Leto LXXH, lU 211
OrednJitT« ■ npr»»»i Uumjnu« Kopitar J*»» l Telefon » «1-13 H U«nočns naročnine It lir, M lae-,»BUt»o M Ur. - Cek. rai. LJnb-Ijgn« 10-SM »aročnlno ta 1MM u inssrat* Uključn« sastopstv« u ogla*« l> I tali}« lo. tnoiemstvai
UPI B. A. UUano. R»koDl«o» a« vrelima.
P i 'h hi« |ilH''»nn « ei>tiitinl - Dir l',.-ljj< linlii bsi be/«blt
Preis - Cena L 1
SLOVENEC
OKTOBER • 1944
SREDA
KapiioSafion der Aufstandsbewepng in Warschau
Deutsche Stellungen zvvischen Niedcrrhein und Waal verbesscrt — Erfolg-reiche dcutsche Kampfe bei Chateau-Salins — Der Heldenkampi der dcutschen Stiitzpunktbcsatzuugcn am Atlantik — Heitige Angriile sowje-tischer und rumanischer Verbande am Eisernen Tor — Feindliche Landung
aul Dagoe
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, j. Okt. Das Oberkommaudo der Wehn niacht gibt bekannt:
Die harten Kampfe an den bisherigen Brennpunkten der Wesl front halten unter verstarktem Einsatz der beiderseiti-gen Luflvvaffen an. Die an einzelnen Stel-Icn iiber den Antwerpen-Turn-h o u t - K a n a 1 vorgedrungenen kanadi-schen Verbande haben gegen zahen eige-nen Widerstand Gelande gewonnen. Unsere Truppen verbessertcn zwischen N i e d e r r h e i n und W a a I ihre am Vortag erreichteu Stellnngen und behaup-teten sie gegen starke englische Gegen-angriffe. Feindliche Panzerkrafte driicken wciter gegen unsere Front siidlich Gen-ne p, konnten aber nur zvvei geringfii-gige Einbriiche erzielen.
Zwischen Maeseyck und A a c h e n nahm die Kampftatigkeit zu. Durch Ge-langcne festgestellte Vorschiebung von amerikanisehen Divisionen nach Norden kann als Anzeichen f tir einen bevorstehen-den Angriff des Feindes in N o r d -h o 11 a n d und im Raum Aachen gevver-irt werden. Bei zahlreichen ortlichen Angriffen und vergeblichen Aufkliirungs-vorsldssen des Gegners wurden eine An-zahl amerikaniseher Panzer im Nah-lampf vernichtet.
tigene Angriffe entsefzten westlich Chatean-Salins eine vortibergeh-rnd eingesehlossene deutsche Kampf-gnippe und gevvannen mehrere Ortschaf-len zuriick.
Im Parroy-Wald wurde der er-neut angreifende Feind abgevviesen und dann im Gegenstoss geworfen.
Versuche nordamerikaniseher Regi-menter, in unsere Hohenstellungen beiderseits der oberen M o r t a g n e und ostlich der oberen M o s e 1 einzudringen, iiihrten zu geringen ortlichen Erfoleen. Um einzelne Orte wjrd noch geliampFt.
Nach starksten I.ultangriffen des Feindes gingen auch die letzten Stiitzpunkte in C a 1 a i s in erbittertem Kampf verloren.
Diinkirchen nnd unsere Stiitzpunkte am Atlantik melden die erfolg-reitlie Ab\yehr feindlicher Angriffe.
Im etruskisehen A p e n n i n hat die 5. amerikanisehe Armee ihre Angriffe von neuem auigenommen. Unsere zah kiimpfenden Grenadiere sehlugen sie nord-vcstlich Firenzuola zuriick und lingen vveiter ostlich eingebroehenen Feind in der Tiefe den Hauptkampffeldes auf. An der A d r i a vvurden englische Angriffe abgewiesen.
Siidvvestlich Temeschburg nnd im Douauabsch nitt beiderseits des Eisernen Tores stehen unsere Truppen in heftigen Kiimpfen mit angrei-fenden sovvjetisch-rumanischen Ver-bandeii. Stiirkcre sovvjctische Krafte sind in Wcisskirchcn nn der ser-biseh-rumiinisehen Greuze ein-gedrungen.
Westlich Arad, bei Grossvvar-dein und beiderseits Torenburg vvurden bolsclievvislische Angriffe ab-gevviescn. An der M a ros dauern die ortlichen Kampfe an. In den Ost-beskiden Ing der Schvverpunkt der feindlichen Angriffe vveiter im Raum siidlich Dukla. Die Bolschevvisten konnten nur vvenig Boden gevvinncn, erlitten aber holte blutige Verluste.
Die Aufstandsbevvegung in War-schau ist zusammengebrochen. Nach vvochenlangen Kiimpfen, die zur fast volligen Zerstorung der Stadt fiihrten, haben die Reste der Aufstandischen, von allen Seiten verlassen, den Wider-stand eiugestellt und kapituliert.
Von der iibrigen Ostfront vver-den nur die Abvvchr leindlicher Angriffe nordostlich Warschau nnd er-folgreiche Angriffsunternehmen unserer Grenadiere ostlicli M i t a u gc-meldet.
Auf der Inscl D a g o e landeten, durch Tiefflieger unterstiitzt, starke feindliche Krafte nnd stehen im Siid-teil der Insel mit unserer Besatzung im Kampf.
Anglo - amerikanisehe Bomberver-bande fiihrten Terrorangriffe gegen Orte in VVest- und Mitteldeutsch-land. Vor alleni vvurden die Wohn-gebiete von Kassel und H a m m ge-troffen. In der vergangenen Nacht vvar-fen britisehe Flugzeuge Bomben auf B r a u n s c h vv c i g.
tlber dem Reichsgcbiet nnd dem Westkampfraum vvurden 30 feindliche Flugzeuge abgeschossen.
Im Monat September vvurden durch Jager und Flakartillerie der Luftvvaffe 130? anglo-amerikanische Flngzeuge, darunter 591 viermotorige Bpntber vernichtet. In dieser Zahl sind nicht ein-geschlossen vveit iiber 1000 im hollan-disehen Kampfranm abgeschossene La-stensegler. Truppen des Ileeres und der Waffen-SS schossen in der gleichen Zeit 140 feindliche Flugzeuge und La-stenseglcr ab. An der Ostfront verloren die Sovvjets 1280 Flugzeuge.
Poročila z zahodnega bojišča
Kapitulacija uporniškega gibanja v Varšavi
Nemške postojanke med spodnjim Renom in Waalom izboljšane — Uspešni nemški boji pri Chateau-Salinsu — Junaški boj nemških posadk ob Atlantiku — Silni napadi sovjetskih in romunskih oddelkov ob Železnih vratih — Sovražno izkrcanje na Dagon
Fiihrerjev glavni stan, 3. okt. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Trdi boji na dosedanjih žariščih zahodnega bojišča se nadaljujejo z oja-čepo uporabo obojestranskega letalstva. Kanadski oddelki, ki so na posameznih mestih prodrli preko preltopa A n v e r s - Turnhout, so napredovali kljub žilavemu lastnemu odporu. Naše čete so izboljšale med spodnjim Renom in Waalom svoje postojanke, ki so jih dosegle prejšnjega dne ter jih obdržale kljub močnim angleškim protinapadom. Sovražne oklepniške sile pritiskajo dalje proti našemu bojišču južno od Gennepa, vendar so dosegle le dva malenkostna vdora.
Med Maeseyckom in Aache-n o m se je ojacilo bojno delovanje. Po ujetnikih ugotovljeno premikanje ameriških divizij proti severu lahko smatramo kot znak za predstoječi sovražni napad v severni Nizozemski in na področju A a c h e n a. Pri številnih krajevnih napadih in brezuspešnih nasprotnih izvidniških sunkih sm0 uničili v boju iz bližine številne ameriške oklepnike.
Z lastnimi napadi smo zahodno od C h a t e a u Salinsa rešili neko prehodno obkoljeno nemško bojno skupinp ter zavzeli nazaj več krajev.
V	gozdu P a r r o y smo odbili po-noMio napadajočega sovražnika ter ga s protinapadom potolkli.
Severnoameriški polki, ki so poizkušali vdreti v naše višinske postojanke na obeh straneh gornje Mor-t a g n e in vzhodno od gornje Molele, so imeli le malenkostne krajevne uspehe. Za posamezne kraje se !>e borimo.
Po najmočnejših letalskih napadih smo no ogorčenem boju izgubili tudi poslednja oporišča v C a 1 n i s u.
Iz D u n k e r ti u a in nemških oporišč ob Atlantiku javljajo, da so uspešno odbili sovražne napade.
V	E t r u š k e m A p e n i n u je peta •meriška armada ponovno pričel« napa. dati. Naši žilavo se boreči grenadirji so jo odbili severnozapadno od F i r e n -* u o 1 e ter prestregli vzhodno od tod
vdrlega sovražnika v globini glavnega bojišča. Ob Jadranu smo odbili angleške napade.
Jugozapadno od Temešvara in v donavskem odseku na obeh straneh Železnih vrat so naje čete v silnih bojih z napadajočimi sovjetsko-romunskimi oddelki. Močnejše sovjetske sile so vdrle "v Belo cerkev ob srbsko-romunski meji.
Zapadno od Arada, pri Velikem Varadinu in na obeh straneh Tur-d e smo odbili boljševiške napade. Ob M a r o š u se nadaljujejo krajevni boji. V vzhodnih Beskidih je bilo težišče sovražnih napadov nadalje na področju južno od D u k I e. Boljševiki so pridobili le malo ozemlja, vendar so utrpeli visoke krvave izgube.
Uporniško gibanje v Varšavi je zlomljeno. Po večtcdenskih bojih, med katerimi je bilo mesto skoraj popolnoma porušeno, so ostanki upornikov, zapuščeni od vseh, prenehali z odporom ter kapitulirali.
Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo le o obrambi sovražnih napadov severnovzhodno od Varšave ter o uspešnih napadih nagih grenadirjev vzhodno od J e 1 g a v e.
Na otoku D a g o e so pristale s podporo letal, ki so letela v nizkem letu, močne sovražne sile in se borijo v južnem dtelu otoka z našo posadko.
Angloameriški bombnUki oddelki so strahovalno napadli kraje v zapadni in srednji Nemčiji, Predvsem so bili zadeti stanovanjski predeli K a s-sela in H a m m a. V pretekli noči so odvrgla britanska letala bombe na Braunschvveig.
Nad Nenmčijo in nad zapadnim bojiščem smo sestrelili 30 sovražnih letal.
V mesecu septembru so uničili lovci in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva 1307 angloameriikih letal, med njimi 591 štirimotornUi bombnikov. V tem številu ni vštetih nad 1000 tovornih jadralnih letal, ld smo jih sestrelili nad nizozemskim bojiščem. Čete vojske in orožja SS so ustrelile v istem času 140 sovražnih letal in tovornih jadralnih le-taL Na vzhodnem bojišču so izgubili Sovjeti 1280 letaL
Berlin, 3. oktobra. 10. in 11. septembra so uničili Nemci na zahodnem bojišču v hudih obrambnih bojih preko sto sovražnih oklejMikov. Od teh dveh dni dalje čitaino v vojnih poročilih stalno o visokih številkah razbitega in onesposobljenega sovražnikovega orožja. Tu vidimo, kako se Nemci izredno upirajo navalu Angloamerikancev na zahodno mejo Nemčije. V vojnem poročilu dne 2. okt. objavljene številke o sovražnih izgubah v septembru podčrtavajo znova nemške napore. 10.650 ujetnikov je prišlo v nemške roke pri obrambi britanskih letalskih napadov na Nizozemsko. Številni 8 tonski oklepniki, ki so jih Nemci ob tej priliki zaplenili, so zvišali skupno vsoto v tem mesecu uničenih ali zaplenjenih oklepnikov in oklepniških izvidniških voz na 1392. Izmed ostalega orožja je izgubil sovražnik 26S topov, med njimi številne havbice in protiletalske topove, mnogo več kof 500 strojnic ter pomembno količino metalcev granat, protitankovskih pušk in lahkega pehotnega orožja. Nadalje so uničili Nemci 360 motornih vozil, preko tisoč tovornih jadralnih letal in 451 bembnikov, prevoznih letal in lovcev.
Rezultat težkih septembrskih bojev je bilo vezanje britansko-ameriških armad pri Arnheimu. S krajevnimi napadi, v katerih ima mnogo izgub, si prizadeva sovražnik že več dni, da bi dobil znova pobudo v svoje roke. Nakopičena moč sovražnih divizij, ki so prisiljene k nekaki »gibljivi vojni na mestu« se hoče nasilno sprostiti. To je povzročilo v nedeljo na belgijsko nizozemskem področju boje, ob prekopu Anvers-Turnhout, ob cesti Her-togenbosch-Nimwegen, jugovzhodno od Nimvvegna ter ob vratu izbokline pri Maastrichtu. Silovitost teh bojev vidimo že v tem, da so uničile nemške čete v
obeh zadniih dneh pri Gennepu jugozapadno od Nimvvegna 32 britanskih oklepnikov. Poleg tega so ojačili nemški oddelki svoj pritisk na sovražnikovo pred-mostje med Nimvvegnotn in Aruheimoni ua severni obali Waala.
Pri Aachenu je zbral sovražnik močne topniške oddelke, s katerimi obstreljuje že več dni nemške postojanke. Nemci na ogenj odgovarjajo. Ta težak sovražni topniški ogenj je gotovo predigra za nove napade, za katere so nemški grenadirji pripravljeni.
Na jugu zapadnega bojišča še dalje napadata 3. in 7. severnoameriška armada. Poizkušata, da bi prišli tudi jugovzhodno od Metza bližje k zapadnim predgorjem Vogezov. Hudi boji so se vršili predvsem pri Chata-Salinsu, kjer je hotel ustvariti sovražnik novo napadalno bazo za svoje sunke proti Metzu
in gornji Saari. Boji so se razplamteli ob gozdnati planoti zapadno od Chateau-Salinsa in v ozki dolini Vezouse vzhodno od Lunčvilla. Vkljub zelo težkim sovražnim izgubam, so nasprotniki le nekoliko napredovali. Vzhodno od Epinala, Remi-reinonta in Lura je zabil sovražnik nove močne zagozde proti nemškim postojankam v zapadnem predgorju Vogezov. Nemci so s protinapadi onemogočili njihovo strnitev ter se je naval razdrobi) v krajevne nastope. Posebno šiloviti so bili boji za postojanke ob Ognonu in za vrhove pri Fressi.
Sovražno napredovanje na jugu zapadnega bojišča se nikakor ne da primerjati z njegovimi težkimi izgubami. Se vedno je vezan v nepreglednem gorovju, Nemci pa so mu s svojimi naptuli iztrgali važne točke za sunek proti Bel-(orlu.
