Amerikanski PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geelo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLI^TU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) STE V. (NO.) 78 CHICAGO, ILL., SRED A, 22. APRILA — WEDNES DAY, APRIL 22, 1942 LETNIK (VOL.) LI. zahtevajo, da se obljube spbemeke v dejstva Švedski viri trdijo, da imajo nazijski voditelji težek posel, da mirijo nestrpnost nemškega ljudstva. —' Pričakuje se še kak mesec neaktivnosti na fronti. Stockholm, Švedska.—Živci nemškega ljudstva postajajo tako strahovito napeti od pričakovanja, da so skoraj^neka-ko na tem, da počijo. V takem smislu se je izrazil te dni I. Osterstrom, podnačelnik švedskega parlamenta in dostavil da so do te napetosti pripomogli nazijski voditelji sami z neprestanimi obljubami, kaj bo nemška armada vse dosegla,~ko bo nastopilo pomladno vreme. Pomladno vreme je v Nemčiji že nastopilo, toda na fronti ni še nobenih akcij in še manj kakih učinkovitih uspehov in tako se zdaj nestrpnost Nemcev stopnjevaje viša in voditelja vidijo potrebo, da prigovarjajo prebivalstvo k potrpežljivosti in napovedujejo, da bo najmanj Se mesec potekel, predno bo mogoče kaj večjega podvzeti na fronti. 1 Zadnje vesti iz Rusije potrjujejo to možnost, kajti pravijo, da se je sneg tamkaj v resnici šele zdaj stajal in, da bo treba čakati mesec dni ali pa celo šest tednov, predno bo ta ali druga stran mogla začeti s kakimi mehaniziranimi vojnimi operacijami. Pričakovati je torej, da bo tekom tega časa vladal na fronti dokajšen mir. Verjetno je seveda, da se bodo dali Nemci potolažiti in bodo počakali še te tedne. Prava nevarnost pa utegne nastopiti šele potem. Ako namreč ne bo šlo na fronti vse po sreči, bi bil^ padec prebivalstva s sedanjih visokih upov in pričakovanj tako globok, da bi bili ljudje v svojem razočaranju zmožni raznih činov, na katere bi drugače niti ne mislili. Na-zijskim voditeljem torej grozi nevarnost ne samo od zunaj, marveč tudi na domaČi fronti. FR. COUGHLIN 0DG0V0h£N Father Colighlin prevzel vso odgovornost za Social Justice. Royal Oak, Mich. — Father Coughlin je ta ponedeljek podal izjavo, v kateri je objavil, la prevzema on sam na se vso odgovornost za vse, kar je pisal tednik Social Justice, in, *a torej ni treba vladi voditi nikake nadaljnje preiskave za krivci. Povdaril je: "Jaz oseb-•io in uradno sem izvajal svo) učinkoviti moralni in duhovni vpliv in vodstvo nad uredniki, izdajatelji in lastniki Social Justice," Obenem je omenil, da list ne bo prenehal izhajati, izvzema i, ako ga ne bo kaka zakonita oblast ustavila. "Širite amer. Slovenca* NA NORMANDIE SE PONAVLJAJO POŽARI New York. N. Y. — Na ladji Normandie, ki še zdaj leži pre-vrnjena na strani izza časa velikega požara, kateri se je pripetil na njej 9. februarja, se od časa do časa še vedno ponavljajo novi požari. Eden večjih (je izbruhnil zopet zadnjo soboto, toda pogasili so ga delavci na ladji sami ter so obvestili newyorško požarno bram-bo šele 50 minut potem, ko je bilo že vse končano. Ob tej priliki se je mestni ognjegaški komisar Walsh izrazil, da se na ladji dogaja ogenj skoraj vsak dan, in sicer iz istega vzroka, iz kakoršnega je bil povzročen prvi, nairtreč vsled isker iz plamena varilcev. Ta Walsheva trditev pa je bila zanikana od načelnika ladjinih požarnih čuvajev. AMERIKA PODVZELA INDUSTRIALIZACIJO INDIJE POLJAKI IMAJO 200,000 MOŽ POD OROŽJEM New York, N. Y. — Poljske oborožene sile, štejejo zdaj več kakor 200,000 mož, kakor se je objavilo v nedeljo na podlagi informacij od poljske vlade v Londonu. Dve divizije vojaštva, poleg tega pa tudi okrog 12,000 letalcev, je v Londonu. Dalje je ena poljska divizija v severni Afriki, v Perzijo pa so prispele zadnje dni iz Rusije tri divizije, dočim se pet divizij še sestavlja v Rusiji. -o- GOEBBELS PRIPOROČA MOLITEV ZA HITLERJA Berlin, Nemčija. — Med tem, ko je bil nemški tisk zadnjo nedeljo, na predvečer Hitlerjevega 53. rojstnega dne, poln slavospevov "Fuehrerju," je pa propagandni minister Goebbels na nekem strankinem zborovanju priporočal nemškemu ljudstvu, naj moli za "našega Hitlerja", da mu bo mogoče "zvišati in pomnožiti njegova dela." Hitler gre zdaj, kakor je de-;al Goebbels, skozi podobne preizkušnje kakor svoječasno Friderik Velijri med sedemletno "VbjnO."^ """— - "*XI -o- VLADA IMA "UŠESA" ZA OSIŠČE Washington, D. C. — Vlada ma na raznih točkah preko Zod. držav nastavljene posebne postaje, da poslušajo vse, kar pride iz osiščnih držav. Ta služba je bila uvedena pred letom dni iri zdaj se potom nje zbere vs^-k dan na milijone besed iz vseh delov sveta. Glavni podatki se nato izdajo vsak dan okrog poldne v brošurah, vse-bujočih do 60,000 besed. -o- SMRT GA ZADELA MED RAZPRAVO PO RADIO Bloomington, Ind. — Na neki tukajšnji radio postaji se je zadnjo nedeljo pripetila svojevrstna tragedija. Med neko razpravo je namreč enega govor-{nikov zadela kap in preminul je med tem, ko so ga nesli iz studio. Žrtev te tragedije je bil 41 letni stotnik Wm. C. Mc-Caw, vojaški učitelj na Indiana univerzi. Poslušalci na radio niso nič vedeli o celem dogodku. registracija 45 do 64 let starii? do v ponedeljek Vsak moški gori omenjene starosti, državljan in nedržavljan, se bo moral vpisati. — Za bolnike posebne prednosti. — Zahtevali se bodo najbolj enostavni podatki. KRATKE VESTI — New York, Nj Y. — General Marshall, načelnik armad-nega .generalnega štaba, in Harry Hopkins, predsednikov svetovalec, sta se zadnjo nedeljo vrnila iz Anglije z aeroplanom. V London sta šla v svrho konferenc z britanskimi vojaškimi voditelji. — Stockholm, Švedska. — Kakor se je izvedelo iz Helsinki, se bo na Finskem znatno omejilo odmerjanje mesa in bo od 1. maja naprej dovoljenega za vsako osebo le po pol funta na mesec. — London, Anglija. — Zadnja poročila govore, da Se namerava med Anglijo in Japonsko izvesti izmenjava pohabljenih vojnih ujetnikov. Izmenjava bi se izvršila na nevtralnih tleh, namreč v portugalski vzhodni Afriki. PAPEŽ PROGLASIL MESEC MOLITVE Bern, Švica. — Potom tukajšnje brzojavne agencije se je poročalo, da je papež Pij s posebnim pismom, ki ga je poslal svojemu tajniku, priporočal, naj bi se smatral mesec maj za mesec molitve za mir po clem svetu, in sicer stalen mir, temelječ na pravici in ljubezni. -o- CHICAGO PLAČUJE VOZNINO PO 8c Chicago, HI. — Kakor je bilo že poročano, je ilinoiška trgovska komisija dovolila družbi chicaških cestnih železnic zvišanje voznine od prejšnjih 7 centov na 8, in je to tudi stopilo v veljavo z zadnjim ponedeljkom zjutraj. Gen. pravnik Barrett je, kakor že omenjeno, nasproten temu zvišanju. Ker pa na sodišču ni dosegel, da bi *e izdala injunkcija proti zviša-1 nju, se namerava obrniti di- vesti 0 domovini Tiskovna poročila, kakor jih podaja "Jugoslovanski Informacijski Center" v New Yorku, nadalje opisujejo, kako so nasilna nemška postopanja na Gorenjskem zadela Slovence in rodila odpor. Prihodnji ponedeljek, 27. aprila, je dan, ki je določen za registracijo vseh moških brez izjeme, kateri stanujejo v Zed. državah, in so stari med 45. in 65. letom. Določbam za ta popis so torej podvrženi vsi, naj bodo državljani ali nedržavlja-ni. Kdor je torej 16. februarja 1942 dosegel 45 .leto starosti in ni do 27. aprila še prekoračil 65. leta, se mora iti ta dan registrirat. s, Kakor objavlja illinoiški naborni ravnatelj, bodo v Illinoisu registracijski uradi odprti od 7. zjutraj do 9. zvečer in se bo moral vsak moški priglasiti pri uradu v kraju, kjer stanauje. V Chicagi je dovoljeno, da se registrira vsakdo kjerkoli v svoji wardi, vendar pa je priporočljivo, da izbere tisti urad, ki je najbližji - njegovemu stan nju. Kdor pa je ta dan zdoma, se lahko registrira v tistem mestu, kjer se bo slučajno nahajal. Ako leži bolan doma, naj pošlje koga na registracijski urad, od koder bo nato prišel oosebni uradnik na njegov dom. Enako bodo šli posebni popisovalci tudi po bolnišnicah. Pri registraciji ne bo treba predložiti nikakih listin. Vsakdo bo moral navesti le svoje ime, kraj in dan rojstva, ali je državljani ali ne, svoj naslov, telefonsko številko, ime in naslov osebe, ki bo vedno vedela za njegovo bivališče, ter njegovega delodajalca ime in naslov. Vsak registriranec bo dobil posebno izkaznico. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nnnf na-roče! SLOVENCI NA GORENJSKEM POD HITLERJEM (Nadaljno poročilo o trpljenju Slovencev pod naciji) Reakcija Slovencev Nasilna izseljevanja so Slovence zadela v živo. Prva posledica je bila — beg v gore. Število "ubežnikov" v gore — in njihov pogum za aktivni odpor je pospeševala posebna propaganda, ki se je z bliskovito naglico širila po deželi. Propaganda je prepričevala ljudi, da bo skoraj konec vojne in da je že blizu čas, ko bodo mogli Slovenci z uspehom aktivno nastopiti proti zasedbe-nim oblastim, ki so tako kruto posegle v mirne slovenske vrste z namenom, iztrebiti slovenski narod. Ne samo "ubežniki" v gorah, tudi tisti, ki so ostali v dolinah na svojih domovih, so je bil resno poškodovan/ navduševali med seboj, da se} Se istfoan je poslovafo'v Be-je treba pripraviti za aktivne ' gunjah izredno sodišče, ki ga Predpisov tega razglasa so se sprva vsi strogo držali, tudi Nemci. Kasneje so začeli Nemci popuščati in se niso več držali predpisane policijske ure. Kmalu so začeli tudi Slovenci prestopati stroge predpise. Sploh je bilo že prepozno in vsa nemška strogost ni mogla zadržati kamna, ki se je bil od gore utrgal . . . Odpor Slovencev je šel svojo pot. Dne 1. avgusta so "ubežniki'* izvršili nekaj sabotažnih dejanj v kamniškem okraju. Isti dan je prišlo v radovljiškem okraju do pravih terorističnih nastopov. Razstreljen je bil zasilni most v Mostah pri Radovljici, ki so ga bile hitro po zasedbi napravile italijanske čete. Tudi most na državni cesti istotam rektno na trgovsko komisijo, da ta uvede ponovno zasliševanje, kakor se je izrazil, in občnem bo tudi vložil priziv pri prizivnem sodišču. New Delhi, Indija. — Bivši pomožni državni tajnik Zed. držav dr. Heriry F. Grady, to-časno vodi z raznimi indijskimi industrijalci konference, da se pospeši industrializacija Indije v svrho, da se bo tukaj lahko izdelovalo vojno blago. Cas za to je dokaj kratek, kajti Japonci v sosednji Burmi počasi sicer, vendar brez prenehanja prodirajo in je nevarnost, da bodo kmalu prišli do indijske meje. Vendar pa je značilno, da se celo v tej uni velike nevarnosti pojavlja med industrijalci zavezniške dežele Britanije sumnja proti Ameriki, češ, da bi si ta po končani vojni ne utegnila prisvojiti za se kak delež na bogastvu Indije, in vidijo, da iz tega vzroka skuša Amerika uvesti tukaj svoje ndustrijo. Isto nezaupanje se opaža tudi med indijskimi industrijalci samimi. Ameriški državni department je že prej skušal razblini ti te sumnje in Grady si zdaj 'isto prizadeva; izdal je izjavo, da ni Amerika interesirana v industrijskih in trgovskih razmerah Indije po vojni, marveč se vse sedanje njeno delo nanaša le na vojni program. Pri tem ameriški krogi kažejo na to, kako veliko vlogo bi lahko igrala industrija v Indiji, kajti, ne samo, da bi Indija sama dobivala vojno blago, marveč bi bilo olajšano tudi ijega pošiljanje na Kitajsko, ned tem, ko se mora zdaj vse to prevažati po strahovito dolgi ooti iz Amerike. OTOK MALTA RAZDEJAN OD BOMB Na mali britanski otok Malla. ki leži v Sredozemlju, nedaleč od italijanskega otoka Sicilije, so osišeni aeroplani tekom sedanje vojne pod vzeli že nad 1.500 zračnih napadov in posledica tega je. da je »večina poslopij na otoku razbitih. Slika kaše razvaline ob glavni cesti. nastope proti nasilni nemški zasedbeni oblasti. Propaganda je bila tako uspešna, da je ljudstvo splošno upalo na konec vojne v zadnjih 1neh julija 1941 . . . V noči med 27. in 28. julijem so bila izvršena ali vsaj posku-šana — prva sabotažna dejanja na zasedenem ozemlju. S tem se je začela nova doba za Slovence na Gorenjskem pod Hitlerjem. Nemška zasedbena oblast je mislila, da bo treba samo prav strogo nastopiti, pa bo odpor Slovencev v kali zadušen. V} resnici pa ni s strogostjo dosegla nobenega učinka. O tem se bomo iz nadaljnjega čitanja pričujočega poročila lahko sami prepričali. Nemška oblast je objavila v — slovenskem in nemškem jeziku naslednji proglas: ^BEKANNTMACHUNG." Komunistični elementi so v noči od 27. do 28. julija izvršili nekaj sabotažnih dejanj, ali vsaj skušali izvršiti. Pri tem sta bila dva sabotažnika od policije ustreljena. Da se preprečijo nadaljnja podobna dejanja, izdajam naslednjo uredbo, ki postaja veljavna brez odloga: Do nadaljnjega je prepovedano na vsem zasedenem ozemlju med 10. uro zvečer in 4. zjutraj iz hiše. Kdor bo zasačen v tem času izven svojega doma in se ne bo ustavil na poziv varnostnih organov, bo ustreljen. Policijska ura za gostilne, kavarne itd, se določuje za ob levetih zvečer. Podaljšanje policijske ure je nedopustno. Tudi kino podjetja morajo najkasneje ob devetih zapreti. Tovarniška podjetja, kjer se vrši nočno delo, naj izmenjavanje delavnih ur urede tako, da delavcem ne bo 'treba biti na cesti med *10. uro zvečer in 4. zjutraj. Bled, 28. julija 1941. KUTCHERA, načelnik civilne uprave. je v vsej naglici postavil načelnik civilne uprave na Bledu. Izreklo je štiri smrtne odsodbe. Drugi dan je bilo čitati vsepovsod javne lepake v slovenskem in nemškem jeziku z naslednjo vsebino: "BEKANNTMACHUNG" Izredno sodišče, .ki je bilo postavljeno za presojanje komunističnih nasilnosti na zasedenem ozemlju, je dne 1. avgusta: OBSODILO NA SMRT štiri ' Imena obsojencev so naslednja: 32 letni strojar Ignacij Hren iz Kamnika, 20 letni frizerski pomočnik Leopold Dremelj iz Kamnika, 20 letni trgovski pomočnik Mirko Exler iz Kamne Gorice, 27 letni kovaški pomočnik Alojzij Glavič iz Mengša. Bili so obsojeni radi prepovedane nošnje orožja in radi sabotažnih dejanj. Obsodba je bila brez odloga izvršena. Bled, 2. avgusta 1941. KUTCHERA, Načelnik civilne uprave Pred usmrtitvijo so vsem štirim dovolili duhovnika. Vsi so se spovedali in bili obhajani. Ustrelili so jih v vojaških barakah v kraju Podgora, ob cesti Begunje-Tržič. Mrtvecef so odpeljali v Gradec in jih sežgali v krematoriju. Iz Radovljice in njene okolice so se "ubežniki" po največ zatekali v Jelovico. Dne 29. avgusta je pribežal tja tudi neki Rakuša, komaj kakih 17 ali 18 let star. Bil je delavec pri predoru v Globokem pri Radovljici in je bil zvedel, da ga misli Gestapo aretirati. Ni hotel čakati, ampak je zbežal v Jelovico. Tam je pregovoril "ubežnike", da so takoj naslednji dan napadli skladišče živil v bližini omenjenega predora in ga izro-pali. Posledice tega dejanja so razvidne iz naslednje. (Dalje prih.) AMERIKANSKI SLOVENEC AMERlKANSkl SLOVENEC rrvi m nafetarejH tlovmuki . Ust 9 A meriki mu nedelj, pont* Uhaja vuk dan trni Aeljksv durov po Iadaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naalo* nrcdnlim |n memve: 1849 W. Cernank Rd., Chicago. Tjkfon: CANAL 5544 Za oelo leto . Za pol leta . Z* četrt leta 46.00 3.00 1.75 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto Za pol teta —_ 1.50 Zk četrt leta __ 100 Posamezna številka 3c The first and the Oldest Slovene - Newspaper in America. Established 