Vojaško poročilo o položaju
Berlin, 3. okt. 0 položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Kruli:
V zavezniškem taboru se ne pojavlja več noben optimističen glas o skorajšnjem koncu vojne, pač pa se obratno pripravljajo na težke boje na vseh treh kopnih bojiščih in tudi v zraku. Slabo vreme, ki onemogoča sovražniku uporabo letalstva, mu ne dopušča večjih nastopov, pri manjših napadih pa mora plačevati za vsak kvadratni kilometer krvave žrtve, ker se je zgodilo zlasti pri kanadskem napadu na prekop Anvers-Turnhout. Pri razširitvi tega predmostja se mora ukvarjati z mučnim drobnim delom.
Zoliboz v Varšavi kapituliral
Berlin, S. oktobra. Po nedavni predaji Mokotova na jugu Varšave so bila sedaj s kapitulacijo Zoliboza zaprta zadnja izpadna vrata upornikov iz varšavskega meetnega središča. Oklepniški oddelki so po dvodnevnem napadu izsilili dne 30. septembra predajo v Zolibozu obkoljenih upornikov. Ob tej priliki je padlo v nemške roke okrog 2o00 ujetnikov.
Istočasno so osvobodije nemške čete preko 25.000 civilistov, k! so se skrivali več tednov v kleteh in bunkerjih tega razbitega mestnega predela. Da bi prihranilo težko preizkušenemu prebivalstvu nadaljnje žrtve, je dovolilo nemško vodstvo upornikom kapitulacijo, čeprav so ti 27. septembra odklonili nemško I>oni!dbo za predajo.
Med razbitimi hišami in bunkerji v Zolibozu 60 48 ur divjali ogorčeni boji, ki so se nadaljevali delno tudi jx>d zemljo v labirintu mestnih kanalov.
Topništvo in specialno pionirsko orožje sta zabila zagozdo v sovražno hrambo. Nato so napadle bojno skupine v zaščiti megle uporniške postojanke. Naslednjega dne je zgodaj zjutraj razbilo topništvo z metalci zadnja središča sovražnega upora.
Popoldne so so morali umakniti uporniki na črto južno od NVisline ceste, Gdanskega trga in Moglinške ulice. Vsled obupnega položaja so skušali napraviti i7.pad proti eeveru in vzhodu, toda oba nastopa sta se s težkimi izgubami izjalovila. Borbe so se končale s kapitulacijo upornikov. V njih so imeli glavno vlogo pionirji, ki so morali j>o končanem boju za hišne razvaline vdirati v kanale, v katerih so se uporniki še branili. Pod zemljo je prišlo do hudih bojev, dokler niso Nemri zmagali. Mali oklepniki tipa »Goliath<, metalci plamenov in novodobna razstreliva so štrli poslednji odpor.
Boljševiška armada za Romunijo
Beograd, 2, oktobra. Kakor javljajo iz Bukarešte, bo na moskovsko povelje raz-puščena romunske armada. Romunski vladi namreč očitajo, da ni dovolj ostro postopala pri prečiščevanju častniškega zbora. Po sovjetskih navodilih bodo sestavili tako zvano »divizijo prostovoljcev«, ki bi naj tvorila osnovo nove romunske vojske. Da pa ni ta divizija nič drugega kot avantgarda boljševizma, dokazuje že prvo dnevno povelje, v katerem je rečeno, da pomeni za Romune »odlikovanje in čast«, boriti se skupno z zmagovito sovjetsko armado.
Istočasno z boljčevizacijo vojske se nadaljuje tudi boljševiška fnfiltracija vse
uprave in sploh vsega romunskega življenja. Kakor poroča radio Ankara iz Bukarešte, zahtevajo komunisti, ki uživajo najmočnejšo podporo moskovskih agentov, razlastitev in razdelitev posestev. V ta namen je sestavil osrednji odbor komunistične stranke poseben načrt, za čigar izvedbo ;e postavil Moskvi poslušni romunski ministrski svet nekega komunističnega voditelja. Tako zvani »demokratski blok«, ki je bil ustanovljen na pobudo Sovjetov in za katerim se skriva blok za zbiranje vseh komuni-6tično-boljševiških elementov v Romuniji, je zbral vse komunistične organizacije okoli 6ebe, oziroma dovoljuje, da mu te predajajo izraze simpatij za boljševizem.
— II —
Boji v Italiji
Berlin, 3. oktobra. V nedeljo so bili večjega, pomena samo zavezniški napadi severno od Firenzuolc, kjer so topniški ogenj in bombniški napadi dobro podpirali sunke. Nemci so jih prestregli ob obeh straneh avtomobilske ceste med Bo-logno in Imolo. Ob nemških postojankah so izkrvaveli v križnjeni ognju težkega topništva in številnih strojnic, najmanj trije bataljoni, ki so skušali prebili nemške postojanke.
Pri Monte Campionu so udarili nemški grenadirji z neke stranske doline močnejši sovražni skupini v bok, jo zmešali ter jo večinoma z ročnimi granatami in 7. golim orožjem uničili. Ob cesti Marradi—Faenza so zavrnili slabše britanske sunke.
Tudi na jadranskem odseku ni prišlo nikjer do večjih borb. Pri Savignanu se je Britancem znova posrečilo, da so prišli čez Rubikon, vendar jih je uničujoč nemški ogenj prisilil, da 6o se zopet umaknili.
Hull ni zainteresiran
' Lizbona, 3. oktobra. V zvezi z nedavnim izgonom misije angloameri-ških častnikov iz ^Bolgarije so vprašali na tiskovni konferenci v Beli hiši Cor-dela llulla, ali je res, da je ameriška vlada tozadevno protestirala v Moskvi, llull je odgovoril, da ni izročila njegova vlada sovjetski vladi nikakega protesta ter jo pomiril vpraševalce z opozorilom, da točnega pomena, oziroma nepomembnosti tega tako oddaljenega nesporazuma ni mogoče natanko presoditi. Dejanje samo pa so ljudje k očividno pnetiraiio presojali. &UfB, da
manjka nekaterim osebam v Ameriki pravo razumevanje za dogodke, ki se vrše v Bolgariji.
llull jo s tem priznal, tla ne jemljejo te stvari tako tragično. Vse je v redu, je rekel llull in kdor sc nad tem razburja, no vidi kako dnlekosežno sta šli Anglija in Amerika Sovjetom v Bolgariji na roko ter zapostavili lastno interese, da sta jim na tu način ustregli.
Debata o angleški zun. politiki
Stockholm, 2. okt. Debata v Spodnji zbornici v četrtek in petek o britanski zunanji politiki jo po mnenju nevtralnih opazovalcev ponovno dokazala, da je britanska politika vodno bolj odvisna od Washingtona in Moskve.
Sicer je zahteval poslanec Pethick-Lavvrence v debati, da mora gledati Anglija, da bo njen glas, posebno v evropskih zadevah, bolj upoštevan kot doslej, toda Churchillov in Edenov govor sta dokazala, da angleška vlada kratkomalo no more kaj takega doseči. Ko je govoril Churchill o priznanju de Gaulla, se je moral izražati izredno previdno, ker Washington še nadalje odklanja formalno priznanje de Gaulla, kot to želijo v Londonu. V političnem vprašanju je pokazal Eden v petek zopet veliko odvisnost od Moskve ter je slavil sovjetsko-angleško edinost na »varšavskem grobišču«. O bedi in trpljenju Sovjetom izročenih vzhodno-evropskih narodov ni bilo slišati v Spodnji zbornici niti besede kljub temu, da ie stopila Anglija v vojno ravno v varstvo vseh manjših narodov. »Angleška politika je izgubila svojo aEUDaatojnost in izvršuje le še po
Pač r° ga je med Waalom in spntl-njim Renom zadel nemški protinapad r vzhoda ter ga potisnil proti zapadu. S tem je bila zakrivljena nevarna konica sovražnega prehoda pri Nimwegnu.
Zato so dogodki južno od Waala že manjšega pomena, ker tudi tu nasprotnik še vedno ni prišel iz nevarnega pasu Na drugi strani pa niti pri ugodnejšem položaju ne bi mogel računati na nikake operativne odločitve. Tudi boji pri Aachenu in na odseku pri Luksemburnu so le še drugovrstnega pomena v primeri s pomembnimi napori zaveznikov ob Burgundskih vratih in pred Vogeiti, čeprav so zabeležili tudi tu le krajevne uspehe. Dogodke pri Epinalu, Luneviliu in Metzu moramo smatrali v tej zveri le za boje, ki noj vežejo čete, ker ic glavni sunek naperjen proti Belfortu.
V utrjenem mestu Calaisu se vrše ogorčeni poulični boji. Iz ostalih oporiSf. ki so v nemških rokah, so napravile posadko izpade, ki so jih izvršile često globoko v sovražne postojanke, kjer to povzročile pomembne izgube.
O celotnem pol)žaju na zapadu rečemo lahko ob koncu, da zadržujejo nasprotnika občutne prevozne in oskrbovalne težave, ki jih je povečal ludi odpor obalnih oporišč.
Na vzhodnem bojišču se že kažejo znaki utrujenosti boljševiških oddsl-kov. Sovjetsko vodstvo je v Baltiku očividno tako izčrpalo moč svbjih udarnih divizij, da je moralo na glavnem odssku opustiti vse ofenzivno delovanje. I,e itted Finskim zalivom in Dvivno se še vrše agresivni boji. Prav tako pa se bijejo z veliko žilavostjo borbe za prelaze preko vzhodnih Beskidov. V njih imajo Sovjeli zlasti občutne oklepniške izgube.
Boji na madžarsko-romunski meji se razvijajo ie nadalje ugodno za nemško-madžarske čete. Boji se vrše že zopet na romunskih tleh. S spretnimi obkoljeval-nimi manevri so Nemci in Madžari napredovali ter nastaja tamkajšnja bojna črta v znaku močne madžarske aktivnosti in odgovarjajoče nemške podpore. Ob Železnih vratih so ojačili Sovjeti svoje napore, da bi vdrli v Srbijo. Ti nastopi pa že prehajajo na politično področje. Sovjeti bi radi razširili svoj vpliv na Balkanu.
m	m
Miko!a;czyk čaka na Stalinov odgovor
Stockholm, 2. oktobrn. Po londonskem poročilu »Dagens Nyheterja< jo izjavil Mikolajczyk v intervjuju zastopniku »United Pressa« da še vedno čaka odgovor na memorandum, ki sa je bil že prod meseccm tlni poslal K remiju i n v katerem jo poročal o spremembah v londonski poljski vladi. Od tega odgovora jo odvisno njegovo drugo potovanje v Moskvo, ki ga ie bil prejšnji teden predlagal Churchill.
Komunisti napadajo de Gaulla
Madrid, 2. okt. Današnja francoska vlada ni prav nič boljša kot prejšnja. To, da imajo komunisti le dve ministrski mesti, ni v nobenem razmerju z napori in uspehi komunistične stranke, ki jih je imela v notranji Franciji. To je izjavil, kakor poroča madridski list »Ya», poslanec seinskega okrožja Rocliet v nekem govoru v Alžiru. Nadalje je izjavil, da nasprotuje komunistična stranka v prvi vrsti razpustitvi francoskega uporniškega gibanja. Vlada ne predstavlja odporniškega gibanja, niti nove Francije.
O boljševiškeni terorju v Franciji poroča britanski tednik »Tablet«, da je bilo v Limogesu že po prvih desetih dneh zasedbe 184 sotlnijskih razprav, na katerih so obsodili 53 obsojencev na smrt z ustrelitvijo. Grozovitosti, ki so imele v posameznih slučajih za posledico umore duhovnikov, so simptom za brezprav-npst, ki vlada v Franciji. Časopis pripominja, da povzemajo komunisti velike napore, da bi dobili v Franciji obla3t v svoje roke.
Milan. Vodja trenutno v Italiji mudeče se sovjetske delegacije Taranov jo izjavil v domu komunistične stranke v Rimu, da je izgubila Sovjetska Uusija v prvih treh letih, to je do 21. juniju leta 1944 skupno samo padli, 5,8 milijonov mož.
stransko frakcije moskovske in shingtonske poliMe,« pravi neko nevtralno poročilo,	,
izm
št. 225.
Poročilo očividca o dogodkih v Romuniji
Beograd, 2. oktobra. Nemški do-pisnik Lkhvin Konnrth, ki so mu jc posrečilo, da se je uu pustolovski način prebil i/. Bukarešte v Nemčijo, podaja v listu »Douau Zeitung« izčrpno poročilo o razmerah v Bukarešti in posebno v mestu Sibiu. Konnerth jo zapustil liukarešto dva dni po vkorakanju so-\ jetskih čet ter je doživel uuto tudi v Sibiu prehod so,vjelskih oklepnikov iu motoriziranih kolon. Kot očividec poroča o dogodkih v Romuniji naslednje:
Ko so 23. avgusta ponoči demonstranti na cestah razbijali okna in ko so brezmisclno streljali v zrak ter ko sem slišal, da me išče romunska policija, sera se podal v nemško poslaništvo. Devet dni po kraljevem puču sem zbežal, potem ko sem podkupil s 120.000 leji nadporočnika romunske straže. V tem dnevu sein videl, kako so oborožili bukareštanske Žide kot Iiomo/no policijo s pištolami in puškami. Videl sem tudi oborožene otroke, ki so brezsmi6elno streljali okrog sebe. Ko sem se vozil s svojim avtom skozi Bukarešto, som videl oplenjene trgovine.
Ko sem bil na poslaništvu, so vkorakale sovjetsko čete. Že na dan vko-rakanja sovjetskih čet so jo dvignila v Bukarešti cena za kruh od 38 na 2000 lejev. Večina prebivalstva se je v brezmejnem 6trahu skrivala. Mnogi so zbežali iz mesta, Ja bi se izognili nemirom. Na cestah, ki vodijo iz Bukarešte proti severu, sem srečal na svojem uegu številne Bukareštunce,. večinoma na vozovih, ki so bili nato-vvrjeni z najnujnejšo opremo. Gostilne v Bukarešti so bile prenapolnjene s sovjetskimi vojaki, ki so pili, ne da bi plačali. Okrog poldneva ni bilo videti na bukareštanskih cestah razen Sovjetov skoraj nobenega človeka.
S svojim avtomobilom sera se peljal iz Bukarešte v Sibiu. Bazen 120.000 lejev, s katerimi sem podkupil poveljnika straže, sr«i potrošil še velike vsote za podkupovanje romunskih straž.
V Sibiu je bilo še mirno. Romunske oblasti so se zadržale korektno nupram Nemcem. Ko pa so 7. <eptem-bTu vozile ves dan skozi Sibiu sovjetske motorizirano edinice in kjer je ostala tudi majhna posudka, se je slika popolnoma spremenila.
Romunska drhal se je pojavila na cestah. Po mestu so hodili zločinci, ki so jih spustili iz ječ. Ti zločinci v popolnoma raztrganih oblekah in z gladko obritimi glavami so vodili z rdečo zastavo prvi pohod demonstrantov, ki so korakali skozi mesto, medtem ko se je večina prebivalstva 6krivala v svojih hišah.
Sovjeti so ustavljali na cestah vsako romunsko vozilo ter ga takoj brez odškodnine zaplenili. Vojaki so v Sibiu prvi pričeli ropati trgovine z zlatnino. Na ure so Sovjeti posebno divji. Vsak vojak, ki se mu je zdelo, je vzel mimoidočim ure. Videl sem nekega sovjetskega vojaka, ki je imel na roki 3 zapestne ure. Zvečer so hodili po mestu okrog pijani sovjetski vojaki. V trgovinah so jemali sovjetski vojaki vse, kar so hoteli. Nihče ni vprašal za ceno. Ce je bil ravno pri volji, je položil kakršen koli bankovec.
Sovjetske kontrole na cestah izven mesta so zahtevale od vsakega dokumente. Kdor jo pokazal romunske vojaške papirje so nm jih takoj raztrgali. Očividno so imele sovjetske j!cte nalog, uničiti vso romunske vojaške dokumente. Sovjetski vojaki so tudi v romunskih vojašnicah uničili vse uradno listine.
Zamrežena okna
»Pravda« napada begunske Poljake
Stockholm. Po poročilu »Altontidnin-gena« iz Moskve, piše tamkajšnja »Pravda« v zvezi s poljsko-sovjetskim vprašanjem, da je jasno, da je poljska begunska vlada v Londonu igro popolnoma izgubila. Saj obstoja iz »klike političnih bankroterjev«. Poljska reakcija si želi nove vlade, ki naj bi obstojala izključno iz reakcionarnih protisovjetskih elementov. Sicer pa je popolnoma vseeno, kakšne spremembe bo napravila poljska begunska vlada v Londonu. Ta vlada obstoja namreč iz oseb, ki nimajo nikake zveze s poljskim narodom ter je popolnoma brezpomembno, kaj se v teh krogih dogaja.
i« Kratka poročila
Sanghaj. Zastopnik čunkinškega naprednega sveta je izjavil v ponedeljek, da bi pošiljke ameriškega vojnega materiala od Pearl Rarbourja pa do danes no zadostovale niti za oskrbovanje ene same britansko ali ameriško divizije v dobi enega tedna.
Ženeva. Bolgarski propagandni minister Kasazov, poseben miljenec Sovjetov, je objavil, da je bilo aretiranih 3000 Uolgarov, ki so bili v opoziciji proti Sovjetom prijaznemu režimu. Isti Kasazov je imenoval za generalnega tajnika v svoje,m ministrstvu Žida Fajona.
Ženeva. Združene države bodo v povojnem prometu največja letalska sila na svetu, piše časopis »Fortune«. To nameravajo tudi ostati. Združene države se bodo sporazumele z ostalimi silami z medsebojnimi dvostranskimi pogodbami ter se nc bodo vezale s splošnimi mednarodnimi dogovori.
Ženeva. Rooseveltov svetovalec Harry Hopkins je objavil v nekem ameriškem listu s cinično odkritosrčnostjo načrte za povojne posle ameriškega gospodarskega imperializma. S hinavsko pripravljenostjo za pomoč napoveduje posojila, ki bodo izropala evropske narode in jim naložila gospodarska bremena.
Berlin. Kakor javlja agencija OFI, je sprejel francoski državni predsednik maršal Petain generalnega komisarja francoskega delovnega urada v Nemčiji, Brunetona ter mu dal navodila in pooblastila, ki jih naj sporoči francoskim delavcem v Nemčiji. Maršal je rekel: -Ponovite delavcem, da so vojaki ter da dolgujejo poslušnost samo meni in ne ostalim, kajti jaz ostanem nesporni in
polnopravni vrhovni poglavar vseh Francozov.«
Madrid. Ameriški narod se spričo razvoja v vzhodni Evropi vprašuje, kaj sta Roosevelt in Churchill priznala v Teheranu Stalinu, piše washingtonski dopisnik lista »Inforinaciones«. Znano je, da so morali Rusom že v prvi svetovni vojni pod pretnjo separatnega miru priznati Carigrad in Dardanele, česar kasneje vsled boijševiške revolucije niso izpolnili. Glede sedanjih priznanj so Amerikanci v popolni nejasnosti ter se »boje« spričo navdušenega komunističnega podpiranja Rooseveltove kandidature, da ni odrekel Stalinu nikake njegove zahteve.
Stockholm. Do nedelje ponoči je prispelo na "vedsko i/, severne Finske skupaj 26.820 bcguuccv, javlja »Afton-bladet«.
Španski emigranti napadajo Franca
Ženeva, 2. oktobra. Po Reuterjevem poročilu ie bilo v Londonu zborovanje španske emigrantske delavske organizacije, na katerem je njen predsednik Jack Tanner silovito napadel Francovo Španijo. Izjavil je, da je Franoo le igračka v rokah fašizma. Francovi nasprotniki bodo Španijo »osvobodili«, čim bodo dobili potrebno podporo. Dodatno je napadel Churchilla ter je dejal, da večino britanskega naroda zelo odbija Churchillo-vo Stališče, ki brani Franca.
Instalacije novih telelonov
Poštna direkcija razglaša:
Po odredbi Vrhovnega komisarja operacijskem področju Jadransko primorje P F — 11/1 — 4200 so smejo Izvršiti 1« take Inštalacije telefonskih postaj, ki so z* vojno važne ali »a obrambno gospodarstvo neobhodno potrebne. Obe zahtevi mora prosi-leo b potrebnimi prilogami dokazati-. Tiskovine za nove inštalacijo dobe prosilci na glavni pošti.
Ljubljana, dne 20. septembra 1944.
Objava
Poštna direkcija naznanja telefonskim naročnikom, da je izšel nov telefonski imenik za leto 1941 za področje mesta Ljubljane. Ker jo po zadnji izdaji imenika nastalo precej 6prememb, zlasti pri telefonskih Številkah, se priporoča naročnikom, d* si ga nabavijo. Dobi «e pri vseh poštah po lir »0. izvod. Glavna pošta jih prodaja v pritličju pri okencu št. 5.
Poštna direkcija ▼ Ljubljani.
Zadnje čase moremo opazovati v Ljubljani neko posebnost. Greš po ulici mimo izložb, ki so bile nekdaj razkošne in bogate, danes pa so na izložbena okna pritrjene močne železne mreže. Zamrežena izložbena okna nam govore o strahu trgovcev, da jih ne bi kdo izropal. Zdaj bi bilo dobro ugotoviti, ali se bojijo p<v štenih, krščanskih ljudi, ki so zvesti »oz-kosrčni« krščanski nravnosti, ali pa se bojijo ljudi, ki so brez vesti, ljudi, ki bi radi storili ob prvi priliki to, kar so jih ti učili s svojim življenjem in zanemarjanjem božje postave. Dobro vedo, da se jim poštenih ljudi ni bati.
Zamrežena okna gOvore o strahu pred množico, ki noče slišati besede o grehu in božji kazni, ampak samo čaka, da nasiti svoj pohlep. Vprašanje se širi dalje in terja odgovora. Kdo je kriv, da množica danes sanja o ropanju in tatvini, ko vendar prej tega ni bila vajena. Zopet se srečamo s komunizmom, aenio, da že sama beseda komunizem danes mnoge boli, saj prav zato ne marajo slišati pridig in iti v cerkve, kjer slišijo resnico o komunizmu v vsej njeni stvarnosti. Komunisti učijo množico, da ni Boga, ne greha, in ne kazni v večnosti. Dan za dnem tulijo obrabljeno pesem »naš bog so rop, umor, požig.«
Toda pojdimo še dalje, kdo pa je podpiral OF, da se je razrastla na naši zemlji in grozi vse uničiti. Kdo je plačeval za Osvobodilno fronto, če ne tisti, ki imajo. Kako naj berači pošiljajo v hribe bale blaga, stotine parov čevljev, zaboje konzerv. Kdo je zalagal komuniste v hribih, kdo je plačeval in podpiral njihov podtalni tisk, ki je vpil samo o revoluciji. Samo tisti so mogli zbrati milijone, ki nekaj imajo, reveži bi zbrali komaj nekaj tisočev.
Naenkrat se je pokazala blaznost mnogih, ki so na eni strani z vsemi močmi podpirali komunizem, na drugi strani pa sploh niso hoteli slišati o posledicah,, ki bodo nastale. Ce ne bi podpirali komunizma, se jim ne bi bilo treba bati ropanja. Dvojni izdatek bi si prihranili, ne bi plačevali za komuniste in ne bi utrjevali svojih oken. Tako so delali Savojci, ki so zidali bunkerje ob železniški progi, po kateri so sami vozili komunistom orožje.
Zasebno lastnino bo varovala snmo poštenost in priznanje pravice do zasebne lastnine, vsa zamrežena okna nič ne pomagajo, Če sami podpiramo komunistično gibanje, ki sploh ne priznava pravic do zasebne lastnine. Krščanstvo in zdrava pamet nas učita o pravici do zasebne lastnine, komunizem je ne prizna.
Zasebna lastnina je upravičena. Človek ne more živeti brez tvarnih dobrin in Bog jih je zaradi človeka ustvaril. Nemoteno jih more uporabljati le tedaj, če ima
Nadler Adolf
V torek", dne 19. septembra, je v službi slovenske domovine padel domobranec Adolf Nadler. Komaj 20 let 6lar je takoj vstopil v Slovensko domobransko legijo in se boril proti brezbožnim komunističnim tolpam. V družbi je sicer bolj malo govoril, toda veliko je premišljeval in vsi njegovi 6klepf so bili trezni in preudarni. Bil je pravi slovenski fant, zvest krščanski veri; ljubil jo svoj narod in našo slovensko domovino, kar je izpričal tudi s tem, da je za te dobrine daroval 6voje življenje.
Pokojnega domobranca Nadlerja Adol-fa smo pokopali v četrtek, dne 21. t. m., v Hrovači. Na braniku proti komunističnemu brezboštvu ga je zadela sovražna krogla. Padel je, da bi živel naš slovenski narod. Počivaj v miru I
GOSPODARSTVO
Finci hočejo najeti inozemsko posojilo, Neka vest dnevnika »Aftonbladet« iz Helsinkov pravi, da je finska vlada pričela misliti na najetje inozemskega posojila. Ta vest je vzbudila na Švedskem veliko zanimanje, kjer se sprašujejo, kje se bo pač našel kdo, ki bi Finski spričo njenega sedanjega položaja kaj kreditiral. Kajti Finska je na robu propada in oni, ki bi ji kaj posodil, bi peč moral Izredno dolgo čakati, da bo postala Finska sploh sposobna, da bo lahko vrnila posojilo.
do njih trajno lastninsko pravico. Papež je dejal v svojem septemberskem govoru: »Nič ni boij gotovega kot zasebna lastnina, zlasti še tedaj, kadar je sad dela, sad vztrajnega človekovega dela z voljo, da zagotovi in razvija z lastnimi silami lastni obstoj in obstoj družine.« Bog hoče, da večina ljudi ustanovi družino. Družine in doma pa ne more biti brez zasebne lastnine.
Zasebna lastnina je tudi potrebna. Pij XII. pravi: »Ce bosle delavcu vzeH upanje, da si pridobi nekaj premoženja, ki bo njegova osebna last, kakšne druge nagibe mu morete nuditi, da ga boste vzpodbudili k vnetemu delu in varčevanju.« Komu se bo še ljubilo delati, če mu ne bo priznana pravica, da ohrani sadove dela? Kateri kmet bo delal od zore do mraka zato, da bo vse, kar bo pridelal skupna last? Zakaj naj gara če niso njive več njegove in tudi pridelek ne bo.
Bog sam je zavaroval zasebno lastnino v sedmi in deseti božji zapovedi. Samo spoštovanje božjih zapovedi varuje zasebno lastnino. Ne moreš je na noben način zavarovati, če podpiraš ali hvališ one, ki ne priznajo ne Boga ne božjih zapovedi. V toliko boš še na slabšem, ker se niti pritoževati ne boš smel, ker si sam redil gadjo zalego.
Papež Pij XII. je v zadnjem govoru obsodil zmote komunizma o lastnini: »Krščanska vest ne more priznati za pravično, da bi socialna ureditev onemogočala in preprečevala naravno pravico do lastnine.« Ne moremo mimo te obsodbe, ne da bi znova pribili, da moramo komunistično miselnost odkloniti z vsem prepričanjem. Rešitev naroda je le v spo-
Slovenci - berite!
Tfezioenla
22. september 1943-1944
DOKUMEHT SEDANJOSTII
Dobi s« v vseh knilgarnah ia založbah
štovanju božjih in človeških postav. Zdravimo zlo pri korenini, da se pe bodo naši dvojni morali posmehovala zamrežena okna naših izložb, ko na drugi strani sami podpiramo one, ki so postali »maršali« zato, ker so se v to izobrazili za zamreženimi okni zaporov.
—ir
Šport
tmiiiittiii^i
VSV : Hermes 5 :5
Zadnjo nedeljo ao bili Ljubljančani spet v gosteh na Koroškem. 2SK Herme« je gostoval v Beliuku proti domačemu moštvu VSV. Hermes je odšel na pot okrepljen z nekaterimi Igralci Iztoka, kar j» bilo dobro.
Hermežansko moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Oblak—Nagode S.—Aljančič —Košenlna, Januš, Franzot—Slkenik, Rogelj, Kumar, Brodnl, Nagode Dr. Domačini so nastopili tudi v svoji najmočnejši postavi, ker so hoteli za vsako ceno zmagati. Domačini so se pokazali kot boljša ena.istorlca, posebno njihov napad je bil boljši od gostu-jočegs. Najnevarnejša moža v domačem moštvo sta bila desna zveza ln desno krilo, ki sta imenitno kombinirala in zabila štiri gole. Pomočniška linija je bil«, trda in hitra ter je uspešno podpirala svoj napad. Obramba pa se je dala. čeprav je bila trda 1° ostra, presenetiti s preprostimi potezami gostujočega napada. — Od Hermesa bi bilo omeniti zaradi dobre igre solidnega Aljan-čiča v obrambi, pa napadalni kvintet, razen nekoliko prepočasnega Roglja. Napad Je z odločnimi potezami prihajal pred nasprotnikova vrata in pridno streljal. Pomočniška linija je bila najslabši del. Posebno po sredi je bilo skoraj ves prvi del igre precej nepotrebnega »plavanja«.