189L iMued dally, except Sunday, Monday and the day aft« holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. C«rmak Ed., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: for one year _ For kalf a year_ For three months 46,00 - 3.00 175 test in resignipale. Ko so začeli voditelji vseindijske kongresne stranke govoriti proti vojni, so bili aretirani, med njimi tudi Nehru. Še le pred nekaj meseci so jih izpustili na svobodo. Ker se pa vojna z slehernim dnevom bliža Indiji in ker Britanija nujno potrebuje vsakega sodelovanja v teh kritičnih razmerah, ki kajpada rada vsaj začasno zadovoljila Indijce. To je skušal zadnje dni doseči Sir Stafford Cripps. Uspelo mu ni in indijsko vprašanje je ostalo, kakor nevarna uganka, ne le samo za Angleže, marveč tudi za njene zaveznike. Kaj bodo zdaj po odhodu storili indijski politični voditelji, v kolikor so to politični voditelji, pokaže bodočnost. = Chicago, Canada and Europe: Por one year f*™* For half a year _ 3.50 F be three months Sinnle copy _ 2.00 3c 1>O0iai važnega pomena sa hitro objavo morajo hiti poslani na uredništvo ▼»aj dan in pol prod dnevom, ko izide fist. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. n Na dopiee brez podpisa se ne osfem. — Rokopisov uredništvo ne vra£a. Entered as second daas matttr, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. ŠE 0 INDIJI Indija je dežela čudnih razmer in okoliščin. Njena zemlja je bogata, njena ljudstva pa revna in so še daleč od sposobnosti, da bi se sama vladala. Krivda je deloma njihova, največ pa zunanjih sil, ki so vodile Indijo po takih potih, po katerih indijska ljudstva niso prišla do izobrazbe in bolj moderne kulture. Ko zunanji ljudje govorimo o Indiji, mislimo često-krat, kako je vendar mogoče, da se blizu 350,000,000 Indijcev pusti vladati zunanježem? Je res čudno, a če pogledamo nekoliko globlje in nekoliko za politične kulise indijskega političnega življenja, pa dobimo pojasnilo, zakaj tako. Številno indijsko prebivalstvo predstavlja sedaj nekako sedem večjih političnih predstavništev, ali strank, ali kakor že hoče kdo ta predstavništva imenovati. Te-stran-ke so: Vseindijska kongresna stranka, ki jo vodi Jawaha-rial Nehru* Indijska druga največja stranka je Zveza Mohamedanov. Tretja stranka je Hindujska Mahasabha. Četrto stranko predstavljajo "Nedotakljivci", to je nižja kasta Hindujev. Potem pridejo neobriti Sikhsi, to so neodvisni Hindu ji in Mohamedani. Potem pride še 562 krajevnih držav, ki jim načelujejo kot nekaki glavarji indijski princi z naslovi "Maharadžev". Angleži, ki imajo, z Indijci največje skušnje pravijo, da tvorijo indijska ljudska konglomerat, kakih 45 različnih narodnosti, ki govore med seboj do 200 različnih jezikov, nevštevši narečij. Indijske verske grupe so si bile sovražne med seboj ie stoletja. Zlasti fiinduji so si postavili med seboj številne zapreke s svojim strogim sistemom kast. Dalje pravijo, da skoro 87% indijskih ljudstev je anafalbetov, nečitljivih in nepismenih. Na deset in deset milijonov izmed teh živi po vaseh čisto primitivno življenje in ne kažejo, niti nimajo nikakega zanimanja za indijsko domačo politiko še manj, pa za kako mednarodno politiko. Angleži so prepričani, da Indija sploh nima pravih voditeljev, da bi govorili v njenem imenu, še manj pa kakih vojaških generalov, ki naj bi vodili indijsko brambo. Indijski voditelji seveda na to odgovarjajo, da je v Indiji prilično potrebnih voditeljev, ki se jim pa naj pusti vodstvo in vladanje Indije, ker le na ta način se bodo mogli kedaj naučiti vladanja. Ako so voditelji med seboj pocepljeni, so zato odgovorni Angleži, ki so prakticirali znano politično strategijo "deli in vladaj". Angleška poglavitna briga v Indiji so njene bogate investicije, ki znašajo nad 4 biljone dolarjev. Drugo zakar se brigajo Angleži je, da Indijci ne razvijejo kastne industrije, ki bi začela tekmovati z Angleži. Angleži na indijska očitanja odgovarjajo, da mora biti Indija Angliji hvaležna, ker ji je prinesja kulturo. Njena kolonijska politika je rešila že mnogokrat Indijo pred pomanjkanjem in lakoto. Izboljšala je z irigacijami indijska poljedelstva in ji dala moderne komunikacije. V zadnji svetovni vojni je dala Indija 1,215,000 mož Angliji za vojno službo, ki so se vojskovali za britansko kl-ono. Po vojni so Indijci dobili nekaj političnih reform, s katerimi se pa Indijci niso zadovoljili in so bili prepričanja, da so bili prevarani. Navdušenje za Anglijo se je ohladilo. Pojavil se je Mahatma Gandhi, ki je začel s pasivnim odporom in vzbudil v svetu občudovanje s svojim poslom, katerega je večkrat nastopil. Jawaharial Nehm se je pridružil Gandhiju in odpor se je jačal. Tako se je rešitev zavlekla do leta 1935. Takrat je Britanija ponudila Indijcem nekako konstitucijo, ki je vsebovala nekako avtonomijo za 11 indijskih provinci j, ki tvorijo okrog tri četrtine indijskega prebivalstva. 562 držav pa ni prišlo v okvir te konstitucije. Britanija je tudi zahtevala da nad upravnimi oblastmi bi imeli moč vetiranja britanski pro-vincijalni guvernerji. Nehru je tedaj imenoval tisto konstitucijo "carter su-ženstva". Vseindijski kongres je pa končno pristal na njo z izjavo, da je bolje nekaj, kakor nič. Pri prvih volitvah se je odzvalo okrog 33 milijonov indijskih volilcev. Nacionalisti so zmagali. Dobili so v zastopstvu šest sedežev izmed enajstih. Leta 1939, pa so jih dobili celo osem. Te razmere so pa jenjale, ko je izbruhnila sedanja evropska vojna. Indijci so se znašli v vojni, ne da bi se z njimi kdo kaj posvetoval Provincijalne vlade so vložile pro- RESNICA O ZAPOSLENJU REGISTRIRANCEV Chicago, 111. Vsak moški v starosti 20-44 let, ki se je registriral 16. februarja letos, bo v kratkem dobil posebno vprašalno polo (Occupational Questionnaire). Ta vprašal na pola bo poslana potom pošte in mora biti izpolnjena in vrnjena, nazaj v teku desetih dni po prejetju. Vsaka vprašalna pola je razdeljena v dva dela — eden za vojaški sistem (Selective Service System), drugi za državno zaposlitev (United States Employment Service). Vprašanja se tičejo registrirančevega sedanjega dela, v katerem delu je izučen, kakor tudi za kakšno delo se čuti najbolj primernega in 8a veseli, četudi sedaj ni zaposlen v takem delu. Končno obsega ta vprašalna pola 228 različnih zaposlitev, ki so pomembna v vojni industriji. Re-gistriranci lahko zaznamujejo katerokoli izmed teh, v katerih so morda že kaj podučeni, ali za katere se čutijo sposobne. — prosilec, ki bi rabil pomoč pri izpolnjenju omenjene vprašal-ne pole, naj vpraša za pomoč svojega delodajalca, kakega uradnika svoje delavske unije, ali v kateremkoli državnem uradu za službe, kakor tudi lahko Člana lokalne naborne komisije. Vsaka pomoč je popolnoma brezplačna kar se tiče te vprašalne pole. Urad lokalne naborne komisije bo obdržal en del te vprašalne listine, dočim bo drugega odposlal lokalnemu državnemu uradu za dela. Na tem uradu bodo pregledali vse te vprašalne pole in iz njih razbrali, katere osebe so že sposobne, ali katere bi se v kratkem času privadile za potrebna dela v vojni industriji. Taki bodo potem pozvani, da se na omenjenem uradu oglasijo in odgovore na končna vprašanja. — Delavci, kateri bodo spoznani sposobnim za važna dela v vojni in 'ustriji, v kateri še niso zaposleni, kakor tudi če niso na svojem dosedanjem mestu bistveno potrebni in se žele v dotične-mu delu izučiti, ali bi želeli biti na to delo premeščeni, jim bo to pripuščeno. Namen te registracije je, da bo vlada na jasnem kakšne in koliko vrst delavskih moči ima na razpolago. bolj potrebni v vojni industriji. 