Po nekaj minutah igre js zabil Sibenik lop ln efekten gol, ki so ga posebno številni tujel, ki so gledali tekmo, navdušeno pozdravili. Potem pa so domačini trikrat po-tresli mrežo in tako prišli v vodstvo. Malo pred polčasom je Nagode s krila zabil z glavo najlepši gol dneva. Polčas. Po pekaj minutah igre v drugem delu Igre so domači pa lepih kombinacijah zabili dva odlična gola in vse je že kazalo, da bodo mo-
rali Hermežanl oditi Iz Beljaka z najmmi pol ducata golov. Kljub trem golom raziikt .pa Hermežanl niso klonili. Nasprotno. Se boli so povezali svoje vrste in odločno napadali. Z dolgimi predložki od zadaj so prihajali pred domačinska vrata in v napetih borbah zabijali gol za golom. Odločna her mežanska obramba ni pustila nasprotnikovih napadalcev do čistih strelov, nekaj tet nevarnih situacij pa je rešil odlični Oblak, ki se jo posebno v drugem delu Igre izkazal. Silen polet Hormežanov je bil kronan z izenačenjem, kar seveda domačinom ni bilo povšeči in so hoteli za vsako ceno zmagati. Menjajoči se napadi na obeh straneh bi tudi res lahko prinesli zmago temu ali one-mu, toda obrambi sta bili pretrdi. Tekma je končala z rezultatom 5:5. Gole za Herme« so zabili: Brodnik 2, Nagode 2, Sibenik 1-
Pa Je doseženi rezultat z* okrepljeni Hermes uspeh, nuj navedemo le nekaj dejstev: VSV Je okrožni prvBk v prvenstvenem tekmovanju in tudi prvak za Tsetiaiamsr-jev pokal v svojem okrožju. V zadnjih dveh letih ni še izgubil tekme, letošajm razlika v golih pa znaša 97:1,1 + njegov korist. Pred nedavnim je premagal dohri monakovskl klub F0 Miinchen na svojih tleh s 7:1, z znanim dunajskim Rapldom j« igral doma neodločeno 3:3, domačega rival« KAC-« pa je odpravil v zadnjih tekmah J 2:0, 4:2 in 2:2. So torej rezultati, ki dajejo VSV dobro oceno. Kljub temu, da so bili Hermežani s gostujočimi Iztoki brez »»■ kega skupnega treninga la da so že Ista igrali le v domačem mlačnem tekmovanju, so tokrat pokazali, d« znajo zaigrati in pokazali. kaj pomeni igrati z voljo in srcem, Slednje je pripomoglo do tako lepega n»p« ha ln moramo zaradi tega našim fantorr lf čestitati!
III. kolo furnirja za nagrado 25 nogometnih žog
V nedeljo ee je odigralo III. kolo turnirja. Pri juniorjih so nastopili vsi pari, pri senlorjih pa dva, t. j. bre« Iztoka ln Hermesa, ki je gostoval v Beljaka.
Žabjak : Vič 2:1 (1:1) 1 Tekma je ioela izrazito prestižen značaj, odločiti, kdo bo zasedel isdnje mesto. V začetku je potekala s nabijanjem žoge lz eno strani na druge. Ko pa je sredi prvega polčasa Žabjak zabil vodilni gol, se je igra vršila izključno pred golom Žabjaka. Zdelo eo je, da igrajo samo na ein gol. Igralci Vi6a so žogo dobesedno porivali v gol, pa se je prej al) slej od koga odbila. Tik pred polčasom pa se je končno lepa kombinacija Vičanov končala t golom.
Tudi drugi polčaa je potekal v iirazlt-1 premoči Viča. 2o takoj v začetku «ta padla dva gola, ki ju pa sodnik nI priznal. Žabja-
Slovenski duhovniki in politiki o Osvobodilni fronti in veri
V Beli Krajini zori žito. Težko se pripogiba klasje v vetru. Dobra letina bo — kjer bo. Saj je toliko polja ostalo neobdelanega, toliko zemlje neposejane. Res je, da smo nagnali na delo vse ženske in otroke — moških itak ni — loda kaj ko ta belokranjska sodrga noče zares delati. Lani smo jim pobrali žito, letos pa zato niso hoteli sejati. Kolikor pa je posejanega, smo že popisali in jim bomo tudi vzeli. Res je, da bodo Belo-kranjci stradali letos še bolj kot so lani, loda kaj nam to mar. Od lakote zaenkrat še ne bodo pomrli, pa četudi bi, saj žrtve morajo biti. Po boljševiški revoluciji je v Rusiji pomrlo zaradi lakote na milijone ljudi, toda revolucija je uspevala in to je gLavno. Če pomre nekaj tisoč Slovencev, nam jih vsaj pobili ne bo treba, saj imamo itak naročilo, da mora biti ta prostor izpraznjen.
Vsa škoda Je le v tem, da bomo, kot vse kaže, obenem z Belokranjci stradali tudi mi komunisti. Naše vodstvo je že razmišljalo, kako bi vsaj za partijce uredili prehrano in zagotovili obstoj čez to zimo, ki bo dolga in huda in ki najbrž ne bo tudi zadnja zima, ki jo bomo prebili v gozdovih. Po dolgem razmišljanju smo prišli do tega. da z rekviri-ranjem no pridemo več nikamor. Dokler
je v hiši 10 ali 12 lačnih ust, toliko časa skrivajo živež in ga tiščijo, kakor morejo in znajo, in mi ne dobimo ničesar, saj so v skrivanju postali že naravnost mojstri. Če hočemo, da vsaj nam komunistom ne bo manjkalo hrane, če hočemo, da v tej dolgi zimi, ki nas čaka, vzdržimo vsaj partijci, bomo pač napravili tako, da bomo ta lačna usta pognali iz hiš in vse bo ostalo za nas. Pri nas gre to od sile enostavno. Pojem »izdajalec« bomo razširili na vse, ki še kaj imajo, in nato jih bomo kot izdajalce pognali drugam, naj jih drugi preživljajo.
Ta reč je tako prijetna. Ko domači niti najmanj ne mislijo, ko se jim niti malo ne zdi, da bi bilo treba kaj skrivati, pridemo mi in potrkamo: »Alo, vstanite, greste z nami I« Pustimo jim prav malo časa, da vržejo nase nekaj cunj in gredo. In potem ta užitek, ko stopiš v tako izpraznjeno hišo. Najprej vderemo seveda v shrambo. Tu je vee pripravljeno, vse nas čaka lepo urejeno na policah, samo seči je treba. Mleko, maslo, kruh, prav danes ga je kmetica spekia celo peko za družino; svež je še in dobro nam bo teknil. Pogledamo malo po kotih; tu je čebriček zabele, tam le Iodo naloženo sadje in še droge ras-
ne dobrote, ki jih premore kmečka shramba tudi še sredi vojske in eredi revolucije. Nato gremo v hišo in si z vsem postrežemo. Mimogrede gremo pogledat še v hlev in v kaščo: čaka nas voliček in kravica s teletom in kašča tudi ni prazna; dosti bo mesa in dosti bo mleka vsaj za nekaj tednov. Ko bo zmanjkalo, bomo šli drugam in zopet našli vsaj eno kravico v hlevu.
Nekaterim tovarišicam pa Je največji užitek brskati po omarah in predalih pravkar izpraznjene hiše. Vse je še ostalo na svojem mestu. Predali so odprti, omare so odprte, samo sežeš in pogledaš, kaj si dobil. Res je, da takale kmečka hiša ne premore kakšnih posebnosti. toda verjemite, za nas je že posebnost bela rjuha, plenica, ki jo potegnemo iz še tople posteljice, ki jo je malček pravkar zapustil; za nas so posebnost očetovi škornji v kotu in gospo-dinjina naglavna ruta. Mimogrede staknemo med perilom in oblekami še razne fipomine in spomBičke, fotografije tn vsr to nam da veliko zabave in veliko sin ;ha. Nekaj dni našega bivanja v taki hi.": i in lahko rečemo: bil je kmečki dom, pa ga ni več.
Kako po gre vse to v naš račun. 2f, zliro bomo vsaj nekateri partijci preskrbljeni, istočasno pa počasi spodreza-vamo korenino kmečkemu domu, »i je steber odpora proti naši revoluciji.
S takimi mislimi, ki mi jih je vzbudilo prazno in neobdelano belokranjsko
?olje, stopava s tovarišem v dekanijo v odzemlju. da obiščeva prodekana goep. Andreja lica.
Mislim, da vsakega komunista, tako kot mene, strese mraz, ko vstopi v takole podeželsko župnišče, v veliko, hladno poslopje, in ko zagleda knjige razpoložene po policah in mizah in prečita naslove teh knjig: Sv. pismo, Misale, brevir, same stvari, ki se nam ne zdijo morda smešne, ampak jih sovražimo, sovražimo iz dna svoje duše, sovražimo tako, kot more sovražiti te stvari sam satan.
S takimi občutki sva s tovarišem stopila v župnišče in na stopnicah srečala prodekana Andreja lica. Šele takole, ko na našem ozemlju pridem čisto blizu duhovnika, občutim, kako dobro je, da sem hodila v partijske šole in da so me tam poleg sovraštva do vere, Cerkve in duhovnikov tudi temeljito naučili komunistične taktike. Ako ne bi prav iz Di-mitrovih učbenikov skoro na pamet znala ti6te odstavke, da je naš cilj sicer revolucija, uvedba brezrazredne in brezbožne družbe, pot do tega cilja pa da je dolga in ovinkasta, bi gotovo takoj namignila tovarišu, ki mu ne bi bilo treba drugega kot sprožiti petelin na brzostrelki, in videla bi to, kar mi je vedno v toliko zadoščenje: tisto, kar sovražim iz dna svoje duše, pomandrano in povaljano na tleh v lastni krvi.
ffHljal
kova vrata so bila vedno oblegana, seveds »usnjeni mehur« ni hotel v mrežo. Nekaj j' kriva k temu neodločnost in počasnost, vi-škega napada, nekaj sreča vratarja, nekai pa tudi prevelika množica igralcev pred golom. žoga, četudi je bila streljana iz bližine gola, nI n.ašla poti vanj, ker se ,ie go. tovo od kega odbila. Večkrat sami Ig^aki Viča niso vedeli, komu naj dajo žogo.t.oliko jih je bilo pred Žahjakoviml vrati. Kl.int> vsej premoči pa se je Zabjakovemn napadu posrečilo r enem Izmed redkih prodorot d«ti zmagonosni gol.
Po Igri sodeč bi moral Vič zaslužen« zmagati vsaj « dvoma goloma razliko, sai samo razmerje kotov 1J:6 govori v njegovo korist. Mogoče bi bilo r prihodnje bolje zaposliti desno krilo, ki se je večkrat lep« izkazalo.
Prireditelji naj tndi poskrbo, ds se nai« mlada »športna publika« ne bo med odmori sprehajala po igrišču ali pa se zabavala z" golom nasprotnika,
Ljubljana : Mladika »:1 (4:0)
Gledalci, ki jih je bilo okrog 500, so gotovo prišli na svoj račun pri Igri Mladik® in Ljubljane, Igra je sicer potekala v izraziti premoči LJubljane, vendar je bita vf8 •kozi odprta in je potekala v hitrem tempu.
Mladikarji so šli v boj z zavestjo, da bodo fiieer tekmo zgubili, toda da j« ne bodo preveč poceni. S svojo odprto igro, s hitrim startom na žogo ter falr nastopom «« potrdili sloves dobrega moštva. Največ dol-1 je opravila vsekakor obramba, zlasti le*' branileo in srednji krlleo. Krivde za po"' ne nosi morda vratar, eaj bi moral že prvorazredni vratar kloniti pred takimi streli ljubljanskega napada. Skoda le. d* je ptrl gol bil lastni po branllčevi krivdi. Za osts li del moštva pa moramo reči, da hi storil lahko več. Napadu manjka Se povezanost! i' hitrega podajanja pred nasprotnikovim lom. Večkrat je s čakanjem ali driblanjerf zamudil lepo priliko. Vendar se je posrečilo da je nekajkrat ogrož-al nnsprotnlkova vra ta ln enkrat tudi po lepi kombinaciji kril' stresel mrožo. Ugajal jo tudi levi half, ki »' Je v hitrosti kaj lahko kosal i ljubljan sklm levim halfom,
Igra Je zapustila ugoden vtis posebn' zaradi hitrega tempa in falr zadržanj' igralcev. Sodil Js objektivno g. Dolina?;
Borite knjige Slov. knjižnice!
Vsem delodajalcem
Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani obvešča delodajalce, da se z uvedbo XI. in XII. mezdnega razreda izpreminjajo zneski, ki jih smejo delodajalci odtegniti od delavčevih plač.
Ti dovoljeni odbitki znašajo za: i. dan XI. m r XII. m. i-. XI. m. r. XII. r Po tabeli A Po tabeli B skupno za zavarov. brez zavarov. za starost one- za starost, onemoglost in smrt moglost in smrt delovni XI. XII. XI. XII. dan m. r. m. r. m. r. m. r. 1	3.50 4.20 2.70 3.20
7— 8.40 5.40 6.50 10.60 12.70 8.10 9.70 14.10 16.90 10.80 12.90 17.60 21.10 13.50 16.20 21.10 25.30 16.20 19.40
7
8 9
10 11 12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26 27
socialnem zavarovanju			
24.60	29.60	18.90	22.60
28.20	33.80	21,60	25.90
31.70	38—	2430	29.10
35.20	42.20	27—	32.30
38.70	46.50	29.60	35.60
42.20	50.70	32.30	38.80
45.80	54.90	35—	42—
49.30	59.10	37;70	45.30
52.80	63.40	40.40	48.50
56.30	67.60	43.10	51.70
59.80	71.80	45.80	55—
63.40	76—	48 50	58.20
66.90	80.30	51.20	61.40
70.40	84.50	53.90	64.70
73.90	8870	56.60	67.90
77.40	92.90	59.30	71.10
81.—	97.20	62—	74.40
84.50	101.40	64.70	77.60
88.—	105.60	67.40	80.90
91.50	109.80	70.10	84.10
95,—	114.—	72.80	87.30
ZGODOVINSKI PABERK1
4. vinotoka: L 1582. je papež Gregor XIII. uvedel nov, po njem imenovani gregorijanski koledar. Pred tem se je uporabljal julijanski. K*er niso upoštevali točno dobo sončnega leta je tekom časa nastala velika razlika. Astronomska znanost je z Kopernikom, Keplerjem in drugim učenjaki zelo napredovala in ovrgla stare trditve ter dokaze s točnimi računi napako v koledarju. Zato je papež določil, da se namesto 5. piše tnkoj 15. in 6 tem preskoči nastalo razliko -
1.1669. je v Amsterdapiu umrl Rem-brandt van Rijn, veliki mojster čopiča. Rodil se je v Leidenu 15. julija 1606. L'čil se je pri nekem slikarju doma in pri Lastmanu v Amsterdamu. L. 1626. je zo samostojno slikal. Umrl je reven po usodi vseh velikih umetnikov. Rem-brandt je nedvomno največji in naj-originalnejši slikar holandjike šole. Realizem tvori temelj njegove umetnosti. Idealiziranje, je uporabil le tam, kjer je hotel doseči večji efekt in je bil v trm pravi mojster. Ustvaril je nov stil, ki pa odlikujejo lepota barv in svetloba (njegovo senčenje je čudovito), z njima je nekako kril nepopolnost oblik v potankostih. Z Durerjem je zastopnik protestantizma v umetnosti. Najznačilnejši so njegovi portreti, iz katerih sije duša živega človeka. Ustvaril je veliko število slik, ki so raztresene po celem svetu, v javnih in privatnih zDirkah —
1. 1"00. se je rodil v Mengšu Franc llovšek, slikar. Prišel je kmalu v Ljubljano, kjer je umrl 31. maja 1764. Kje je učil slikarstva prav za prav nc iemo. Sodimo pa, da se je šolal pri Heinvvaldu in Quagliu, ki se jo v letih rrzi;-^}. mudil že drugič v Ljubljani. Vpliv zadnjega je bil tnko velik, da so se freske v cerkvi sv. Petra v Ljubljani pripisovale njemu, čeprav jih je iz-vfSfl llovšek. Je slikal predvsem freske in je imel dobro tehniko. Vzornik mu je bil kakor že rečeno Quaglio. Oljnih slik je malo napravil. Po kompozicije in koloritu spada med naše na jboljše slikarje. Njegovo največje delo •o freske v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Poslikal pa je nešteto cerkva po Kranjskem —
L 1830. so belgijske province okli-cale samostojnost, nastala je Belgija. Na Dunajskem kongresu po Napoleonovem padcu je bilo prisojeno to ozemlje Avstriji. Toda svobodoželjno belgijsko ljudstvo jo izrabilo revolucionarno leto 1830. in oklicalo neodvisnost.