2, da premesti delavce, kateri so sedaj oproščeni vojaške službe in jih nadomesti z izur jenimi, ali drugimi sposobnimi, kateri zaradi starosti, spola, ali drugih okolnosti, niso sposobni za redno vojaško službo in 3, da se pospeši delo vojne industrije s premeščen jem delavstva od nepotrebnega k potrebnemu delu. Po tej prvi registraciji, bodo poslane prav take vprašalne pole onim, ki so se registrirali za vojaško službo v letih 1940 in 1941, (razun tistim, ki so že pri vojakih), pozneje pa vsem moškim od 18. do 20. in od 45. do 64. leta, ki se še bodo morali registrirati. Tako bo vlada imela podatke o delavski izurjenosti vseh moških prebivalcev od 18, pa do 64. leta starosti — približno 40 milijonov mož. Vojaške in vladne oblasti bodo skupno delovale, da se ta registracijski program izvede. Vladne delavske oblasti bodo zalagale vojaško oblast s potrebnimi informacijami glede delavcev v vojni industriji, da se bodo registrirane! uporabili tam, kjer so najbolj potrebni, pa naj bo to v vojni industriji ali v vojaški službi. X VELEPOMEMBEN DAN ZA JOLIETSKO NASELBINO Joliet, Illinois Nedelja dne 26. aprila bo ve-lepomemben dan za Jolietsko naselbino. -Na prošnjo Pomožnega Odbora JPO za pomoč Slovencem v stari domovini, se bo''bor, za mesto Ely, na ta dan darovala slovesna sv. maša za zmago Zdr. držav v tej vojni. Sv. mašo bo daroval č. g. Father Butala ob asistenci gg. Father Kuzma in Father Cepon. Sv. maša bo ob osmi uri zjutraj. Pri tej sv. maši bo blagoslovljena ameriška zastava. Dedikaciji zastave bo prisostvoval oddelek Boy Scout-ov naše fare. Pričakuje se, da bodo navzoč tudi naši fantje vojaki, kateri bodo slučajno ta čas na dopustu. Naš č. g. župnik Father Butala, bodo prebrali imena vseh fantov iz naše fare, ki so odšli v vojaško službo in katerih je menda že če^ sto. Natančno število bo takrat poro-čano. Zunaj pred cerkvijo bo naša šolska godba &v. Jožefa igrala patriotične himne. Pri , I tej sv. maši se bo pobiralo pro- 1, da bi ne bili vpoklicani vi stovoljne darove za trpečo Slo-redno vojno službo možje, ki so venijo. Kuverte bodo izdane v ta namen. Naj ne bo nobenega med nami, da ne bi prispeval nekaj za ta veliki namen. Nabrani denar bo investiran v U. S. Defense Bonde do časa, ko bo mogoče poslati denarno pomoč našim revežem v staro domovino. S tem bo dosežen dvojen namen: prvi, ko bomo priporočili Bogu, našo deželo, naše fante in sebe in drugi, ako se bomo spomnili tudi naših jokajoči h bratov v Sloveniji. Gotovo je, da bo za to resno, toda prepotrebno slovesnost, naša cerkev še premajhna. Pri vsem tem pa, zaslužijo čast in zahvalo, naš č. g. župnik Father Butala, kateri so omogočili vse to in so vedno radevolje na razpolago, ne samo v cerkvenom ozi-ru, ampak vselej tudi na društvenem in narodnem polju. Priznanje zasluži seveda tudi joiietski Pomožni Odbor ki se je veliko potrudil, da je tukajšnji obisk ministra Snoj-a, tako lepo uspel in sedaj pridno deluje za že omenjeno manifestacijo. Slovenske žene so vedno pridno na delu. Kakor med zadnjo svetovno vojno, tako tudi sedaj, je bil pred nekaj n\eseci organiziran Slovenski Odsek Rdečega Križa in je vsaki teden pridno zaposlen. Načelnica od tukajšnjega Will County Red Cross je razveselila naše žene ko jim je povedala, da kažejo književna poročila, da je za časa zadnje vojne, naš Slovenski odsek v vsem Will Okraju, največ našival in naštrikal. Naša stara šola je že izgubila prejšno lice in je sedaj že skoro v novi obleki in se bo imenovala "Ferdinand Hali", v spomin nepozabne č. sestre Ferdinande, katera je učila pri naši fari 40 let. S pozdravom, P. Laurie h. -O- JUGOSLOVANOM Ely, Minn. Bratje in sestre: Danesr ko zakrivajo črni oblaki svobodno solnce našim bratom in sestram onkraj morja, danes, ko so pretrgane vse zveze med nami in našo rojstno domovino, da ne čujemo glasu in ne vesti, da ne vemo kaj se godi v naši rojstni domovini, clanes, si želimo bolj kot kdaj, da čujemo glas, ki bi nam mogel samo razjasniti, povedati vsaj malo, kaj se danes tam godi. Jugoslovanski pomožni od-je povabil ministra Jugoslovanske vlade, Slovenca g. Snoja, da na jav nem shodu govori Vsem nam in da nam razjasni današnji položaj Slovencev in sploh Jugoslovanov. Ker je jugoslovanska vlada v stikah z okupirano Jugoslavijo in dobiva potom gotovih virov zanesljive informacije, vsled tega se je naš odbor obrnil do ministra Snoja, da nam govori na vseslovanskem javnem shodu o razmerah, kakršne obstajajo danes v naši stari domovini. G. Snoj, kot minister in član jugoslovanske vlade, katera se nahaja v Londonu, bo nam s svojim govorom razjasnil to, kar iščemo in ne moremo najti . . . današnje stanje Slovenije, oziroma Jugoslavije. * G. minister Snoj se je našemu vabilu odzval in vabilo sprejel. Shod se bo vršil 9. ma- ss ja. Začetek shoda bo ob 7. uri zvečer v Washington Auditori-ju. Shod se bo Vriil pod pokroviteljstvom Jug oslovanskega Pomožnega Odbora, slovenske sekcije. Minister Snoj je član jugoslovanske vlade, je-Slovenec in mi mu kličemo, dobrodošel! Kot svobodni ameriški državljani, je naša svobodna volja, da manifestiramo s trdno sveto voljo, da naš narod danes stoji in se bojuje na strani demokratičnih držav za obstoj svobode in obstoj svobodnih narodov. Bratje in sestre, povejte vašim sosedom, znancem in prijateljem o tem shodu. Na tem shodu in to potom velikega pose-ta, hočemo v pravem svobodnem ameriškem duhu manifestirati, da zasužnjen narod mora zopet postati prost narod ... naš narod slovenski — jugoslovanski ! Za Jugoslovanski Pomožni Odbor, Slovenska Sekcija št. 6. Anton Zbasnik, predsednik, Ivan Tauzell, tajnik. MALO SPOMINOV Elizabeth, N. J. Letošnji velikonočni praznik je bilo tukaj lepo vreme, kakor nekdaj v stari domovini pomladna velika noč. Ob šesti uri zjutraj je odhajal moj mož na delo. — Ravno čez cesto na drugi strani je lepa farha poljska cerkev. Opazovala sem velikonočno procesijo, ljudstvo s svečami v rokah in otroci z lilijami. Jako lepo je bilo videti ta prizor, ki sem ga opazovala skozi okno. — Tedaj zapoje zvonec pri vratih in ko grem gledat kdo je, vidim cvetličarja, z velikim šopkom vrtnic v rokah in karto, od mojega sina Josepha, ki je pri vojakih v Fort Sill, Oklahoma. Vzela sem ta lepi dar v roke in sem na glas zajokala. Velika noč je in moj sin me želi razveseliti, ker je bil v mislih gotovo doma, toda njemu žalibog ni bilo dano biti ta praznik doma. Kolika sprememba od lanskega leta. Rože so mi tudi drugi otroci prinesli, za veselje, kot so bili prepričani, toda meni so napravile le bolj žalost. — Naš Joseph je bil zelo vesele narave. Še sedaj pridejo k nam njegovi prijatelji in povprašujejo po njem. Za veliko noč je bilo vse polno mladih fantov in deklet, ki so občudovali rože, katere je on poslal, seveda brzojavno Večkrat so mi pisali ljudje, da so me spoznali po mojih dopisih od več strani. Družina Jakob Gerzin iz Chisholma, Minn., so tudi med njimi. Oba mi ja-ko lepo pišeta in pismo Mrs. Gerzin me je jako iznenadilo, kajti ona je šele pet let v Ameriki in pozna vse moje sosede doma po imenu, katere mi je opisala. Od nje sem celo izvedela, da sta dva mlada moja soseda umrla po svetovni vojni doma bratranec profesorja J. Lavrine, Matija Lavrin in Martin Malnarič, po domače Bartlov Tine iz Krupe. On je bil z dvema bratoma v prvi svetovni vojni vse od prvega pa do zadnjega dneva vojne, ker ga je vojna zajela že v vojaški službi. To so bili fejst fantje in mizarji ter slikarji. Vsem sosedom, tri vasi niaokolu so delali truge ob smrti, vsakemu zastonj, samo Sreda, 22. aprila 1942 ms Dogodki Poroka Cleveland, O. — V soboto 18. aprila sta se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Helen Kaminski, ki je hčerka Mrs. Kaminski iz Martin Ave. in Theodor Launch, sin družine Mrs. Anna Laurich iz East 58th Street. Poroka je bila s sv. mašo ob 10 uri. — Prijatelji jima želo vse naj boljše v novem stanu! Rojakinja zbolela Hoboken, N. J. — Resno je zbolela tukajšnja rojakinja Mrs. Anna Seme, katero je zadela lahna kap in srčna napaka. Ženska, ki je med new-yorškimi rojaki dobro poznana, se nahaja pod zdravniško oskrbo na svojem domu. Smrt slovenskega pionirja Cleveland, O. — Tukaj je zadnji teden izdihnil svojo dušo rojak in pionir George Papež, po domače Inškov Juri, iz 449 E. 146th Street, v starosti 75 let. Doma je bil iz Velikih Liplenj pri Žužemberku na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 49. leti. Zapušča tri hčere, devet vnukov in osem pravnukov. Bil je član društva Srca Jezusovega. Pokopan je bil v soboto 18. aprila. Smrt rojaka v Minnesoti Ely, Minn. — V Shipman bolnišnici je na Veliki četrtek umrl Frank Perdan, o katerem je bilo že poročano, da ga je zadel mrtvoud. Pokojni Frank Je bil star ob smrti 67 let Doma je bil iz Prigorice, župnija Dolenja vas pri Ribnici, odkoder se je bil preselil v Ameriko, oziroma v Ely leta 1899. Ob smrti je bil član društva Prvi majnik SNPJ. Pokopan je bil po cerkvenih obredih, katere je opravil Rev. Fr. Mihdčič. Tu v Ely zapušča sestro Mrs. Frank Zbašnik ter več njegovih bližnjih rojakov, ki so se udeležili pogreba. — R. I. p. TARZAN (436) PREKINJEN BOJ (Metropolitan Newtpeper Service) les je moral vsak sam dati, okraske so pa sama napravili. Ce je bil mlad, so napravili bele in zlate okraske, za starejše Pa črne in zlate. Tako je delal njihov oče in tako tudi trije njegovi sinovi Tone, Matija in Martin, katere je poznal ves črnomaljski okraj, kakor tudi metliški. Slikali so po mestih in cerkvah daleč na okolu. Bog jim bodi milostljiv! — Omenjena družina je iz Ručetne vasi in imajo sorodstvo v naši vasi. Zato Mrs. Gerzin, prav lepa vam hvala da ste mi to sporočili. Mr. in Mrs. Gerzin imajo tudi sina v vojaški službi že štiri leta in je pri zrakoplov-stvu na Michel Field, L. I. blizu New Yorka. — Jaz rada berem vse, samo da je kratkočasilo, toda sedaj je vse bolj žalostno, ko je toliko mater, ki so letošnjo velikonoč bolj žalostno praznovali, zaradi sinov, ki so bili odsotni. Agnes Pasa rich Napisal: Edgar Rice Burroutfiii 2EELA FLASHED A CHALLENGING, TAUNTING SMILE. THE DARK WARRIOR CLUTCHED AT HER. SHE STEPPED ASIDE. Tarzela se mu je bojevito posmeh-nila. Ko se je temni vojak stegnil proti njej, se mu je umaknila na stran. Zopet se je pognal proti njej, toda Tarzela mu je nastavila nogo, da se je prekucnil na tla. THEN Z6ELA SPRANG TREEWARD, BUT HAR0LY HAD SHE LEFT THE GROUND WHEN A HAND GRABBED HER AMfelS, Nato je Tarzela naglo skočila na drevo, toda komaj je bila dobro od tal, je že začutila močan prijem za nogo. V svoje presenečenje je Tarzela padla zopet nazaj v roke velikega svetlega viteza. Sreda, 23. aprila 1942 AMER1KANSKJ SLOVENEC =5=SS ■Plff"—T Zapadna Slovanska Zveza DBNTIS, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovsc, 1840 W. 22ad Place, Chicago, I1L Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3360 Vina Street, Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St., Lockport, I1L Tajnik: Antboor Jeriin. 4825 Washingxon SL, Denver, Cok>. Blagajnik: Michael P. Hervat, 4417 Penn. St. Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher BWg, Pueblo, Colo. NAD20RNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kocfaevar, 328 Central Block. P*eb!o. Colo. 2. nadzornik; Mike Popovich, 1849 Grove St., Denver, Colo. . 3. nadzornik: Anton Ropar, 408 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo. Colo. 2. yorotnica; Johanna V. Mervxr, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn. _ 4. porotnik: Joseph Oodec, 16215 Huntmere Ave., Cleveland, Ohio. 5. porotnik: Candid Qrtnek, 9537 Ave. M. So. Chicago, 111. UZADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, HL Vse denarne na kamine in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, VSe pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-iaje za • prejem v odrasli oddelek- spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. Z. s« priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drv- $ gih narodnosti, Id so zmoini angleškega jezika, da se ji priklopi j o. g Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! •oooooooooooooeooooooooooooooooooooeooooooooeoooeoc^ NADALJNO POROČILO SEDANJE KAMPANJE ZSZ. Do 31. marca t. 1. je v tekoči kampanji "EDINOSTI" pristopilo 175 novih članov in članic, in sicer 88 v aktivni in 87 v mladinski oddeelk. Sledeča tabela predstavlja natančen rezultat onih društev, ki so kaj prispevala v tekoči kampanji, kakor sledeči: Dr. štev. novopristopHh članov v Aktivni mL odd. Skupaj 9 3 4 2 4 2 7 5 8 1 2 2 2 20 1 Dr. štev. novopristoplih članov v Aktivni mL odd. Skupaj 3 7................ 3 8.............. 41___________ 45,..„________ 46_______________ 52______________ 56,.™....... 57___________ 5»........... 60----------- 61_____________ 62____________ 6 3_____________ 6 4............. 6 5........... 0 0 2 1 0 1 1 2 0 2 5 5 13 13 14 3 2 10 3 1 3 1 3 4 2 8 7 19 17 SKUPAJ — TOTAL ................................................ 88 87 175 Po zgorajšnjem poročilu je razvidno, da ni še nobeno društvo pridobilo 25 novih članov, predpisano kvoto, da bi bilo ob koncu kampanje upravičeno do posebne nagrade. Zato apeliram na članstvo, da se nemudoma vsi skupaj podamo na delo ter pridobimo vse naše prijatelje in znance pod okrilje naše nadsolventne demokratične bratske podporne organizacije ZSZ. V tekoči kampanji, kot je bilo že poročano, si vsako krajevno društvo lahko zasluži posebno nagrado, pod pogojem, da pridobi ne manj kot 25 novih članov v eden ali drugi oddelek ali pa v oba oddelka. Torej vsako društvo, ki bo pridobilo do 31. decembra najmanj 25 novih članov, bo poleg običajnih provizij, upravičeno še cUk$15.00 posebne nagrade in potem pa še do nadaljnih $5.00 ziprf&kih nadaljnih 10 novih članov. Društvo, ki bo pridobilo največ novih članov in ne manj kot 75, bo ob zaključku kampanje upravičeno še do nadaljnih $100.00. Tako društvo, če bo pridobilo 200 novih članov do 31. decembra, bo upravičeno do $300.00 posebne nagrade. To je že lepa vsota, zato se priporočam, da greste nemudoma na delo ter pričnite z agitacijo za nove člane. Kaj se ve, mogoče boste pa ravno Vi pripomogli, da bo Vaše društvo upravičeno do prvih in posebnih nagrad. Poleg zgoraj omenjenih nagrad, boste pa tudi upravičeni do navadnih provizij, katere Zveza izplača onim članom, ki člane v društvo pridobe. Sedaj, ko vsak človek dela za lepo plačo, je člane lahko pridobiti v našo Zvezo. Vse kar potrebujemo je, da raztolma-čimo našim prijateljem in znancem o velikih podporah, ki jih Zveza plačuje njenim bolnim, poškodovanim ali onemoglim članom. Članstvu ZSZ se tem potom tudi poroča, da je Zveza kupila laštni dom in sicer v sredini slovenske naselbine v Denverju, pod naslovom 4676 Washington Street, kamor se bo preselil gl. urad koncem meseca maja, kajti do tedaj bomo prostore prenovili ter naredili, da bodo pripravni za gl. urad ZSZ. V nadi, da ne bo v tej kampanji Edinosti nobenega člana, ki bi kaj ne prispeval za njegovo dobro mater ZSZ, če drugače ne vsaj z dobro besedo, da omeni svojim prijateljem ali sodelavcem, kako je Zveza nadsolventna, kakor tudi kako velike podpore plačuje proti zmernimi mesečnimi prispevki. Kajti dokler človek dela si lahko en par dolarjev utrga mesečno in v slučaju nesreče ali bolezni, pa nima človek nikdar preveč zavarovalnine. Zaterej je naša dolžnost, da nagovorimo naše prijatelje in znance, da še k ZSZ pristopijo akoravne so že zavarovani pri kaki drugi organizaciji ali družbi. Bratski pozdrav, Jks.