CERKVENI VESTNIK
Transitus e. Franclsct. O mraku 4. oktobra «e vrši po vseh frančiškanskih cerkvah ganljiva pobožnost, ki se imenuje v obred, niku »Transitus a. Francisct«. Samostanska družina ee ubere ob oltarju t gorečimi svečami v rokah. Ko predstojnik pokadi svetni-kova relikvije, zapojo pevci prekrasni spev: »O sanctisslma anlina« — O presveta duša, ob ločitvi katere prihajajo nasproti ne.be-ščoni, se veseli zbor angelov in slavna Trojica vabi rekoč: Ostani z nami na vekel — Nato sledi 1«. psatm: «S svojim glasom sem klical h Gospodu ..,«, ki se konča: »Izpelji is ječe mojo dušo...« Ta psaltn so peli Frančiškov! sinovi, ko je njih serafinski oče umiral. Fo psalmu moli samostanska družina pred oltarjem s razprostrtimi rokami pet očenašev in zdravamartj — ts razprostrtimi rokami je navadno molil sv. Frančišek. Nato pojo bratje k mrtvemu Frančišku: »Pozdravljen. sveti oče, luč domovine, vzornik ManjSih bratov, ogledalo kreposti, prava pot iti vodilo šivljenjal Peljl nas lz pregnanstva telesa v nebeško kraljestvo!« Nato zapojo leviti: »Frančišek ubog in ponižeu stopa bogat v ncliosa*. Pevci Pa odgovore: Slavljen je t nebeškimi himnami. Po kratki molitvi v čast sv. Frančišku podeli predstojnik blagoslov z relikvijo ln v srce se. gajoia pobožnost je končana. Pri nas v Ljubljani še pevci zapojo staro Iradicionil-no frančiškansko pesem: »Ultlma ln mortis hora — Ko ho zadnja ura bila.«
Vso to pobožnost Imenujejo po samostanih «v. Frančiška kratko »Transitus«. Naši so to prestavili ▼ »Smrt «v. Frančiška«. Ne! Slovenska smrt od daleč, nI tisto, kar je latinski transitus. Slovenska smrt ni krščanska, ker pomeni konec življenja, transitus — prehod je krščanski. Odkar Je Gospod na Kalvartjl smrt promagal, Je t Cerkvi Go. spodov smrtni dan dan zmagoslavja. Zato so jI smrtni dnevi svetnikov prazniški dnevi, polni veselja. Frančiškanski obrednik je sestavljen prav t duhu velikega Serafina. ko .ie zavrgel grenko besedo smrt ter govori samo o prehodu serafinskega očeta: Frančišek ubog in ponižen »topa bogat v n«besa. Frančišek je Imenoval smrt svojo drago sestro In njej na čast je zložil zadnjo, najlepšo kitico znane sončno pesmi: Hvaljen. Gospod, po naši sestri smrti telesni, katert človek nobedon niti ne more. Gorje mu. katorl nmr.1« v smrtni pregrehi! Srečen, kateri tvojo presveto voljo izpolnil ne bo ga zadela druge smrti poguba.
Kdor na ves glas ne kriči resnice, kadar jo spozna, postaja pomočnik lažnjivcev in goljufov.
(Peguy.)
Koledar
Sreda, 4. vinotoka: Frano Serafskl, spo-znavaleo ln ustanovitelj reda: Avrea, de.
vi&a: Edvin, kralj. Četrtek. 5. vinotoka: Plaold, opat in mu-čenee; Majnolf, spoznovalec; Gala, vdovi; PalmaclJ, mučenec.
Dramsko gledališče »Kar hočete.« Oh 18. Bed Premlerskt.
Kino Matica »Kongo cispres« ob 16 in II.
Kino Union »Ples v operi« ob 18 ln 19.15.
Kino Sloga »Sanjala sem o tebi« ob 1( ln II
Lekarniška služba
Nočno službo t m a1 o 1 ek arn•:
mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. Deu, Go-»posvetfika cesta 4, tn mr. Bohinc ded., Rimska cesta 31.
Knjižna tombola
Denar za vse, od njvitjega tombol-skega dobitka 10.000 lir do najnižjega — dvojke, je že pripravljen. Tudi knjigo Vas čakajo!
Pridno kupujte tombolske tablice v lokalu v Gradišču 4 in od raznašalcev, ki Vas obiskujejo po domovih.
Z žrebanjem bomo pričeli 15. t. m.
Za dvig dobitkov biblinfilske tombole je čas le še dn 5. t. m., po tem datumu zapadejo v korist Socialne pomoči.
Obvestila Prevoda
Razdeljevanje jabolk bolnikom
Od 4. do 6. t. m. dobijo bolniki na bolniška nakazila za mesec september po 1 kg jabolk proti odvzemu glave bolniškega nakazila, izdanega od mestnega preskrbovalnega urada. Jabolka bodo delile stojnice na živilskih trgih in trgovino s sadjem in zelenjavo. Cena 12 lir za kilogram.
Dobrosrčnost Tomačevcev
Za bombardirance v Borovnici so darovali verniki v cerkvi v Toinočovem 2000 lir.
Šolske vesti
Ltchtenturnov zavod — meščanska šola. Uvodna šolska sv. maša je 11. oktobra ob 9, začetek rednega pouka pa 13. ob 8.
N« uršullnskl vadnlel ln učiteljišča, meščanski šolt ter gtmnasljl se prične redni pouk 12. oktobra. Otvoritvena služba božja 13. t. m. ob 8 v uršulinskl corkvi, nato pridejo učenke v šolo.
Dramsko glcdallSče
Sreda, 4. oktobra ob 18: »Kar hočete«. Premiera, Promlerskl abonma. Četrtek, 5. oktobra ob 18: »Kar hočete«. Rod
Četrtek.
»Kar hočete« komedija velikega renesančnega dramatika Williama 8hakespeare-ja, v prevodu Otona Zupančiča, ho v sredo, 4. t-m. uprizorjena kot premiera v Drami. Igrajo: Vojvoda Orslno — Drenoveo, Sebsstijan — Nakrst, Antonio — VI. Skr-hlnšck. Pomorski knpltan — Kovlč, vitez Toblja — Peček, Vitez Andrej medica -Jan, Malvollo — Grcgorin, Fabljnn — Go-rlnšek, Noreo — Sever, grofica Ollcija — Saričeva, Viola — Raiberserjcva, Marija — Svetelova, kapuoin — Lipah, vodja biričev
—	Verdonik — Olivljln sluga — Raztreson. Režija: prof. Seet. Scena: inž. arh. Franz. Kostumi: Dagmar Kočerjova. Sconska glasba: Herl Svetel.
Opera bo otvorlla aeiono ▼ nedeljo, dno 8. oktobra, i nanovo n.ištudiranim Janačko-vim .delom »Jenufa. Letošnja zasedba partij je naslednja: Jenufa — Heybalova, cerkov-nica Buryja — Karlovčeva, starka Buryja
—	Golobova, I .ara Klomon — Llpušček, Sto-vt Btiryja — Uršlč l. dr. Dirigent dr. Sva-ra, režiser C. Dobovec.
Nove skladbe
Franc Premrl: Dve Marijini pesmi za mešani zbor. Obe pesmi, prva z naslovom »O ljuba naša Mati«, druga »Zvon večerni«, sta zloženi na besedilo S. Da-rine. Pevski 6tavek je lahek, dosti gladko tekoč, le nekatera mesta so zaradi hitrih prehodov modulatorično neusla-Ijena; večja izenačenost v tem oziru bi bila pesmim le v korist. — Izvod stane 4 lire, dobi se v Ljudski knjigarni. — Pesmi zborom priporočamo! M. T.
fte novice,
Od 2. oktobra velja zaradi premaknjene ure zatemnitev od 18.30 do 5.30
^7»nniBa*aBsanBaniiiBBBflBBaatiiBBBBaBBBflaaaaBBaaBaBaaBaaaBBB
DANES JE IZŠLA težko pričakovana 12. Svetova knjiga
»Talne narave«
ki jo je napisal dr. Franc MIhelčič, in bo za vsakogar edinstvena. Take poljudnoznanstvene knjige na našem književnem trgu še nimamo! Od prve do zadnje strani 60 napisana sila zanimiva poglavja, tako o borbi za samorodpjo in proti njej, o protoplazmi, o stanicah sploh, o delovanju organizmov, o prehranjevanju rastlin, o mesojednih rastlinah, o regeneraciji, o oploditvi, o rodoizmoni, o dednih
zakonih itd., itd.
KNJIGO PRIPOROČAMO VSAKEMU, POSEBNO PA IZ0BRA2UJ0ČI SE MLADINI! Posezite po tej res edinstve"' knjigi, ki jo krase številne izbrane sliko! Še vi postanite Svetov naročnik! Z.i i,eu denar boste dobivali vsebinsko bogate knjige
MiSsj novomeškega premi!, g. prosia
Dne 1. oktobra t. 1. jo obhajal mil. g. prošt Karel Čerin v Novem mestu ^0 letnico, odkar je bil po pok. nadškofu Jegliču umeščen in faranom predstavljen. Ta pomembni jubilej je tesno povezan z novomeškim javnim in cerkvenim življenjem, saj predstavlja dolgo dobo plodonosnega delovanja. 20 let že načeluje g. prošt kapitlju novomeško proštije, pastiruje mestno župnijo in vodi novomeški dekanat. Povsod se odražajo sledovi njegovega požrtvovalnega in neumornega dela. Preveč bi bilo naštevati vse vidne sadove neumorne pridnosti, s katero so je izkazal vrednega, da že 20 let nosi mitro in palico, kot naslednik znamenitih proštov starodavnega novomeškega kapitlja. Omenimo naj le nekaj njegovih, njegovi osebnosti svojskih in trajnih del, s katerimi je še nadkrilil svoje prednike.
Kdo ne pozna mil. g. prošta kot odličnega govornika?! V moči svojega priznanega talenta je bil vernikom svoje župnije in preko njenih mej najboljši učitelj božjega nauka. V skrbno pripravljenih cerkvenih govorih jo g. prošt do svoje bolezni 7. izbranimi besedami klesal versko zavest v duše jx>drejenih mu ovčic, na katoliških shodih je z ognjevito besedo navduševal poslušalce za načela Kristusova, na raznih taborih je z odločno besedo branil nauk Kristusov in Njegove svete Cerkve. Ni bilo na Dolenjskem cerkvene slovesnosti, na kateri ne bi nastopal g. prošt kot slavnostni govornik. V svojstvu govornika je zapustil tudi kot cerkveni pisatelj trajni sjx>-min, saj je dosedaj izšlo nad 100 tiskanih njegovih pridig. Poleg tega ima šo doma shranjenih okrog 600 skrbno sestavljenih cerkvenih govorov, sad vztrajnega truda. Res škoda, da se ti govori ne izdajo javnosti v obliki knjige.
Gospod prošt jo 20 let aktivno posegal v javno in farno življenje ter žel mnogo uspehov. Usposobljen po mnogih odličnih prejšnjih službah je v Novem mestu posebno vzorno vodil pisarno,
uredil kapiteljski in farni arhiv, postavi! novo pokopališče, na katerem je zgradil novo cerkvico, najvidnejši spomenik svojemu delu. Z veliko ljubeznijo jc vedno skrbel za lepoto in red cerkvenega bogoslužja.
V 20 letih svojega dekanata je obiskal in vizitiral župnije in njih šole, pisarne in vse poslovanje duhovnikov. Z veseljem je obiskoval bolne duhovnike ter pet župnikov spremil na zadnji poti, peterim župnijam pa je predstavil ali umestil nove dušne pastirje. Svojim stanovskim tovarišem jo bil preizkušen vodnik in moder predstojnik, ki je užival spoštovanje, pa tudi polno zaupanje. Njegova ljubeznivost in naklonjenost dekanijski duhovščini se je pokazala zlasti v zadnjih vojnih letih, ko izkazuje g. prošt begunskim duhovnikom vse gostoljubje, jim nudi streho, mizo in tolažiI-110 besedo v tegobi begunstva. S čudovitim pogumom prenaša vojne preizkušnje, ki tudi kapitlju in farni cerkvi niso prizanašale. Sam Bog ve, koliko je lansko leto g. jubilant duševno trpel, ko je bilo Novo mesto tako težko prizadeto!
Gospod prošt pa še vedno čuti veselje in moč do dela ter budno spremlja versko in javno življenje v fari in de-kaniji. Posebno naklonjenost posveča mi-sijonom, za katere zbere vsako leto rekordno vsoto, in se veseli napredka Marijine družbe, katero je sam vzorno vodil 18 let. Z zanimanjem spremlja ka« toliško mladino, ki bo tudi v naši župniji izvedla verski in nravni prerod.
Ni čudno, da stavijo nanj tudi predstojniki polno zaupanje, saj Jo bil lansko jesen od Prevzvišenega imenovan za generalnega vikarija za vso Dolenjsko. S to častjo jo naloženo g. proštu tudi odgovorno mesto in služba,« ki jo nad vse vestno vrši.
Ob redkem jubileju hite prošnjo njegovih faranov k Bogu, da mu v svoji Previdnosti nakloni še mnogo srečnih in veselih dni in mu podaljša sposobnost za delo do skrajnih možnih mej.
Mesečna rekolekclja za gg. duhovnika
je na prvi petek pri 00 jezuitih (kongregn uijska kapelu) z navadnim sporedom: ob IU adoracijaka ura, nalo inodituclja, potein konferenca. Duhovniška liiisijonsku *vem» vljudno vabi vse svetno duhovnike, da «n rckolokeijc, kl bo imela misijonski pouda-rok, v obiluom številu udeleže.
Duhovna obnov« za akademsko lzohra ženo ž.euo bo v potek, C. oktobru, ob 18 In naslednjo jutro ob 7 v uršuliuski kapeli. — Vbod pri portl.
Rekolekclja za gospode 1 akademsko Iz ohrazbo bo dunia v sredo ob pol 9 pri Križankah. V četrtek zjutraj ob pol 7 pa isto-tam skupna sv. iiinSal — Udeležite sa duhovnih obnov v čiinvačjora številu!! Hkupna molitev nam bo v teh časih najbolj pouin gala!
Vu uMtelJlre so Iskreno vabljene k red ni mraečnl rekolekcijl, ki bo v četrtek pred prvim petkom, 5. oktobra ob 18 v samostanski kapelici pri uršttlinkah.
KongrrgacIJa nčlteljto pr| sv. Joiefn v Ljubljani sporoča, da bo darovan« st. tnušn zadušniea xa pokojno člnnfoo gospodično Pavlo I.ampe v četrtek. 5. oktobra, ob 6 » v kongregaeljskl kapeli.
V počastitev spomina pok. g. Terezije AnžiiS dnrnjo družina Lukež namesto veno« 200 lir In v počastitev spominu po pok. Jerici Verhovo dnrnjo družina Maks Blejoo namesto venca 150 lir r.n VlnrenelJevo kon-ferouco sv. Cirilu in Metoda — Bollgrnd. Bog plačajl
SVETOVA KNJIOA
»TAJNE NARAVE«
JE IZŠLA. Broširani izvodi so že v prodaji.
Učile se strojepisja! Novi eno-, dvo, In trimesečni tefsjl pričenjajo dna 4. in 5. oktobra. — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj In v bodoče. — Lahka desetprstna metodu. — Pouk dopoldno, popoldne ali rve čer po želji. — Učnina zmern«. — Vpi«ovs nje dnevno. — Prospekti: Trgovsko učllllče »Cbrlstofov nčnl zaiod«. Domobranska li.
VpUovanJe v trgovsko učlllšče »Cbrlstofov nčnl zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. z8 Enoletni trgovski tečuj in VUJI trgovski tečaj se vrši dnevno dnpot. ln pop. Prlčetck pouka 9. oktobra. Na razpolago prospekti — Ravnateljstvo.
Šolski zhor Glasbene MnMre Ima prvo vajo danes oh 17..10 v ltubadovi dvorani.
TNSTIUJKCIJE za šolo - NOVI TIKJ 5. Priporočljivo za vs« dijake. *la*ti privatlsto. Prigluševanjo do 15. t. in. dnevno od 8—M.
Naročnikom »NAŠE KNJIGE«
sporočamo, dn izmeta 2. in 3. zvezek IT. polletja V DRUGI POLOVICI OKTOBRA.
ZALOŽBA »NAŠE KNJIGE« LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5.
•Odij;nUfej ikoplDi liCrinihi primoFje
RADIO UU&UANA
Dnevni spored ta 4. oktober:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 12 Glusba za premor — 12.30 Poročil« v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Opoldanski koneort — 14 Poročil« v nemščini — 14.10 Vonkcmu nekaj — 17 Poročila v nem ščlnl in slovenščini — 17.15 Otroško uro vodi Klavica Vencaji — 17.45 Hudomnšnostl — 18.15 Operetni »apevl — 19 Slovonsko napeve pojo tercet sester Dohrškovlh — 19..K1 Poro čila v slovenščini — 19.45 Raiglodi — 20 Poročila v nemščini — 20.15 PotcnSek mi je lu-borol — 21 Prenos osrednjega nemškega »poroda: Ena ura za to — 22 Poročila v nemiči-ni. napoved sporeda — 22.15 Preno« osrednjega nomSkcga sporeda: Prijetni epomini
—	25 Prono« osrednjega nemškega sporeda
V zaklonišču je odstraniti vse šipe na oknih ali vratih ali pa jih je zavarovati na notranji strani z deskami, odejami in podobnim. Ze pri manjšem zračnem pritiskn se namreč te šipe zdrobe, stekleni prah pa, ki nastane, /e nevaren za oči in kožo.
KULTURNI OBZORNIK
Razprava o Jegličevem seksualnem pouku in vzgoji
Škofijski kancler msgr. dr. Jagodic Jože je za svojo bogoslovno disertacijo opisal podrobneje in znanstveno kritično oa vseh strani ovrednotil pastoralno prakso in nauk svojega dolgoletnega škofa pokojnega dr. Antona B. Jegliča, katerega življenje in dušev-nost pozna morda najbolj med Slovenci. Bil je dolgo vrsto let njegov tajnik, preden je postal škofijski kancler: dobil je tako vpogled v tajne škofovega življenja ter v akte njegovega uradnega delovanja, poleg tega pa še v njegovo zapuščino, kjer so najvažnejši dokumenti za njegovega biografa — škofovi dnevni zapiski o svojem mišljenju in delu. Iz vseh teh dejstev je pspod kancler tik pred to vojno z veliko marljivostjo in ljubeznijo napisal obširni življenjepis pokojnega velikega škofa ter ga že izročil v tiskarno: toda zaradi nastalih razmer je tisk moral prenehati ter knjiga, ki je bila že napovedana in domala natiskana (700 strani!, kakor pravi, pisatelj som med viril) ni prišla na svetlo. Sedaj pa je msgr. Jagodic najbolj kočljiv predmet Jegličcvega škofovanja — njegovo seksualno Vzgojo — posebej po-virobneje obdeiai, jo predložil icološki Fakulteti kot inaguralno disertacijo maja meseca in se sfcdaj izdal .v del-
nem natisu pod naslovom »Škola Jegliča seksualni pouk in vzgoja ljudstva« (str. 56).
Pisatelj je razdelil svojo obširno in vestno citirano gradivo v deset poglavij. I. govori o tem, kako je škof Jeglič,, našel pot do vzgojeslovja, predvsem, kako je prišel na to, da je prav seksualno vzgojo spoznal za osrednjo pedagoško potrebo vsega ljudstva ter da se je lotil spisovanja svojih seksualno vzgojnih knjig. Že' kot profesor v semenišču v Sarajevu je predaval pedagogiko in prva njegova knjiga je bila »Vzgojeslovje«, ki je izšla v hrvaščini leta 1887. Za spolno vzgojo pa se je začel zanimati šele kot ljubljanski škof, na kar ga je opozorila pastoralna praksa, ker je opazoval skrivnostno življenje naših družin ter pomanjkljivo vzgojo ravno v seksualnih vprašanjih. Več let je nosil v sebi misel na potrebo takih knjig, ki bi odprle ljudem oči v teh pogledih ter jim predstavila nevarnosti raznih predsodkov, predvsem pa nevarnosti za versko življenje mladine. Vprašanje o seksualni vzgoji je stavljal na pastoralne konference, od leta 1902 dalje, načenjal je ta problem v Škofijskim listu, povpraševal po dekanijskih shodih o metodah take vzgoje, in celo na sinodo ie vplival, da je sprejela sklep o ta-Kin Knjigah, ki bi obravnavale spolno vprašanje za posamezne stanove. Po .vsej tpj^prigrav^e jy|Jeto IM^fiJojil
sam pisati svoje »brošure« staršem, mladeničem, dekletom, ženinom in nevestam. Pozneje (I. 1915) je sledila še
Eastoralna iristrukcija, po vojni pa mo-orska knjiga »Na noge v sveti boj« (1918—1921) ter III. sinoda leta 1924, ki je tudi obravnavala to snov. Te knjige in te konference ter zapiski o njih predstavljajo gradivo, iz katerega je pisatelj zajemal Jegličev seksualni pouk ter ga v naslednjih poglavjih vrednoti ocl raznih strani.
Ker pa je izdal sedaj disertacijo samo v delnem natisu, nimamo tu vpogleda v podrobneje ocenjevanje in v vsebino teh knjig, kar je Jagodic obdelal v naslednjih poglavjih: 2. Jegli-čeva sredstva za pouk, 3. Kdo naj pri
Eouku in vzgajanju sodeluje, 4. Vse-ina seksualnega pouka, 5. Kaj spolnost pospešuje (sovražniki in nevarnosti krepostnega življenja), 6. pogoji za krepostno življenje, in 7. Sredstva in pomočki za krepostno življenje. Ta poglavja je tu pisatelj izpustil, izdal pa v tej disertaciji pogled na celotno Jegličevo delo in kritiko njegovega pouka v zadnjih dveh poglavjih: 8. Zakaj in kako je Jeglič podal ta nauk ter 9. Ugovori in njih ocena.
Osmo poglavje obravnava najprej vprašanje: Zakaj je Jeglič podal ta nauk ter pride do zaključka, da predvsem zaradi nepoučenosti duiiovnikov, zaradi splošne nepoučenosti, pa tudi da bi razbremenil starše in jim pomagal pri vzgoji otrok. Pisal pa jih je z najčistejšim namenom in nerad ter if zato veliko premišljeval, molil ia se
posvetoval z duhovniki in zdravniki, toda kljub nekaterim ugovorom že tedaj, se je vendar lotil sam spisovanja tistih brošur, ki so potem dvignile toliko prahu v javnosti in »pohujšanja«. Jagodic razbere jiosebej vse te ugovore, deloma opravičene, predvsem pa politično-zlobne (»zelene brošure<i), ki so hotele iz tega napraviti škandal, o katerem je bil poučen celo sum papež. Zadnje poglavje pa kritično motri to ugovore ter jim določa ceno in današnje vrednote. Večina ugovorov ne velja, celoten Jegličev vzgojni namen jo danes priznan kot veliko dejanje, ki je pri nas prvi začel ledino v tej smeri ter premagal predsodke. Vsi poznejši pisatelji (Jaklič, Brecelj, F. Ušeničnik) priznavajo Jegliču, da je prav razumel in podal ta nauk. Motil pa se je Jeglič, kar sc tiče skupne vzgoje mešanih otrok, kar je sam uvidel, ter v fiksni ideji pokvarjenosti našega podeželja, ki naj bi sc kazala v zelo »razširjenih« sestankih »depositis ve-stibus«. V preganjanje teh sc je vrjjel z vso silo, pa je bilo vse le bolj fikcija kot resnica. Tudi v tem je popustil, dasi je bil notranje še vedno prepričan o takem satanskem delu mod narodom. Pač pa njegova spovedna praksa ne vzdrži pred kritiko današnjih
Eastoralistov. Kar pa se tiče »Rdeče rošure«, je strokovna kritika po tolikih letih dala Jegliču prav, kakor tudi drugim vzgojnim spisom, ki so bili vsi pisani pod vidikom nadnarav-nosli, ne morda fiziološke znanosti. Vsi njegovi spisi so bili pisani naravnost iz izkuštue za živo	zato ao.
tako malo doktrinami, temveč temperamentni in nazorni. Z njimi se res ni uvrstil v stroge znanstvenike, temveč je postal pravi vzgojitelj naroda. Tn vzgojni pomen za ves narod mu priznavajo danes vsi.
To je vsebina in rezultat teh treh poglavij iz celotne knjige o Jegličevem seksualnem pouku in vzgoji sploh. Resnično je to najbolj kočljivo poglavje iz Jcgličcve pastirske prakse ter je prav, da se ga je lotil na znanstveni način najboljši poznavalec tudi ostalega Jegličevega javnega delovanja. Ta zadeva jc svoj čas velikega škofa najbolj »omadeževala« v očeh občinstva, kar je bilo posledica političnega boja. Zdaj se je izkazalo, da je Jeglič utiral v vzgoji ljudstva novn revolucionarna pota ter uspel in dobil priznanje našega časa. Njegov največji »madež« je postal vrlina ki vzdrži tudi pred strogo sodl>o sodobnih vzgojiteljev. Msgr. dr. Jagodic s to knjigo ni podal samo do podrobnosti utemeljene znanstvene študije s področja bogoslovne vede iz moralke in pastoralke. temveč je storil tudi veliko delo, ko je na akademski način in stvarno pokazal celotni Jegličev seksualni nauk ter ga ocenjujoč z današnjega vidika znanosti priznal. S tem je ocenjena najbolj kočljiva postavka Jegličcvega življenjepisa.
Gospodu msgr. dr. Jagodicu pa k razpravi čestitamo ter želimo, oa bi njegov Jeglič čimprej izšel ier bi nam podal celotno podobo in vrednost nie-gpvega velikega življenja.	trn
Mran 4
»SLOVENEC«, »reda, 4. olčtobra 1944.
6t 229.
Kaj je novega pri naših sosedih?
Iz Trstu
Kdo pozna mrtveca? Med Grljanom in Sesijanom so našli truplo ženske, pri kateri niso dobili nobenih dokumentov. Stara je okrog 40 let, velike postave in svetiih las, na sebi pa ima črn suknjič, kockasto bluzo in sivkasto krilo.
Podpore priseljencem in oškodovancem. Tržaški občinski podporni zavod je razdelil 5030 priseljencem in oškodovancem zaradi bombnih napadov razne podpore v denarju, živilih in oblačilih v skupni vrednosti 1,558.550 lir.
Ob mrtvi hčerki je zblaznel. Žalosten dogodek se je primeril v Piccardijevi ulici št. 40. 10-lctna Bruna Zucchi se je igrala v očetovi delavnici, pa jo je zajel transmisijski jermen in jo ubil. Ko jc njen oče Vladimir začul njene krike, je prihitel na pomoč, pa je bilo že prepozno. Ob pogledu na mrtvo hčerko se mu je omračil um in ni pustil nikogar k mrtvemu otroku. Morali so priti policijski organi in reševalci, da so blaznega očeta ločili od trupla nesrečne deklice.
Vozni red na progi Vidcm-Civtdalc.
V ponedeljek so spremenili vozni red na progi Videm-Cividale in vozijo zdaj vlaki v naslednjem redu: Odhod iz Vidma ob 8.20, 12.20 in 17.20, prihod v Cividale ob 8.50, 12.50 in 17.50. Odhod iz Cividale ob 7.30, 14.00 in 16.30, prihod v Videm ob 8.00, 14.30 in 17.00
Nove cene za milo je pred dnevi odobril Tržaški gospodarski svet za zadružno gospodarstvo. Pralno milo, ki vsebuje 30% maščob stane odslej 1150 lir, od-nosno v nadrobni prodaji 1320 lir za stot; cena za lug v prahu pa znaša 500, oziroma 615 lir za stot.
Grmičevje je gorelo med Opčinami in Repentabrom. Požar je zajel površino več sto kvadratnih metrov. Gasilci, ki so prihiteli takoj na kraj požara, so imeli dela za polne štiri ure in jim je uspelo omejiti požar, da sc ni razširil še v bližnjo okolico.
Nesreče: Romana Januzzi od sv. Sa-be št. 382 se je z rezalnim strojem pri delu poškodovala tako, da bo za delo nezmožna najmanj teden dni. — Evge-nija Gregorič iz ulice Bonomea št. 59 je prišla v oster spor s svakom, ki jo je pretepel tako, da se je morala zateči v bolnišnico, kjer jo je za silo zacelil dežurni zdravnik. Vljudni svak jc svojo svakinjo onesposobil za dobrih deset dni.
Umrli so: Groppi Julij, star 2 dni; Sonič Emilija por. Molinari, stara 22 let; Bosič Cvetka por. Segan, stara 23 let; Kranjc Ivana vdova Blenio, stara 75 let; Sonca Ida, stara 21 let in Ban Rcgina, stara 23 let. Počivajte v 'miru, dragi bratje in sestre!
Is Gorim
^ Naša pot. Pod tem naslovom objavlja »Goriški list« z dne 30. septembra naslednji članek:
■sGoričani! Naša borba za pravico in resuico gre krepko naprej po začrtani polt" Dvigni mo ponosno naše glave, kajli naša borba je sveta. Mi vsi zavedni Go-ričani ljubimo svojo domovino in smo pripravljeni žrtvovati vse za njeno boljšo bodočnost. Borba je huda in težka, toda kadar gre za dobrobit naroda, nas nič ne plaši. V naših prsih bije zdrava moč in ljubezen do vsega, kar je plemenitega in dobrega v našem narodnem življenju. Malo nas je. a kar nas je, smo trdno uverjeni, da bo zmagala razsodnost in jasnost zdravih načel. Mi smo borci za pravo svobodo. Da je beseda svoboda zlata vredna, vemo vsi; toda mi nočemo svobode pod pritiskom straho-vanja, pač pa take, da si bo lahko vsak posameznik ustvaril svoje duševno mišljenje brez bojazni, da ga čaka pogin, če isto izrazi. Naše mišljenje se mora čistiti v poštenosti in v borbi z razumom. Goričani, naša preteklost na Goriškem je polna lepih in bridkih spominov in danes, ko se naše narodno življenje spet obnavlja, stopimo na plan vsi, ki mislimo prav, in povežimo vse naše duševne sile ter začnimo orati po naši opustošeni zemlji, iz katere že klije nova in zdrava zavest, globoka miselnost, ki nas vodi v mirno zavetje. Mi ne bomo odnehali, borili se bomo do skrajnosti za naš obstoj in naše narodne svetinje. Zdrava miselnost in pošteno delo je vedno zmagalo nad krivico, tudi tokrat bo zmagala pravica in z njo se obet t našemu narodu novo socialno življe	i se bo to iz-
vršilo nam Bog p	^
Posebno odlikovanje, vltežki križec železnega križa je prejel Pavel Novak, rezervni poročnik, četovodja nekega berlinsko - brandenburškega grenadirskega polka.
Odlikovana sta bila podporočnik Ja-koh Maier iz Šmihela pri Beljaku z železnim križem I. stopnje, in višji desetnik l*ave| Mokre z vojnim zaslužnim križcem 2. stopnje z meči.
Vojaki kot avtomobilski rokodelci. Vojaki, ki so sicer izučeni kot strokovni delavci v avtomobilski stroki, postanejo lahko taki delavci tudi v vojni, le tla se v posebnem tečaju priučijo posebnim vojaškim namenom v tej stroki.
Šestedeset delovnih ur na teden se računa brez odmorov. Po neki naredbi je pojasnil državni delovni minister, da se računa delovni čas v smislu nove naredbe o šestdeseturnem tednu, od začetka do konca dela brez odmorov iu obsega delavniško in nedeljsko delo. Trajanje odmorov se ravna po uredbah delovnega časa, po zakonu o varstvu mladine in [x> običajnih, že obstoječih določbah.
Na zahodnem bojišču sta padla 38-letni desetnik Tomaž Vigočnik iz Št. Petra pri Celovcu, in višji polic, straž-mpjster Ignacij Petri* iz Celovca.
Smrtna kosa. V Celovcu je umrl upokojeni orožniški nadzornik Anton Novak, dalje 62 letna Matilda črišnik, hišna pocestnica, in 37 letni železniški uradnik Herman Kerbir.
Nogometna tekma v Beljaku med beljaškim nogometnim klubom in ljubljanskim Hermesom se je v nedeljo ob udeležbi loOO gledalcev končala s 5:5.
.*» Sfifnin.jp Stajtn-Hhoffn
Grad Bori ob Dravi pri Zavrču. Ne-
davuo smo v nušem listu poročali, da je sedanja uprava dala grad Bori preurediti. Kakor znano, je bilo v tem gradu 3 leta bivališče za nepotrebneže. Spodnje in kletne prostore so preuredili za shrambo starin, a v gornjih bodo baje namestili del zbirk ptujskega muzeja.'
Mariborski mestni vodovod hočejo povečati. Ker okoliške občine, ki so bile 1941 priključene k mestni občini, zahtevajo vodovodne naprave, študira posebna komisija, kuko Li se dalo najcenejše zajeti nove studence in izvirke zdrave pitne vode pod Pohorjem.
Preureditev študijske knjižnice. Mestno študijsko knjižnico, ki je imela svoje prostore v dvorani gledališkega poslopja (kazina), so prekontrolirali in premestili. Bilo je v zbirkah mnogo stare nepotrebne navlake, ki za moderne, kulturne ustanove te vrste ne odgovarja.
Lep nagrobni spomenik je dobil na tragični način umrli župnik Martin Ga-berc v Gornji Radgoni. Njegovi zvesti farani in prijatelji so zbrali lepo vsoto in so tako počastili z marmornatim nagrobnim spomenikom spomin njegove prezgodnje smrti.
Bolnišnico v Ormožu bodo povečali. Vojne razmere so pokazale, da je bolnišnica v Ormožu premajhna. Ker za zgradbo novih objektov sedaj ni primeren čas, bodo uporabili za splošno bolnišnico tudi prostore v gradu in bivši dr. Majeričev sanatorij.
Smrt vrlega moža. V Hočah pri Mariboru je v visoki starosti 86 let umrl daleč na okoli dobro znani gostilničar in mizarski mojster Josip Gselman. Bil je izučen mizarski mojster, a na stare dni je mizarsko delavnico opustil. Dolga leta
je tudi vodil zastopništvo Vzajemne zavarovalnice. Za nas domači zavod je delal z veliko vnemo. Veliko rano mu je zasekala prejšnja svetovna vojna. Edini sin, ki je bil njegova velika nada, je padel na ruski Ironti. Ostala mu je dobra žena in pridna hčerka. Kot gostilničar je bil oče Josip velika posebnost. Kupoval je najboljša vina ia admont-skih, jareninskih in svečinskih vinogradov. Nikdar jih ni mešal, ampak njegova gostilna je slovela, da 6e tam toči rujna domača kapljica tako naravna kakor jo je Bog dal. Njegova hiša pri kolodvoru v Hočah je dala streho prvim ustanoviteljem Kmečke zveze za Spodnjo štajersko. Kmečki voditelji Franc Mlakar, Ivan Roškar, Franc Pišek in Peter Novak eo bili njegovi odlični prijatelji, on pa njih zvest sotrudnik. Bil jo naročnik »Slovenca« in »Gospodarja«. Njegova globoka vernost in ljubezen do rodne grude je bila vzgledna. Naj mu bo domača žemljica lahka I
Na postaji Pesuica pri Mariboru (Na .Ranči) nakladajo že mesec dni vsak dan jabolka iz Slovenskih goric in podkozja-ške (kungoške) kotline, Cena je okoli 1.50 RM za 1 kg. Letos prevladuje zopet štajerski mošancelj. Izkazalo se je, da je la stara domača vrsta še najboljša, ako se sadi na sončnih legah. Mošancelj uspeva na bolj revni zemlji skoro boljše. Letos so tudi zlate parmene lepo obrodile in sad je bil še precej zdrav. Komisar za sadno trgovino je veletrgo-vec Felix Krainz. Njegov namestnik pa je Franc Vaupotič, župan v Gornji Kun-goti.
Spodnje Štajerska v delu za zmago. —
Iz Maribora poročajo listi, da je bilo te dni veliko zborovanje za okraj Maribor-mesto, kjer so razpravljali o tekočih dnevnih vprašanjih glede na vojno in udejstvovanju Spodnje štajerske v tozadevnih nalogah. Zborovanje je vodil zvezni vodja Steindl. Omenjeni je v svojem govoru zlasti ožigosal zločinsko delovanje rdečih tolovajev, ki vznemirjajo prebivalstvo in ga motijo pri delu in je govoril tudi o tozadevnih varnostnih ukrepih, ki naj pokončajo banditsko ro\ar-jenje. Pri tem se je govornik skliceval na sodelovanje vsega prebivalstva Spodnje Štajerske, dokler ne bo dobljena zmaga.
Duhovniki-redovniki obhajajo 40 letnico mašništva. P Dominik Nabernik, frančiškanski pridigar in spovednik, roj. 17. 11. v Dovjem, je služboval pred sedanjo vojno dolgo vrsto let v frančiškanskem samostanu v Mariboru. 40 letni mašniški jubilej je obhajal v tišini in molitvi. — Frančiškan p. Hubert Marovt, roj. 29. 9. 1880 v Braslovčah je bil več let vikar in vodja ljudske šole v Nazarjih v Savinjski dolini. — Kapucin p. Ferleš Anton, roj. 7. 1. 1877 na Hajdini, je deloval zadnji čas v Ptuju. — Trapist Grzina Rafael, roj. 25. 5. 1880 v Kozjem. je deloval v samostanu Rajhenburg. — Ravnotako je trapist Kukovič Robert, roj. 3. 3. 1880 v Rajhenburgu, se udejstvoval kot tajnik trapistovskema samostana istotam.
Tefaj za invalide. V začetku novembra bodo v Št. Andražu v Lavantinski dolini odprli še nadaljni tečaj za invalide. Tečaj traja kakih sedem mesecev. Sprejemali bodo vojne invalide, ki se hočejo pozneje posvetiti kmetijstvu.
Is Hrvašhe
Izredna ccrkvena umetnina v cerkvi sv. Antona v Zagrebu. — Nedavno je bilo javljeno, da bodo v cerkvi sv, Antona na Sv. Duhu v Zagrebu blagoslovili izreden umetniški oltar. Prenovitvena dela v tej cerkvi trajajo že delj časa, zlasti se prenavlja glavni oltar po načrtih inž. Vladimirja Potočnjaka, znanega arhitekta, ki je svoj čas tako lepo preuredil dvor Poglavnika in pa ministrstvo za zunanje zadeve. Arhitekt Po-točnjak ai je zamisli glavni oltar v tej cerkvi, po načinu rimskih bazilik, to sc pravi, da je nad vsem oltarjem taberna-kelj, kar je redkost za naše cerkve. Ta-bcrnaklje nad oltarjem je moči videti v dalmatinskih katedralah v Zadru, Trogi-ru, Kotoru in na 'Rabu. Arhitekt Potoč-njak je izvršil svojo umetnino v zagrebški cerkvi sv. Antoha tako, da taberna-kelj nadkriljuje ves oltar, a štirje, 5 m visoki stebri iz brušenega marmorja se dvigajo nad vsem. oltarjem in jih spaja raven, marmornat strop. Ostrešje taber-naklja je obloženo z mozaikom s staro-krščanskimi simboli, ki jih je izvršil umetnik, prof. Ljuba Babič. Prezbiterij v višini 4 metrov je obložen s ploščami rimskega truvertina, a stebri za večno luč in tlak prezbiterja so narejeni iz dalmatinskega in istrskega kamna. Zagrebški nadškof dr. Al. Stepinac je blagoslovil ta izredni umetniški glavni oltar.
Povratek hrvaškega vojnega odposlanstva iz Italije. — Te dni so se iz Italije vrnili hrvaški general Djuro Gru-jič in podpolkovnik Viljem Gredelj s svojega potovanja, kjer so po naredb.i Poglavnika obiskali in pregledali mlade hrvaške domobrance in ustaše, kakor tudi legionarje, ki so v Italiji dodeljeni raznim borbenim edinicam zaradi praktičnega vežbanja in vojne izobrazbe.
Poglavnikove čestitke nadškof n dr. Ivanu E. šarlču. Ob priliki zlatomašni-škega jubileja, ki ga je te dni slavil vrhbosanski nadškof dr. Ivan Šarič v Sarajevu, mu je Poglavnik poslal svečane čestitke.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Ljubljanica sc je razlila.
Nad 'io ur trajajoče prvo oktobrsko deževje, ko se je /lilo nad mestom in okolico do 55 mm dežja, je povzročilo, da je Ljubljanica na nekaterih krajih, tako okoli Bevk pri Vrhniki, pri Podpeči, v Lipah in Crnj vasi ter ob izlivu v Savo naglo naraščala ter se je razlila po poljih. Še v torek zjutraj je močno naraščala, ko je ponoči nehalo deževati. Na špici je Ljubljanica v torek ob 8 zjutraj narasla za 85 cm nad normalo. Vse zatvornice, tako ona v Gruberjevem prekopu in ona na Špici, so popolnoma odprte, da se voda lahko hitro odteka naprej. Na omenjenih krajih so ob Ljubljanici ležeči travniki in njive pod vodo. Na poljih je sedaj še zelje, koruza, repa, pesa in buče.
Zadnje lastavice jemljejo slovo.
Med ponedeljkovim dežjem so lahko mnogi ljudje na tromostju in drugod ob Ljubljanici opazili skupine lahkokrilih ia-stavic, ki so poletavale nad močno naraslo Ljubljanico in iskale hrane. Tudi v torek so se lastovice zbirale ob Ljubljanici za nadaljnji polet v južne kraje. Pa ne samo ob Ljubljanici, tudi drugod so ljudje imeli priliko pozdravljati brzokrile lastavice. Zelo mnogo jih je bilo na Galjevici, kjer so med dežjem letale izredno nizko po cestah. Te lastavice so prišle k nam iz severnejših krajev, od koder jih je pregnalo mrzlejše vreme. Lastavice nas tolažijo, da zima ne bo dolga.
Nagle vremenske spremembe in bolezni.
Konec septembra in sedaj v začetku oktobra se naglo vrste vremenske spremembe, hitro prehajajo topli valovi v mrzle in narobe mrzli valovi preplavljajo pokrajino. Ozračje naglo menjava temperaturo in to zelo vpliva na zdravstveno stanje človekovo.
Kratko traja lepo in toplo vreme, ko se ljudje nekoliko lažje oblečejo. Takoj nato pa nastopi hladno in deževno, ko občutijo ljudje, da je treba telo zavarovati pred hladom s toplejšo obleko. Te nagle spremembe vremena so v Ljubljani povzročile nastop raznih, v jeseni navadnih bolezni, ki pa druga leta niso zavzemale tako velik obseg kot letos, ko so ljudje tudi nekoliko slabše hranjeni in niso tako odporni proti boleznim.
V mestu je zadnji čas zelo razširjena influenca. Kako se je ubranimo so različni načini in nasveti. V prvi vrsti je praktično, da človek ne pije mrzlih pijač, tudi ko ga žeja močno stiska. Mnogi ljudje se influence hitro znebe na ta način, da začno krepko vzdigovati kake predmete" in telovaditi. Z deloin preženo bolezen. Drugi si pomagajo z različnimi čaji. Stan šaljivci pripovedujejo, kako so si včasih najstarejši Dolenci pomagali in kako so preganjali pri cvičku influenco. Začeli so prepevati: >Oj ti influenca, presneta peštilenca! Pusti ti Dolenjca, primi pa Gorenjca!«
Poleg influence sedaj ob teh naglih vremenskih spremembah zelo napada ljudi nadležni, vsakemu močno neljubi nahod. Ljudje se nahoda ubranijo najprej s tem, da se hudo ogrejejo in močno pre-pote.
Prav mnogoštevilni so primeri hude pljučnice. Reševalna postaja je zadnji čas prepeljala v bolnišnico že mnogo bol-■m »■■■>»■» i	«———i
Raznašalko
za okraj TRNOVO sprejme uprava
»SLOVENCA«
TEL KINO »UNION« ,Mt
1» dunajekejra predpnstnesra vrvenja »PLES V OPERI« Paul Horbiprer, Mart« Harell, Heli Fin-kenzoller. Hans Moser, Theo Linjron itd, PREDSTAVE ob II ln 11.151
TEL KINO »SLOGA« v"
Zabavna filmska komedija! »SANJALA SEM O TEBI« Fita Benkhoff, Kari Schonbock. Predstave ob 16 in 191
"L KINO »MATICA«
Film iz kolonijnlnega življenja
»KONGO EKSPRES«
Willy Birgel. Marianno Hoppe, R. Deltgen. _ Predstave ob 16 in 191_
nikov. Kogar pljučnica napade, mora bi. ti pač zelo previden. V tem primeru je na mestu takojšnja pomoč. Pravijo tudi, da se je nekaterih ljudi lotila španska ali hripa po domače. Zoper špansko so pri-merna nekatera domača zdravila. Na španski oboleli ljudje čutijo v prvi vrsti izredno hudo žejo. Da si bolnik more to žejo potolažiti in da si olajša bole. čine v prsih, je zelo priporočljiva kuhana jedilna pesa. Rdečo peso pripravimo kot solato in bolnik jo počasi jemlje. Pesa bolnika zelo hladi in mu gasi žejo.
Nad 19 milijonov septembra vknjiženo
Zemljiška knjiga ljubljanskega okraj, nega sodišča je v septembru zaznamovala 40 predlogov za vknjižbo posojil jn hipotečnih kreditov v skupnem znesku 10,005.666 lir. Posojila in krediti so bili vknjiženi ponajveč na nepremičnine, ležeče v katastrskih občinah mestnega pogla-varstva, redke so bile vknjižbe na nepre-mičnine v okolici. Podanih je bilo septembra 19 predlogov za vknjižbo posojil v -znesku 683.666 lir in 21 predlogov za zaznambo vrstnega reda za varnost hipotečnih kreditov v znesku 18,322.000 lir. Bili so zaznamovani milijonski krediti, tako kredit v znesku 11,400.000 lir, dalje 1,406.000 lir in 1,500.000 lir. -Najvišji milijonski kredit je dovolil neki bančni za-vod neki javni korporaciji.
Kronika nesreč in poškodb.
Vdova po akad. slikarju Marija Vav-jiotičeva je bila v nedeljo prepeljana z reševalnim avtom v splošno bolnišnico, ker je dobila po nesreči hudo zastrupljenje s plinom. — V zavod sv. Jožefa na Vj. dovdanski cesti je bila prepeljana zaseb-nica Marija Arharjeva, stanujoča na Celovški cesti št. 157 ker je ohromela. —
MALI OGLASI
[
Službe I
dob« J
FANTA 14 do 16 let starega,
ki zna ministrirati -sprejme takoj t službo za cerkev in dom — Uprava pokopališča pri Sv. Križu, Ljubljana.
GOSP. POMOČNICO mlajšo, zanesljivo, išče družin« treli oseb v stalno zaposlitev. Tav-čarjeva ulica 10-1. (b
I Kolesa I
KOLO kompletno og»odjc kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Pošteno« št. 8790. (oo
DAMSKO KOLO predvojni material • malo rabljeno prodam. Naslov v upravi »Si.« pod št. 8781.
1 Poizvedbe J
OTROŠKO" PELERINO belo, sera zgubila v nedeljo zvečer — od glavnega prelaza v Tivoliju do prve stranske poti levo. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi na upr. »Slovenca«.	(e
Stanovanja! Ilfaio B
SESTRI (akademičarka in nči-teljiščnica) iščeta stanovanje, sobo in kuhinjo, event. tudi proti instrukciji. Cenj. ponudbe na npr. .»Slov.« pod »Siroti« št. 8783.
I Posestva 1
NEPREMIČNINE PRODA: TRAVNIK v izmeri li.OOOm' med potokom čurnovcem in Potjo na Rakovo jelšo.
PARCELO na vzhodni strani — 900 m' za 220.000 lir. PARCELO na Viču, 6000 m1
po 55 lir. Realitetna pisarna Z*JEC ANDREJ Tavčarjeva ul. 10.
I
I Prodamo"!
Enobarvno FLANELO
nekaj metrov, prod«. Naslov v upr. »Slov.< pod št. 8782.	(I
FOTOAPARAT
malo6likoven, format 3X4 za zviti film A8, optika Schneider non 1:2, Compour pet-stotinka, malo rabljen. Nabavna cena Din 2000.—. Ponudbe na upravo »Slov.« poil »Senon« 8595.	(I
GLOBOK VOZIČEK predvojni, dobro ohranjen, prodam. Rožna dolina. Cesta 111-12. (I
DEŽNI PLASf
da.mski, zelen, z gumijasto podlogo, primeren za močnejšo, veliko osebo, prodam. Naslm v upravi »SW»i* ptvl it. 8785. >QV" "(1
DVA OTR. VOZIČKA globok in špfw»m, nui-va, elcganjnav daj. Bohoričeva ul. 3.
8 Kupimo |
DALJNOGLED rabljen, po možnosti vojaški, »Zeiss-Ikon« -kupim. Dobro plačam. Ponudbe na oipr. »SI.« poti šifro »011130« št. 8788.	(k
ELEKTRIČNI MOTOR nov, od 4—5 k» s 720 ali 960 obrati, kupimo. Brata Vlaj, Wol. fota ul. 5.	(k
RJUHE. KAPNE posteljno perilo, brisače. razno molke i» damsko perilo kupim •talno in plačani najboljše -eene. • Kopito tndi druga razna oblatila event. prevzamem Ista * komisijsko prodajo. Hinko Privjek • Ljnbljana. Kolodvorska It. T._tk
POZORI Knpnfem vreča la t« tekstilna odpadka tel plačam po najvišji ee.
oL GREBENC Alojzij, Gallnsoro nabrežja 59, Ljubljana._(k
B_Vajencl |
MESTO VAJENCA
za špecerijsko trgovino iščem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajenec« žt. 8791. (▼
GUNNAR GUNNARSSON:
NA BREGU ŽIVLJENJA
3 Roman
25
»Veš, pa je le prav dober, tale moj čolniček,« je odvrnil Kriti in preskusil obodnico čolna. Še zmeraj se je majala. Potrpežljivo je še nadalje tolkel s kamnom po njej. Tolažba vdove je še sedel in gledal njegovo brezuspešno prizadevanje. Nato je prekobalil rob čolna in je meni nič tebi nič vzel Kri-tiju kamen iz roke.
»Daj, bom jaz,« je rekel, izpulil obodnico, vzel nekaj trsak, jih porinil v luknjo in trdno zabil obodnico v čoln.
»Tako, zdaj drži,« še zmeraj jo je držal, ko da se ne bi mogel odločiti za to, da bi jo izpustil.
»Kaj se sliši,« je malomarno povzel Tolažba vdove, »da hoče faktor Tbord-sen kandidirati v deželni zbor!«
»To 6e sliši,« je brezbrižno odvrnil Kriti.
»Hm, tudi jaz sem slišal,« je Tolažba vdove nadaljeval. »To bo še hud boj med njim-in Sero Sturlo! Faktorju je gotovo vsak glas potreben, ki ga le Jnnrn dobiti, če ne. bo itak propadel.
Ali nimaš Kriti?«
tudi ti volilne pravice,
»Seveda jo imam,« je zagodrnjal Kriti.
»Ali misliš, da se mi bo ljubilo voliti, če moram pa čoln izgubiti? To pa žo vem, da za faktorja ne bom glasoval.«
»Kaj pa. če bi ti pustil čoln?« Tolažba vdove je nagnil glavo na stran in se zvedavo zazrl v Kritija.
»Da bi mi p<ustil čoln?« Kriti je zazijal 7. usti in očmi. »Ali se ti zdi to mogoče?« Nehote se je primaknil bliže, ko da bi bil Tolažba vdove faktorjev pooblaščenec.
»Kaj vem!« se je zasmejal Tolažba vdove. »Lahko bi pa to poskusil. Mogoče bi ga smel še leto dni obdržati. Saj glas je le glas!«
»Kako pa?« Kriti se je jako zanimal.
»Kako... hm — greš tja — k njemu — in mu poveš. Na fin način mu moraš j^onuditi svoj glas, na fin način — ne pozabi tegale
»Seveda, na fin način, kaj pa,« je Kriti zamišljeno ponavljal.
»A Bog ne zadeni, da bi mu rekel, da sem te jaz poslal!« se je zasmejal Tolažba vdove,
»Kje neki... Na fin način,« je ponovil še enkrat, ko da bi bilo to kako preroško geslo in je brez misli bolščal čez morje...
»To bo hud boj za faktorja Thord-sena,« je j>onovil Tolažba vdove, ker je bilo videti, da Kriti tega ni slišal, ko je prvikrat jKivedal.
»To pa že, to,« je odsotno dejal Kriti, ne tla bi se zavedal, kaj pravi.
»Slišal sem praviti,« je nemoteno nadaljeval Tolažba vdove, »tla si mora predvsem pridobiti Finnurja z Vadija, če si hoče pridobiti glasove kmetov. A Finnurja ne bo moči dobiti kar tako.«
»iNak, Finnurjevega glasu pa že ne bo nikdar dobil,« je Kriti jako odločno odvrnil. »Saj je Sere Sturle najboljši prijatelj!«
»Pa je menda toliko dolžan trgovski družbi!«
Kriti je zmajal z glavo: »Prej bi pustil hišo in dom!« »No, to bi storil le v skrajni sili. Kaj naj pa potem začne? Če je imel človek svoj čas sam trgovino, ni prijetno iti potem v službo.«
»Tega pa ne vem,« je odvrnil Kriti, ki ga ni pogovor nič več zanimal. »Nemara bo odprl kako novo konzumno društvo,« 'je malomarno dodal.
Tolažba vdove bi bil skoraj skočil pokoncu, a se je še pravočasno obvladal. Že spet se je izkazalo, je pomislil, da ne sme človek nobene prilike pustiti vnemar — in da mu no sme uiti odveč iti k ubogim v duhu. Voščil je Kritij ti lahko noč in je odhitel domov. »Jaz sem pa res pravo tele, da se nisem sam spomnil tega,« je zamrmral.
Kriti je zrl za .njim. — »Na fin način,« je zamišljeno ponovil.
*
Kriti je ostal še nekaj časa poleg čolna.
Nocoj je bilo prepozno, da bi šel k faktorju Thordsenu.
Ali jutri ne bi šel na ribolov? In bi zaupal v to, da bo kaj zalegel pogovor s faktorjem? Saj več k0 nekaj bornih rib itak ne bi ujel. A stvar je bila taka, da nt imel doma ničesar za pod zob. — Škodilo pa le ne bi, če bi vzel še tistih nekaj rib s seboj. Sklenil je, da se l>o vendarle odpeljal s čolnom na morje. Nato je počasi odšel domov, v svojo samotno, borno kočo. Preden je legel, je vzel s tal putrh, ki je stal ob vznožju postelje. Presneto ga je imelo, da bi napravil jjožirek! Ali naj bi zvrtal luknjo v veho in izbil zama-šek? »Ne, ne, ne,« si je dejal, »potem se bo končalo tako, da ne bom prej nehal, dokler ne bo prazen.« Kupil je bil ta putrh žganja, da bi vsaj imel nekaj, s čimer bi se lahko tolažil — tisti dan,
ko mu bodo čoln prodali. Tako pa nemara niti prodan ne bo. Potem bi putrh lahko pustil do božiča, da bi ga obhajal po svoje. Položil ga je spet nazaj in je skušal zaspati.
>Na fin način,« je še zamrmral v spanju.
*
Ko so ljudje šli drugi dan v cerkev, so tisti, ki so bili najbolj pozorni, zagledali daleč zunaj na fjordu čoln, ki je bil videti le kot črna pika na jasni vodni gladini. Le kdo bi to bil? so pomislili. Menda vendar ni šel kdo v nedeljo ribe lovit? Potem so šli dalje v cerkev in se niso nič več zmenili za to stvar.
Pika, ki so jo videli tam zunaj, je bil Kriti, ki se je s svojim čolnom trudil, da bi priveslal na breg. Če je že bilo težko veslati, kadar je bil čoln
E razen, ali skoraj prazen, potem ni ilo manj težko zdaj, ko »mu je ljubi Bog nastlal toliko rib vanj«, kar je neprestano ponavljal. Njegove debele roke so 6e trudile z vesli, noge je bil razkrečil na obe strani in je veslal tako, da so obodnice hreščale in da se bosta, ne preveč dobri vesli, zdaj zdaj zlomili, še svoj živ dan ni nalovil toliko rib! Zatorej je vedro veslal, ne da bi mu bilo kaj hudo. Kaj ne bi bil dobre volje, ko je moral spraviti na kopno takšen »blagoslov božji«! Pa čeprat je bilo to težko,
F tir »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno? Jože Kramarič — (Ierausgeben izdajatelj: ini Jož« Sodja — Schriftleitei, uredniki Janko ilafner.