________________ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. OFFICIAL NOTICE The Fraternal Voice next week wiii carry an announcement and full particulars concerning a special membership drive, within the Unity Campaign, for the month of May— Memorial Month—as a special tribute in memory of our late Mr. Matt J. Kochevar, former Supreme Chairman of the Board «f Trustees. Please watch for this announcement. The WSA membership is hereby informed that the Association has purchased a building at 4676 Washington St., Denver, which is to be remodeled into new offices and future headquarter* of our organisation. It will be occupied as soon as work on the building is completed. DON'T FORGET TO HONOR MOTHER IN MONTH OF MAY For many years our Association promoted the idea to annually honor the greatest person on earth—your Mother. To encourage the honoring of all Mothers this year in May, the Association will donate $5.00 to any existing Juvenile Branch that sponsors a Mother's Day program. Juv. enile Branches ought to start planning such programs now, and notify the Supreme Office of their intentions. We ought to have more juvenile branches organized this year. To al) new juvenile branches organized between now and Mother's Day a special gift of $5.00 will be given in ad dition to the usual $10.00 donated to help new branches get started. DENVER WSA JUVENILES — LISTEN! All WSA juveniles in Denver are invited to attend the meeting of your branch in the Slovenian Hall th\s Sunday afternoon—1:30 p. m. sharp — April 26. This is the final meeting before your huge play on Sunday, May 3. IM0 SVOJO DOLŽNOST! TO IN 0N0 ZAVEZNIKI IMELI LE 45 LETAL NA JAVI Melbourne, Avstralija. — Komisar za Nizozemsko vzhodno Indijo je zadnji ponedeljek podal izjavo, s katero je zanikal trditve Japoncev, da jim je ob zavzetju otoka Jave prišlo v roke 17 zavezniških aeropla-nov, nad 1000 tankov in množina drugega vojnega materija-la. Komisar pravi, ako bi imele zavezniške sile v resnici toliko opreme, bi bila situacija vse drugačna in bi se bojevanje ne nehalo. Ravno zaradi pomanjkanja vojnega blaga, pravi, so se morali zavezniki podati, kajti imeli niso na razpolago nič več kakor 45 aeroplanov, proti koncu bojevanja pa jim je ostalo le pet ali ščst tankov; vsi drugi so bili razbiti med divjimi boji, in tako je bilo nadaljevanje obrambe nemogoče. -o- POROTA BO PREISKOVALA SOCIAL JUSTICE Washington, D. C. — Tekom tega tedna bo pričela posebna federalna porota voditi preiskavo proti tedniku Social Justice in na zasliševanje se bodo poklicali vs:, ki so bili v kaki zvezi s tem listom, med temi tudi Father Coughlin. To je objavil zadnji petek generalni pravnik Biddle, ki je dostavil, da je bilo pisanje tega lista "očividno uporniško," in se bo tudi preiskava vršila v smislu zakona, ki govori o uporih, Kakor je bilo že poročano, je Social Justice prepovedano pošiljati po pošti s posebnim ukazom, izdanim pred nekaj dnevi. Biddle se je izrazil, da se bo podobna preiskava podvzela najbrž tudi proti nekaterim drugim listom, med njimi proti par tu je jezičnim. -o- LETNA DOBA IN ČLOVEKOVA RAST Dva norveška raziskovalca sta proučevala vpliv letne dobe na rast človeškega telesa. Na premnogih primerih sta ugotovila, da človek v marcu in zgodnji jeseni pretežno dviga svojo težo, pri čemer zaostaja rast v dolžino, v vmesnih časih pa je baš narobe. Poleti in pozimi rasemo tedaj razmeroma najhitreje. Natančnih vzrokov za te pojave še ne poznamo, gotovo pa vplivajo poleg zunanjih či-niteljev (sončnega žarenja, vremena itd.) tudi notranje telesne spremembe, kakor periodično delovanje raznih hormonskih žlez. HARVESTER SE IMA POGODITI Z UNIJO Washington, D. C. — Vojni delovni urad je zadnjo sredo izdal osmerim podružnicam Harvester družbe, ki obratujejo v osrednjem zapadu, naročilo, da imajo nemudoma podpisati pogodbo z unijami, katere imajo večino v posameznih delavnicah. Dne 19. aprila je preteklo eno odkar je bila izdana človekoljubna in plemenita izjava slovenskih bratskih podpornih organizacij v Ameriki. Bolj humanitarne, čiste in nad-strankarske izjave še ni izdal naš slovenski narod v Ameriki. Bila je to topla in mehka beseda napram trpečemu bratu in sestri, kateremu je bila nalita v čašo življenja peli nova gran-čica z barbarskim ukazom: Spi j do dna! Na podlagi te vsestranske in icuteče izjave je bila ustanov-Jljena islo-^enska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora. Vsi glavni odbori naših centraliziranih bratskih organizacij so odobrili to svetlo izjavo in odbor; vsa naša glasila in drugi slovenski listi so pisali za pomožno akcijo, a ob letu, ko pregledujemo uspehe, nas je sram, neizmerno sram, ko sami sebi več ne zaupamo. Ko nas molče in v težke verige robstva ukle-njena Slovenija prosi na grobovih nedolžnih in mnogoštevilnih žrtev, stojimo mi kot zakleti in okameneli, negibljivi in zaprašeni kipi v pozabljenemu muzeju. Niso nas zbudila in ranila poročila, ki so prihajala preko morja; otopela in trda so postala naša srca; brezbrižna in neslana je naša govorica; še dolarja, ki gleda iz našega žepa, ne damo in ne damo za gladne, trpeče in človeškega u-smiljenja vredne krvne brate in sestre onkraj morja. Ves svet je v grozečem in sika jočem vojnem požaru, a sredi tega uničujočega in peklenskega ognja stoji tudi križ, na katerega je pribit tisti slovenski narod, katerega srečni in svobodni sinovi in hčere v Ameriki ne vidijo njegove neizmerne bolečine, brezmejnega trpljenja in brezobrežnega zla. Da, je žalostna resnica, da smo do sedaj še nevredni potomci svojega zapuščenega in krvoloku na milost prepuščenega malega slovenskega naroda onstran morja. Kaj smo prav za prav že dali? Preko 150 tisoč nas je včlanjenih v nadih bratskih organizacijah, pa smo nabrali dobrih 15 tisoč dolarjev 7 enem letu. Pičla desetka pride "na posameznega člana na eno leto; ah, bratje in sestre, ali smo še vredni, da se tako imenujemo? Videli ste imena posameznikov, ki so dali in so še pripravljeni dati. Kje so imena drugih sto tisoč in več, ki bi lahko in brez težave dali vsaj en dolar v pomožni sklad. Nad 150 tisoč dolarjev bi moralo biti v našem skladu v enem letu, pa bi se prav nič ne poznalo v naših slovenskih žepih v Ameriki. Toda zaprta so srca in zaprti so žepi. Zato nismo rešili svoje dolžnosti napram krvnim bratom in sestram. Sto in sto je izgovorov na ustih, le besede lepe in poštene ni nobene. Izgovori ne rodijo ne dolarjev in ne pomoči. Radi izgovorov tudi ne umirajo ljudje, ampak od strahu in lakote. Lepe in poštene besede gradijo upanje in življenje, samozavest in odločnost, a končno tudi dolar, ki bo reševal bedo in trpljenje našega brata in sestre, ki bo preživela nadčloveško in strahotno dobo pošastnega in peklenskega krvnika: V senci vsakdanjih in strašnih vislic hodijo sključene in izmozgane človeške postave, na ušesa jim udarjajo odmevi smrtonosnih pušk in ječanje do krvi pretepenih 4 jetnikov. Te človeške postave so sinovi in hčere vaše rodne Slovenije, katerih otroci so raztepeni preko meja slovenskega ozemlja. Pa se vam ne smilijo, nimate sočutja ž njimi? Psa bi se človek uszn.iliT na cesti, a človeka ne, ki je tvoj krvni brat. Ali bi se morda strinjali s pismom "Rodoljuba s pametjo," ki mi je lani pisal pismo sledeče vsebine: "Mr. Janko N. Rogelj: "Prav nič me ne mika vaš uredniški članek. Kar vi pišete ali boste pisali so po mojem mnenju krokodilove solze. "Ko je princ Pavle podpisal pogodbo z Nemčijo, sem se veselil, da bo Jugoslavija ostala brez prelivanja slovenske krvi, a vi hinavci pa niste bili zadovoljni s to naredbo. Hoteli ^ste, da se naši bratje vržejo pod Hitlerjeve 70-tonske tanke, da naj storijo samomor. "Vi 'swivel chair' junaki, tukaj v varni Ameriki ste pribijali naš narod na križ,'samo zaradi tega, da se dopadete tukajšnjim 'war monger j em.' "Vi Judeži Iškerjoti, pokrijte vaše obraze, da ne bo naš narod videl svojih krvnih izdajalcev. "Kadar bom jaz da:, ne bo šlo skozi vaše črne r^l e, to jo ' sigurno. "Ne samo, da sta t.prosili smrtni poljub od Rooeevelta za naš narod, ampak hočete, da še mi in naša adoptirana mati krvavi za glorijo angleškega imperija, ki je do sedaj pomagal v jrrob vsakemu malemu narodu." Pismo je bilo dano na pošto 30. julija 1941 ob pol osmi uri zvečer ter naslovljeno takole: Janko N. Rogelj, direktor pub. J. P. O., 6117 St. Clair Ave., City, ter podpisano: "Rodoljub iz pametjo". (Pismo je varno spravljeno.) Ako ima naša ameriška Slovenija take rodoljube, potem ni nič čudnega, da je mrtva za vse klice na pomoč. Ako smo v našem duhovnem življenju padli tako globoko, potem se vse neha. Zato je prišel čas ,da naj spregovori vsaj tisti del nagega naroda, ki je ostal zdrav, čist ^ in earoozaveden. Izpregevoril naj» kot je rekel naš veliki slo-] venski pesnik Oton Zupančič v. svoji pesmi "Naše pismo": Narod vas bo izpljunil . kot zavrelico. O, skaženo vino! O, vi počeni vrči! Strune brez našega glasu! Zvite strune brez glasu! Prazni, počeni vrči! Vino zavrelica! Slovenci in Slovenke, kjer koli ste pe širni Ameriki, udarite '.n odgovorite, v javnost pošljite vaša imena z darovi za slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora. Vsaka slovenska naselbina naj odgovori krepko in jedrnato na pismo 'rodoljuba iz pametjo." Organizirajte lokalne odbore, govorite na društvenih sejah, agiti-rajte vsepovsod, dajte in pomagajte, čas je prišel, da zbrišemo našo sramoto, saj naši obrazi so čisti, nam jih ni potreba pokrivati z rokami. Naše plemenito geslo naj bo: Kri ni voda! Daj, brat, daj; pomagaj sestra! Janko N. Rogelj, za JPO,SS: GLAVNI DUHOVNI VODJA VOJSKE ZDRUŽENIH DRŽAV I Glavni kaplan (Chief Chaplain) vojske Združenih Držav, ki je načelu približno 2,000 dušnim pastirjem za častnike in moštvo, je brigadi r-general Wm. R. Arnold, katoliški duhovnik. On je ne le prvi katoliški duhovnik, ki je postal Chief Chaplain, marveč je tudi "glavni kaplan", ki je služil za več kot eno imenovanj sko dobo. Bil je Jjrvič imenovan za to visoko službo 1. 1937 in letos je bil zopet imenovan. Tekom 29 let dušnega pastir-stva med vojaki Združenih Držav, v vojni in v miru, v taboriščih in vojašnicah, doma in preko morja — vštevši Filipine — se je Chief Chaplain Arnold priljubil enako častnikom kakor moštvu. Vedno je slovel po svoji taktnosti, razumevanju in širokodušnosti, kakor tudi po svoji globoki udanosti do svoje dolžnosti kot duhovnega svetovalca vojakom, s katerimi je služil. In general Arnold hoče, da so vsi vojaški kaplani, naj bodo tega ali onega veroizpovedanja, enako navdahnjeni. "Jako smo po v o žal i kaplanski kor", rekel je. "Povečalo se bo nadalje, kakor se vojska povečava. Vedno Pa pazimo na to, da so kaplani taki ljudje, kakršne .vojaki bodo radi imeli in ob enem spoštovali". "Ti mladi ljudje današnjega dne, ki si nadevajo uniformo, da branijo svobodo — so prav čedni fantje", dodal je general Arnold: "Vojska pa jih napravi še boljše. V vseh svojih letih vojaške službe nisem nikdar doznal za človeka, katerega bi bila vojska spravilo na krivo pot. V vojski vera potom vojaških kaplantov postaje del vojakovega vsakdanjega življenja — ne gola formalnost ceremonij, marveč nekaj prisrčnega, gorkega in človečanskega. Vojaki znajo, da njihov "padre" — tako nazivajo vse kaplane, naj bodo katoliški, protestantski ali židovski — je svetovalec, na katerega se morejo vedno zanašati, in tovariša, ki ga radi imajni, kakor bi ne bili tvarni, ampak narejeni iz otrple megle so kipeli-vsi gorski greoeni, vrhovi in kope v zabrisanih črtah pod bledi nebesni svod in vse je pre- segal Vacman s svojo sneženo glavo, liki siv očak sredi svojih otrok. Hajmo je slonel z glavo na hladno skalo in si objemal z rokama sključena kolena. Z žgočimi očmi je gledal čez vrhove, daleč, daleč v zastrto daljavo, kjer se je med Gelom in Untersbergom vila proti ravnim predelom temna dolina kakor črna, ogromna kača. Tam zunaj so se utegnili videti, kadar je bil dan in jasno nebo, svetli salcburški stolpi. Toda zdaj ni kazala daljava Hajmu nič drugega nego ne-prodirno, enolično sivino, brez svetlobe in brez sence. Vendar ne — čimdlje je strmel v daljavo, tem jasneje je videl milo svetlobo, kakor bi, zastrti z rahlo meglo, sijali dve zvezdi; in vedno bliže sta priha- • jali, se mu je zdelo, vedno jasneje sta sijali, in zdaj sta bili tik pred njim, prijeti bi ju mogel: dvojica velikih, lepih, skrivnostnih oči v drobnem bledem obrazku, ki se mu je smehljal nasproti, blaženo in žalostno obenem. "Gitka! Gitka!" Ihteč je zaklical ime v mesečno noč in skril obraz v drhteče roke. Minila je ura za uro. Utegnilo je biti že čez polnoč, ko je predramil lovca neki šum. Iz Peščene drage so se začuli koraki, ki so večkrat zastali in se čez čas, pridušeno in bliže oglasili. Vkreber je prihajal nekdo, ki je za svoje korake iskal menda travnatih mest ob stezi — moral je imeti vzrok, da se je tajil. Neslišno se je spustil Hajmo po bregu in se skril v črno senco grmovja. Tedaj je uzrl omahovati po dolini navzgor temno, brezoblinčo gmoto. Dolgo ni mogel spoznati, kaj naj bi bilo; končno je videl: bil je človek, ki je nesel veliko breme suhega dračja na glavi. Zdaj je dospel na odprti svet pred kočama in spustil breme previdno na tla. Tedaj ga je Hajmo v mesečini spoznal: bil je Cencin privajač, krofasti Jurče. "Kaj pa hoče, neumnik?" je zamrmral Hajmo in je maj a je z glavo opazoval, kako je Jurče sezul cokle in se splazil k lovski koči. Tam je posluhnil pri vratih in oknu, potem je odšel in privalil k bajti težko skalo, nato drugo, tretjo in tako potihem nagrmadil pred vrata visok okop kamenja. Dračje je porazdelil ob leseni steni in pocenil med tihim hehetanjem na tla. Zveplena nit se je modrikasto u^gala in iz dračja je švignil svetel plamen. Jurče se je splazil proč in med odurnim posmehom zaklical proti bajti: "Ne boš mi več sramotil Cence!" Tedaj ga je zadel udarec s pestjo, da se je omamljen zgrudil na tla. Hajmo je stekel h koči, razmetal goreče dračje in poteptal plamen. Jurče se je osvestil; hotel je vstati, toda lovec je navalil nanj in nič ni pomagalo, da se je fant otepal, grizel in praskal kakor divja zver — kratek boj in Jurče je ležal z zvezanimi rokami na tleh. • "Vstani!" je ukazal Hajmo. fe Jurče se je dvignil. W "Naprej!" Fant je s svojimi škilavimi očmi še enkrat sovražno ošinil lovca, nato je s pove-šeno glavo odkrevsal proti stezi. Hajmo je s kljukačo na rami krenil za njim. Dan je že bil, ko sta prispela na planino. Goved se je pasla, vrata Cencine koče so bila še zaprta. Hajmo je sunil s kljukačo v podnice. ^"Planšarka! Odpri!" (Dalje prih.) 16.000 JUGOSLOVANOM GROZI POKOLJ London, 10. aprila (UP) — Nemške oblasti so v .Jugoslaviji razglasile objavo, v kateri zahtevajo, da se bo ponedeljka konča četniška vojna * Jugoslaviji, sicer bodo pobili 16.-000 talcev, je izjavil predstavnik jugoslovanske v'ade v izgnanstvu. Izjava je prišla po sporočilu da so Nemci "povabi'i" voditelja srbskih četnikov generala Draža Mihajloviča k predaji in zagrozili, da bodo njegovo rodbino in druge Sorodnike prijeli in jih kaznovali kot krivce za četniško vojno. Nemci so v priprava pomladansko ofenzivo poklicali vse. njihove čete iz Jugoslavije in pustili deičio pod nadzorstvom bolgarskih divizij, ki imajo nalogo poklati vse moško in vse žensko prebivalstvo z otroci vred, če četniki ne bodo prenehali z odporom Mihajlo-vič je poslal brzojavne sporočilo jugoslovanski vladi, da ?e ne bo ravnal po nemških zaht°vah. Poroča se, da imajo Bolgari v policijski službi v Jugoslaviji 110.000 do 125.000 mož, srbski krogi pa so izrazili mnenje, da se te čete ne bodo borile proti Mihajloviču, ker so naklonjene Srbom. Vendar so bolgarski častniki naznanili srbskemu prebivalstvu, da bodo "za vsakega bolgarskega vojaka ubili sto Srbov in za vsakega častnika porušili celo vas ali mesto in poklali prebivalstvo brez ozira na spol ali starost". 'Širite amer. slovenca1 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles. N Listen to m * PALANDECH'S -RADIO BROADCAST Featuring a Program of „ YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP ISM »foereka (Tov of Hu DUI) f<£A£utlOr -V -"T"' 0 i-"-' * ' J. M. Trunk: SLOVENSKI MOLITVENIKI ki se še dobijo so:, "MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE", droben mali tisk, se dobi samo še v eni vezavi in sicer vezan ▼ fino platno in umetno usnje, stane........ 75c "SLAVA MARIJI", najbolj pripraven slovenski molitvenik v Ameriki. Vsebuje molitve za skupna društvena obhajila, litanije, križev pot in druge molitve. Tiskan v malo večjem srednjem mastnem tisku, se dobi samo v dveh vezavah še. Vezan v umetno usnje je ves pošel. Imamo ga pa Še v sledečih dveh boljših vezavah v pristnem usnju: Vezan ▼ usnje trde platnice, zlata obreza......$1.25 Vezan ▼ fino usnje, vatirane platnice............$1.50 Drugih molitvenikov ni več. Le te zgoraj omenjena dva se še dobita. Tudi z velikim tiskom molitvenikov ni več, kar naj vzamejo tisti, ki jih naročajo na znanje. Naročila je poslati na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois IZREDNA Pi za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest iateljem po svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv Kst dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak Ust bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Stane letno za Zdr. države $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00 letno. Naročite si ga še danes! 'Ena božjih Cvetk* stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo SO centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdsj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Ko je odšel general MacAr-thur v Avstralijo, je prevzel poveljstvo nad amerikanskimi in filipinskimi četami general Wainwright. Borba zoper japonske kobilice bo ostala za vedno zapisana z zlatimi črkami v amerikanski zgodovini kot epizoda izrednega junaštva, da-si o končnem izidu nihče ni mogel dvomiti. Danes velja za te junake le: umreti ali se podati! Nesmiselno bi bilo, ko bi se ne podali, saj je še jutri enak dan. Spomini se mi vzbujajo. Ko je bil general Wainwright odločen za Filipine, mu nekaj ni bilo pogodu, ker je bil mnenja, da na Filipinih ne bo nobenega fajta, pač pa bo borba le na Atlantiku in morda v Evropi. Generalu mora biti za borbo, ko do borbe pride. Prigodilo se je pa, da je prav na Filipinih nastala prva borba in general ki se je prej malo mrdal, da bi ne bilo borbe, je postal celo poveljnik vseh borcev. Seve so bili pogoji pri borbi taki, da bi bil moral vsakdo upati proti vsakemu upu. Tudi Wainwright je in ostane junak, ampak nekaj težkega mu utegne težiti srce: zmagal ni, dasi ni mogel. Svet je pri sodbi kritičen, in gleda na uspeh, ne na to, kako je kdo delal ali se je kdo boril. Najmanj ne bo za Wainwrighta zmagovalne ali triumfalne slave, ker je pod danimi pogoji niti ni moglo biti. Uspeh, uspeh... to je kritična roba, ne le pri kakem generalu, lahko trdim, da je prekerna roba ta uspeh prav na vseh poljih. Spomini se mi vzbujajo pri Wainwrightu. Ko je prišlo do plebiscitne komisije na Koroškem, se je ta in oni obotavljal, ker je vedel, da je zadeva kritična že pred izidom. Ali naj ne bo nobenega Korošca v komisiji, ko gre vendar za usodo slovenske Koroške? Tako sem prevzel s težkim srcem in bil izmed 27 članov-edini Korošec. Pa ni manjkalo takih, ki so vihali nosove, da sem jaz v komisiji, češ, saj še ta in oni razume nekaj francoščine ali angleščine. O- stentativno so mi obračali hrbet. Videli so le komisijo, niso pa videli nevarnosti prav za-življenje, posebno že zadnje dni tik pred glasovanjem, ko se je bilo treba plaziti skrivno po stranskih ulicah, da ni navalila sfanatizirana druhal. Vsako jutro je bilo jutro novih in hudih skrbi j, in teh skrbi j nihče ni videl. In ko je nesrečno izpadlo, bogami, je padalo od vseh strani in še leta je padalo in še v kaki zgodovini utegne padati, da drugih okolnosti niti ne o-menim. Uspeh, uspeh . . . bojim se, da bo tudi general Wainwright, ki je bil najprej neyoljen, ker je mislil, da ne bo fajta na Filipinih, in je prišel prav na najbolj ogroženo mesto pri fajtu za smrt in življenje, pa ni imel uspeha, ker ga ni mogel imeti pri vsem junaštvu, doživel nekaj tiste robe v javnosti, ki se prikaže, ako pri najbolj junaškem fajtu ni — uspeha. * Ni nobnega dvoma, da Hit* ler hudo suva Japonce v re~ bra» da naj za božjovoljo gre-jo tja v Sibirijo in tam brcnejo ruskega medveda na zadnji strani, kjer pač nobena zverina nima zob. Morda je pa tista ruska mrcina prav posebna zverina? V Kubiševo je prišlo novo japonsko odposlanstvo, in to je sumljivo pri pretkanem Japoncu, ker prav slično odposlanstvo je prišlo tudi sem v Ameriko, ko je imel Japonec vse že za napad pripravljeno. Ali bodo Rusi tudi smrčali in spali, kakor so Amerikanci? Vsaj sedanji "Rusi" že dolgo prej niso smrčali, in sam Herr Hitler še je pritožil, da se je malo namazal ker niso spali in ga močno štoknili pod nos. Tre-notno je vse odvisno le od Rusije. Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim gm. priporočite, da se nanj na« rocel Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavij« o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mula ček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani CENA: Trdovezan v platno 50 Broširan mehko----------25 šmarnice 1 . ' - . . .'■■ i %. ;- " jjfc::/ Onim, ki se zanimajo za slovenske Šmarnice za Majniške - pobožnosti javljamo, da imamo na roki po par izvodov spodaj navedenih slovenskih Šmarnic. Kdor jih želi naj se požuri, ker bodo vsak čas razprodane. Te so: Evharistične Šmarnice........................................ $1.50 Lavretanske Šmarnice.........................................$1.00 Lepa si, lepa, Roža Marija ................................$1.00 Marija vzor krščanskega življenja ....................$1.00 Marija v predpodobah in podobah......................$1.00 Na v. Goro, (Dr. Brumat) ....................................$1.00 Rimske šmarnice, (Dr. Opeka) ................—........$1.00 Sv. Marjeta Marija Alakok,...............................$1.00 Šmarnice Arskega župnika ...................-...........$1.00 Znamenje na nebu.................................v..............$1.00 Naročilom je pridjati )x>trebni znesek in istega poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois