& n ^ 4#l 111% Stanovsko in strokovno siasiio Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani. »• m»!1'*"108 ‘•l0* » „ j. i izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej 1 Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini. I in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo. Letnik IV. V Ljubljani, dne 15. novembra 1924. 22. številka Persekucije*. Že zopet smo primorani, pisati na tem mestu o persekucijah, izvršenih nad nekate-mi našimi tovariši iz političnih razlogov. Zdi se. da je zavladala v naši državi in med nami ostudna, nemoralna politična gniloba, ki se hoče pri nas trajno udomačiti. Zdi se, da so vse naše politične stranke, vse naše vlade, naša država edinole zato tu, da uganjajo nad državnim uradništvom svoje orgije ne samo s tem, da nas že par let izstra-davajo in cinično izkoriščajo, da nam pred očmi vsega naroda trgajo od ust celo tiste bore pravice, tiste z muko priborjene drobtine, ki nam jih jamči zakon, marveč so sedaj odprli še zatvornice pobesnelim političnim strastem, ki so se v svojem slepem sovraštvu vlile v naše izstradane, izkoriščane in ponižane vrste. Zdi se, da ta pojav ni samo enkratni, slučajno mimoidoči izbruh sovražnih strasti ene same politične stranke, ampak da so si stavile to v svoj program vse stranke. In glavna naloga, prvo, poglavitno in edino delo vsakokratne vlade je preganjanje državnega uradništva, ki politično drugače misli, nego vsegamogočne vladne stranke. Ko so ta posel, to glavno nalogo opravile, ko so razmetale državne nameščence na vse štiri vetrove, sledi demisija in večne, krčevite vladne krize samo zato, da se mukoma porodi nova vlada, ki se razlikuje od prejšnje samo v tem, da se balina z državnimi nameščenci v nasprotni smeri. In ko je tudi ta vlada svoj posel dodobra opravila, se podajo vladne stranke v demisijo s tako samozavestno in samodopadljivo gesto, ko da so opravile najzaslužnejši čin v prid države. In tako se ponavlja to naprej brez prestanka. Lepa perspektiva se odpira državnemu uradništvu! To je nagrada za petletno stradanje, požrtvovalno odpoved, za naše garanje, to je zato, ker smo v svojem narodnem idealizmu trpeli za državo tako ko noben drugi stan, ker smo pozabili za več let nase in na svoje družine, ker nismo iz obzirnosti do mlade države s pestjo zahtevali svojih pravic, dočim so drugi na račun našega naivnega idealizma grešili en groš, basali svoje žepe z narodnim, z našim denarjem, ki smo si ga od ust pritrgali. In v zahvalo zato se sedaj z nami žogajo, nas brcajo iz enega kraja države v drugega. Greh. ki ga uganjajo nad nami, ni samo zločin, storjen nad posameznimi osebami, marveč zločin nad državo in nad državno upravo, o kateri se v naši državi ne bo moglo skoro niti govoriti več. O tem smo že tolikokrat pisali, da je škoda za vsako besedo, ki bi jo o tem še rekli. Vemo, da je politično sovraštvo in strast v vseh naših strankah tako slepa in nemo- * Ta članek smo prejeli že koncem oktobra, pa ni mogel več v prejšnjo številko, ker je bil list že stavljen. Ker pa je njegova vsebina vedno In ob vsakih razmerah aktualna, ga prinašamo danes. — Opomba uredništva. ralna, tako neplemenita, razdivjana in brutalna, da je gluho za vsako našo lepo, pošteno in prepričevalno besedo. Spričo tega nam danes ne preostaja proti političnemu divjanju nad našimi glavami drugega, nego samo naš oster protest. Naša strokovna, nepolitična organizacija, v kateri so zbrani na braniku svojih stanovskih pravic in na braniku ugleda svoje stroke nameščenci poštne uprave vseh različnih političnih in svetovnih naziranj, stoji odločno na principu, da nobena vlada ne sme preganjati državnih nameščencev iz političnih ozirov vse dotlej, dokler je politični in svetovni nazor držav, nameščenca v skladu z veljavnimi državnimi zakoni in dokler uradnik ni izrabil svojega službenega mesta v politične, strankarske svrhe in v škodo države ali svoje službe. Šele, če je zakrivil kdo kak političen čin, ki je prestopil mejo za-I konskih predpisov, naj se postavi pred disciplinarno sodišče in v slučaju krivde kaznuje. Ldino ta pot je poštena in pravična. Proti vsem persekucijam, ki ne gredo po tej pošteni in zakoniti poti, pa bo organizacija vedno protestirala neglede na to ali ono vlado, to ali ono politično stranko in neglede na to, katero politično prepričanje zastopa preganjani član, ozir. držav, nameščenec. Vedno bomo zastopali pravico svobodnega mišljenja in nazorov, ki izvirajo iz in-dividuelnega spoznanja posameznika. Kajti različnost nazorov in mišljenj je obstojala in bo obstojala vedno, različnost v političnem prepričanju posameznikov je prirodna nujnost, ki služi niveliranju javnega in političnega življenja v narodu in državi. Kaznovati in preganjati človeka samo zavoljo njegovega političnega mišljenja, zavoljo njegovih nazorov, kakor tudi zavoljo dejanj, ki izvirajo iz tega mišljenja in nazorov, dokler so v skladu s splošnoveljavnimi zakoni, je nele brez primere krivično, ampak pomenja to tudi toliko, kakor jemati človeku najprimitivnejšo osebno svobodo. Vlada, ki preganja in kaznuje uradnika zavoljo njegove politične pripadnosti k tej ali drugi stranki, gazi osnovni zakon države — ustavo, ker mu krati pravice, ki so po ustavi enake za vse državljane brez izjeme. Človek pa, ki mu je vzeta pravica svobodnega političnega mišljenja, oziroma, ki ga vlada za njegovo politično prepričanje kaznuje, je izločen od pravic, ki veljajo za druge državljane in postane s tem manjvreden državljan druge vrste. Take persekucije nele samo da pomno-žujejo že itak dovolj veliko bedo in gorje v rodbinah državnih nameščencev, da vplivajo destruktivno na javno moralno življenje naroda in uničujejo mnoge eksistence po nekrivem, ampak so tudi in v prvi vrsti v ostrem nasprotju z državnimi interesi, ker bude v uradništvu nezadovoljstvo, mu jemljejo veselje do dela, ustvarjajo v državni upravi anarhijo ter obremenjujejo izdatno po nepotrebnem državno gospodarstvo, ki je že itak obremenjeno s sramoto dolga na neizplačanih diferencah, za katere zaman moleduje dr- žavo že mesece in mesece najobubožanejši stan države. V interesu države pred vsem in potem tudi v interesu nas samih kličemo vsem vladam in vsem političnim strankam: končajte takoj in za vselej z vsemi nezakonitimi političnimi persekucijami nad državnimi nameščenci! Vitalni in najnujnejši državni interesi imperativno zahtevajo to. Vsem tovarišem in tovarišicam pa resno polagamo na srce, naj se ne izpostavijo tam, kjer bruhajo najbolj umazane politične strasti in naj ne pomagajo političnim strankam še sami brizgati politično sovraštvo med svoje tovariše. In roko na srce: mi sami smo mnogo krivi teh persekucij, ki so se zgodile doslej nad našimi tovariši in ki sc nam obetajo v bodoče v še večjem in brutainejšein obsegu. In od nas zavisi mnogo, če in kdaj bomo tej hidri zastavili pot med našimi vrstami. Politična strast je strašno zlobna in maščevanja željna. Zato ne strasti in sovraštva med nas! Različnost političnega prepričanja nas ne sme privesti nikdai tako daieC, da bi se maščevalno izpozabili nad svojim tovarišem, čigar otroci občutijo udarec v rodbini in pomanjkanje ravno tako, kakor naši lastni otroci. Nikdar ne smemo pozabiti kljub različnemu mišljenju, da smo v prvi vrsti le stanovski tovariši med seboj, ki komaj, komaj in za silo združeno zmagujemo udarce, s katerimi nas bije vse skupaj ena in ista roka in ne gleda pri tem nič po našem političnem prepričanju. V bistvu je politika čisto navadna življenjska realnost, je boj za obstoj, boj za nadmoč in nadvlado, boj za boljši kos kruha, interes družbe in raznih skupin ljudi na upravljanju državnega imetja, kjer noče biti nihče prikrajšan; — vsa ta vsaKdanja in enostavna realnost je zavita v plašč bleščečih besed in gesel, je zapopadena v imaginarnih programih vseh političnih strank. Zato bodimo tudi mi sami sebi najbližji. Naš vrhovni in vsem skupni politični ferman bi morala biti v prvi vrsti strokovna organizacija. In naposled, — priporočati bi bilo, da se državni uradnik v smislu današnjih političnih bojev nekoliko — depolitizira. Zlasti pri poštarjih bi to ne škodilo. Ali ne čutite vsi, da so tiste politične polemike v dnevnikih neplemenite, skoraj ogabne? Vseh tistih velikih, bombastičnih in žugajočih besed mala in revna vsebina pa je — osebnost. Gola, grda, zavistna osebnost, ki ne privošči drugemu, kar sama sebi želi. Verujte, da nam to prav nič ne koristi, škoduje pa čisto gotovo vsem poštarjem. Torej depolitizacija! Izkušnja uči, da dober uradnik ne more biti hkrati dober strankar in političar. Ce pa je dober političar, je gotovo slab uradnik, kajti eden ali drugi posel zahteva celega človeka; protinaturno pa je, da bi mogla ena oseba postaviti na svoje mesto dva cela moža od temena do pete. Kvečjemu dva polovičarja. Uradnik vrši najlepše svojo politično misijo v svojem uradu z vestnim in vzornim službovanjem. S tem koristi narodu in državi ne- izmerilo već, ncKo z votlo bobnečimi frazami j in skrivnostnim šušljanjem po kotih. Važna in bitna državno politična vprašanja pa bodo reševali drugi mimo nas in brez nas, če jih sploh bodo kdaj, — tisti, ki so za to poklicani in določeni, naša državljanska dolžnost pa je, da po svoji vesti izrečemo tem krmilarjem države ob volitvah svojo zaupnico ali nezaupnico. In če bomo politiki in stranka rji samo v toliko, smo rešeni vseh sovražnih persekucij. Poziv. V swh© ustanovitve stav» bene zadruge z o. z. za poštno brzojavne nameščence se bo vršil v soboto, dne '22. t. m. ob 17. uri v prostorih III. terenske t. t. tehnične sekcije (poslopje n i dvorišču glavne pošte) sestanek tanovanjskih intere sentov. Vabijo se vsi, ki se za ustanovitev zadruge zanimajo, da se sestanka udeleže. Kako bo sedaj? Tako sc povprašujejo državni nameščenci ob nastopu nove vlade. Ali je vse započeto delo o izpremembah uradniškega zakona padlo v vodo? Ali nas bodo še naprej tepli in strahovali z zloglasnim členom 234? Ali bomo sploh kdaj dobili razliko plač? Težko je odgovoriti na vsa ta vprašanja, prodno se o tem nova vlada ne izjavi. Po razglašenem delovnem programu nove vlade sodeč, je bilo vse započeto delo odveč, ker ni nikjer omenjeno, da se bo nadaljevalo. Niti z eno besedo ni nikjer omenjeno izplačilo razlike, ki nam gre po zakonu. Posedaj nas je še vsaka vlada potegnila in nam napravila samo dolge zobe, dala nam je pa — figo. 'Revizija zakona je za enkrat prav daleč od uresničenja, ker je parlament razpuščen, započeto delo pa bi se moralo vendar nadaljevati in dovršiti, ^la bi bilo vprašanje lahko na eni izmed prvih skupščinskih sej rešeno. Izplačilo razlike je pa zavisno samo od dobre in poštene volje državnih krmilarjev. Zima sili v naše mrzle domove, otroci hodijo v šolo zeleni od mraza, ker ni gorke obleke in obutve. Vsi smo pričakovali po danih nam obljubah, da bomo mogli svojo družino obleči in domove zgreti, zato nas prevara tem tež-ic Gospodje, če si hočete pridobiti našo hvaležnost, pokažite sedaj, če imate srce za nas in pripravite nam vesel Božič. Pokažite, da nas ne vidite samo pred volitvami, obetajoč nam zlate gradove, po volitvah se nas pa z vsemi mogočimi izgovori izogibate, ce zahtevamo uresničenje danih obljub. Ne čudite se potem, da smo državni nameščenci skrajno nezanesljivi politični pristaši, in ne očitajte nam, da obračamo svoj raztrgani plašč vedno po vetru. Pomnite, da ga ne obračamo po vetru, obračamo ga za — trebuhom. Lačnemu in raztrganemu človeku se prav gotovo ne ljubi trgati se /a politiko, ki ga do sedaj še ni nasitila in oblekla, temveč mu je prinesla samo grenke prevare. Ves idealizem, gospodje, ob revščini in lakoti mine, zato se ne čudite, da smo napram vsem takim stvarem apatični. Stradati smo začeli leta 1914, a ob koncu leta 1924 še ne vemo, kdaj bomo stradali nehali. Stavbena Zadruga poštnih in brzojavnih nameščencev v Ljubljani. Velika stanovanjska mizerija, polti katero trpijo tudi poštni nameščenci in ki se nikakor noče ublažiti, je privedla poštne nameščence do tega, da so začeli razmišljati o samopomoči. V to svrho se je sklical dne 13. t. m. sestanek glede morebitne ustanovitve stavbne zadruge, katerega se je udeležilo precejšnje število tovarišev. Na tem sestanku se je prečita! osnutek pravil, ki ga priobčujemo spodaj s prošnjo, da se morebitni izpreminjevalni predlogi stavijo na pri-hodnjem sestanku, ki se pravočasno objavi in na katerem se izvoli pripravljalni odbor. Osnutek pravi! stavbne zadruge poštnih nameščencev, r. z. z o. z. 1. ) Ime, sedež, delokrog zadruge: a) zadruga se imenuje: » --------—« registrovana stav- bena in kreditna zadruga poštno brzojavnili uslužbencev v Ljubljani r. z. z o. z.; b) sedež zadruge je v Ljubljani; c) Njen delokrog in doba sta neomejena. 2. ) Objave zadruge se priobčijo v Uradnem listu za ljubljansko oblast, po nabitku v uradnih prostorih zadruge. 3. ) Namen zadruge je: a) da gradi svojim članom primerna lastna dornovja po možnosti v lastni režiji; b) da nakupuje stavbišča ter stavbeni material; c) da sprejema vloge članov v svrho zidanja lastnili hiš; d) da skuša izposlovati podpore in posojila. 4. ) Sredstva zadruge so: a) vpisnina; b) članski deleži; c) stavbišča, zgradbe, gradbeni materijal in inventar; d) hranilne vloge; e) rezervni fond; f) drugi dohodki, n. pr. podpore, darila itd. 5. ) Zadruga bo gradila za svoje člane hiše po vrsti prijav v zadrugo, in sicer: a) v prvi vrsti članom, ki plačajo takoj celokupne stroške za stavbo: b) članom, ki plačajo naprej vsaj 10 % gradbenih stroškov, ostalih 90 % pa se zavežejo poravnati s primernimi garancijami v teku 15 i let. O izjemah odloča načelstvo, član mora takoj po prevzemu pričeti odplačevati zapadle obroke po amortizačnem načrtu, kakor je to določilo načelstvo in odobrilo nadzorstvo ob pričetku gradbe. Zadruga se vknjiži na prvo mesto. Vsak član trpi vse stroške prepisov, vknjižb itd. 6. ) Redni član zadruge postane lahko vsak poštno-brzojavni uslužbenec v področju ljubljanske direkcije. O vsakem sprejemu odloča načelstvo, ki lahko prošnjo odkloni. Pravno moč za-dobi sprejem z: a) podpisom pristopne in obvezne izjavf, da zemljišče in hiše ne bode uporabljal v špekulativne namene; b) z vplačilom vpisnine in vsaj enega zadružnega deleža. 7. ) Član neha biti: a) s prostovoljnim izstopom ,ako zadružnik svoj izstop naznani vsaj 3 mesece pred potekom upravnega leta, a preneha šele s koncem naslednjega upravnega leta; b) s smrtjo; c) vsled izključenja, in sicer, ako član ne izpolnjuje svojih dolžnosti ali na kak drugačen način škoduje s svojim ravnanjem zadrugi; d) z likvidacijo zadruge. 8. ) O izključitvi odloča načelstvo. Izključeni član ima pravico do priziva na občni zbor. Pri izstopu mora zadružnik izpolniti vse svoje obveznosti napram zadrugi. 9. ) Dedič umrlega zadružnika prevzame vse zadružne pravice in obveznosti umrlega, ako to načelstvo dovoli. 10. ) Premestitev ali upokojitev nima vpliva na pravni položaj zadružnika napram zadrugi. 11. ) Dolžnosti zadružnika so: a) plačati pri vstopu vpisnino 100 Din; b) plačati pri vstopu najmanj en zadr. delež v znesku 300 Din; načelstvo pa lahko dovoli, da se vplača znesek v mesečnih obrokih, a ne manj ko 100 Din; c) točno izpolnjevati vse obveznosti napram zadrugi, n. pr. odplačevanje glavnice, obresti itd.; d) jamčiti za izpolnitev vseh od zadruge pravilno prevzetih obvez, in sicer omejeno po § 76 zadr. zakona s svojimi zadružnimi deleži in še z dvakratno enako svoto; e) zadružniki ali njih zakoniti dediči jamčijo zadružnim upnikom za vse obveznosti zadruge še eno leto po preteku poslovnega leta, ko so nehali biti člani zadruge; f) izstop iz zadruge mora vsak član javiti pismeno načelstvu vsaj 3 mesece pred pretekom upravnega leta in si dati to naznanilo potrditi; g) zadruga ima predkupno pravico za dobo, dokler ne izplača vseh obvez napram zadrugi, najmanja pa 5 let po prevzetju hiše; h) stavbe mora zadružnik vzdrževati v dobrem stanju ter jih mora zavarovati proti požaru vsaj za polovično nabavno ceno; i) član, ki svojili dolžnosti ne bi redno izpolnjeval, se trikrat opominja, V slučaju brezuspešnosti se mu odpove terjatev. 12. ) Zadružnik ima pravico: a) zahtevati na svoje stroške izvod zadružnih pravil; b) člani imajo pravico posluževati se kredita v smislu pravil; c) zadružnik sme imeti tudi več deležev, in sicer dajo 1—5 deležev po 1 glas; 6 — 10 deležev po 2 glasa; 11—20 deležev po 3 glase, za vsakih nadaljnjih 10 glasov po 1 glas več, a noben zadružnik ne sme imeti več ko 5 glasov; d) vsak zadružnik ima pravico, zahtevati ob pogojili teli pravil, da mu zadruga sezida eno družinsko hišo po finančni in tehnični možnosti zadruge; e) vsak član sme načelstvu predložiti svoj lastni načrt za hišo, ki odgovarja njegovim plačljivim zmožnostim. Parcele si smejo zadružniki tudi zamenjati, toda le sporazumno z načelstvom; f) zadružnik lahko izstopi iz zadruge, ko je poravnal vse obveznosti napram zadrugi. 13. ) Odpovedani deleži se izplačajo po odobrenju letnega računa drugega upravnega leta, ki je sledil onemu letu, ko je bil delež odpovedan. Izplačajo se v višini, ki jo imajo ob zadnji bilanci, a nikdar več, kakor se glasi nominale. Vsi nedvignjeni zneski izstopivšega, izključenega člana zapadejo ob izplačilu zadnjega deleža rezervnemu skladu zadruge. 14. ) Zadruga jamči s svojim premoženjem za vse svoje obveznosti. 15. ) Hiše, zgrajene od zadruge, ne sme zadružnik prodati ali v najem oddati, dokler ni izplačana zadruga. Izjeme dovoli nadzorstvo sporazumno z načelstvom. 16. ) Zadružnik ima pravico do .ene parcele v velikosti od 300-800 m2 ter ene hiše. Cena hiši se določi po lastni ceni zadruge: stroški za ma-terijal, delo, obresti in odpadajoči upravni ctro- ški. 17. ) Vsak član zadruge vlaga lahko hranilne zneske. Ceno za hranilno knjižico trpi zadružnik. Hranilne vloge se prično obrestovati: a) po preteku poldrugega leta vplačila zadrugi; b) ko preseže znesek 5.000 Din. Obrestovanje se preneha s prvim polletjem, ko je pričela zadruga z delom za stavbo, ki je določena za vlagatelja. Način obrestovanja in visokost obresti določa občni zbor na predlog načelstva. Odpoved je obojestranska in polletna. Po preteku odpovednega roka se vloga ne obrestuje. Če je zadruga že pričela z zidanjem hiše, se smatra hranilna vloga kot neodpovedljiv stavbeni predujem. 18. ) Posojila in kredite dovoljuje načelstvo le zadružnikom proti zastavi premičnin ali nepremičnin, ali proti poroštvu 3 oseb, ki sopodpišejo dolžno pismo kot poroki in plačniki. 19. ) Načelstvo sme po potrebi najemati po-! sojila za zadrugo. 20. ) Zadruga ima v slučajih, kjer je ogroženo zadružno premoženje, pravico, vsak čas odpovedati vsa posojila. 21. Bilanca se ima vršiti po trgovskili načelih in sestoji: A. Aktiva: 1.) Stanje blagajne ob koncu leta; 2.) vrednostne listine po stanju od 31. decembra; 3.) raznovrstne opravilne imovine, v katere se pa smejo sprejeti morebitne dvomljive terjatve samo v višini njihove vrednosti, neizterljive pa sc morajo povsem črtati; 4.) predplačane obresti od izposoji! zadruge; 5.) nepremičnine in blago po njih tržni vrednosti, kf pa ne sme presegati nabavne cene. 6.) vrednost premičnin. — B. Pasiva: 1.) opravilni dolgovi, hranilne vloge; 2.) zadružni deleži; 3.) obresti od dolgov, hranilnih vlog in tekočih računov do konca upravnega leta; 4.) rezervni sklad. 22. ) Načelstvo pregleda letne račune, jih podpiše in predloži nadzorstvu, ki jili prouči in podpisane vrne načelniku. Ta izroči vse listine zadružnikom na vpogled. Načelstvo mora razglasiti računski zaključek in stanje premoženja najpozneje do zadnjega dne meseca marca vsakega leta. Navedeno mora tudi biti število članov, koliko jih je pristopilo, izstopilo itd, ter koliko deležev je bilo kupljenih oz. odpovedanih. 23. ) Slučajne izgube se krijejo z rezervnim skladom. V ta sklad spadajo: a) prispevki iz či- stega dobička; b) vloge izstopivših (izključenih) članov, ki niso bile dvignjene pred potekom jamstva; c) razni drugi dohodki (volila, darila itd.). Cisti dobiček se uporabi za obrestovanje deležev, drugo se pa prepiše rezervnemu skladu, dokler ne doseže višine vseh zadružnih deležev. Ko se to doseže, razpolaga občni zbor s celim dobičkom. Ako ta sklad (rezervni) ne zadostuje, sc po sklepu občnega zbora odpiše primeren odstotek zadružnega deleža. Ako tudi to ne zadostuje, se razpiše primeren rok zp doplača-nje zadružnih deležev. 24. ) Vodstvo zadruge sestoji: 1.) načelstvo, 2.) nadzorstvo, 3.) obč. zbor. Načelstvo sestoji iz 10 odbornikov, ki volijo iz svoje srede načelnika in ostale funkcijonarje in njih namestnike. Načelstvo je izvoljeno na obč. zboru vsako 3. leto z večino glasov. Člani načelstva se morajo po izvolitvi naznaniti za vpis v zadružni register. Za načelstvo podpisujejo: načelnik, tajnik in blagajnik. V nujnosti lahko sopodpisuje kot tretji tudi kak drugi član načelstva. Ce odstopi kak odbornik, imenuje odbor izmed zadružnikov naslednika. Nadzorstvo sestoji iz 3 članov, ki niso v načelstvu in ki jih voli občni zbor vsako leto. Ce posodi država zadrugi denar, mora nadzorstvo kooptirati š^ enega člana nadzorstva, ki ga določi državna uprava. Glas tega delegata, kateremu ni potreba biti član zadruge, šteje za 2. 25. ) Delokrog načelstva; a) zastopa zadrugo z vsemi pravicami in dolžnostmi, kakor jih določa zakon od 9. IV. 1873, drž. zak. št. 70. Sklepa se z navadno večino glasov. Pri enakosti glasov odloča predsednikov glas. O sejah načelstva, ki jih sklicuje predsednik vsaj vsak mesec enkrat, se vodi zapisnik, katerega podpišejo vsi navzoči. Seje načelstva so javne. Načelnik odredi po potrebi tajne seje; b) določa višino pristojbin za razna opravila; c) odloča o sprejemu, izstopu, izključitvi zadružnikov in o odstopu pridobljenih zadružnih pravic drugemu zadružniku; d) vrši vse poslovanje po trgovskih načelih; e) sestavi koncem poslovnega leta bilanco in jo predloži nadzorstvu in obč. zboru v odobritev; D oskrbuje nakup stavbišč in materiala, določa ceno parceliranim stavbiščem ter jih razkaže na zahtevo zadružnim članom; g) sestavi po dogo-tovitvi stavbe podroben račun; h) načelnik zadruge se mora večkrat osebno prepričati o stanju blagajne. 26. ) Delokrog nadzorstva: a) da nadzoruje načelstvo, se udeležuje sej načelstva ter da razveljavlja zadrugi škodljive sklepe. Ima vpogled v vse knjige in blagajno, poroča obč. zboru o delovanju načelstva in stavi svoje predloge. Nadzorstvo in načelstvo sta solidarno odgovorna za delovanje zadruge obč. zboru. Nadzorstvo sklepa z večino glasov. 27. ) Občni zbor skliče načelnik vsako leto enkrat najkesneje do meseca junija. Izredni občni zbor se skliče, če se načelstvu ali nadzorstvu zdi primerno ali če zahteva to tretjina zadružnikov, ki pa morajo navesti predmet. Sklicanje obč. zbora se mora razglasiti vsaj 14 dni poprej z navedbo kraja, ure in dnevnega reda v uradnem listu. Občni zbor je sklepčen, če je navzočih vsaj polovica zadružnikov; čez pol ure po določeni uri pa ob vsaki udeležbi.» Občni zbor vodi načelnik zadruge, ki izbere zapisnikarja. — Sklepa se z absolutno večino glasov. Za razpust zadruge in izpremembo pravil morata glasovati vsaj dve tretjini zadružnikov. Predloge je naznaniti načelstvu vsaj 2 dni pred občnim zborom, drugače se jih ne obravnava, razen če se jim prizna nujnost. Glasuje se, kakor določa načelnik. Volitve in važna glasovanja (določanje vpisnine, o uporabi rezervnega sklada, o razpustu itd.) se vrše tajno z listki. Skrutinatorji morajo takoj proglasiti izid volitev. Sklepi obč. zbora so obvezni za vse zadružnike. Zapisnik obč. zbora podpišejo načelnik, zapisnikar in 2 zadružnika. Zapisnik se mora pročitati na prihodnjem obč. zboru. 28. ) Občni zbor sklepa: A. z absolutno večino: a) o volitvi načelstva in nadzorstva; b) potrditev letnega računa; c) sklepanje o predlogih in pritožbah; d) določanje vpisnine in o uporabi rezervnega sklada; e) odstavitev načelstva in nadzorstva; I) slučajnosti; — B. z dvotretjinsko večino: a) izprememba pravil, b) razpust zadlruge in likvidacije. 29. ) Zadruga se razpusti: a) ako glasuje za to dve tretjini zadružnikov; b) vsied otvoritve konkurza; c) vsied ukrepa upravne oblasti, ako je zadruga zakrivila, da je izšla zoper njo pravo-močna kazenska razsodba v smislu § 73 zadr. zakona. 30. ) V slučaju razpusta zadruge mora načelstvo vse društvene terjatve spraviti v denar ter izpolniti obveze. Ostala svota se razdeli med člane, in sicer sorazmerno z dobo njih članstva. 31. ) Vse spore razsoja 3-člansko častno razsodišče, ki sestoji iz zastopnika obeh nasprotujočih si strank in člana načelstva. Proti razsodbi -3članskega razsodišča je še dopustna pritožba na občni zbor. Proti temu sklepu ni priziva. Organizatorico gibanje. ZAPISNIK odborove seje nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev od 28. oktobra t. 1. Predsednik Martinšek otvori sejo ob 19. uri in konstatira sklepčnost. 1. Prečita došle dopise, med katerimi ie prošnja tovariša Valentina Pahor iz Gor. Radgone za izvanredno podporo. K tej točki se oglasi tovariš blagajnik, češ da prosilec že dalj časa ni poravnal društvene članarine; zato je odbor podporo odklonil. Dovoli pa se enkratna podpora v znesku 300 Din tovarišu Kovačiču, ker se je ugotovilo, da je zabredel zaradi bolezni v družini v zelo težavne financielne razmere, in ker je tovariš Kovačič v društvenih zadevah delaven član. Prečita se tudi dopis bratske podružnice v Mariboru. Na prvo točko glede tombole je že predsednik takoj po prejemu dopisa odgovoril, na druge točke se je sklenilo, da se podružnici pismeno odgovori. 2. Ker je poslalo društvo delegate na svoje stroške v Beograd, se razveljavi zadnji sklep o prispevku v zvezino blagajno po 5 Din za člana. 3. Potni stroški za delegata v Beograd se odobre. 4. Na željo uredništva »Poštnega Glasnika« se sklene, da se bodo ob smrti tovarišev vedno poslale uredništvu kratke posmrt-nice za umrlim članom. 5. Določi se deputacija (predsednik Martinšek in tovariš Smolnikar), ki naj sporoči zadevo zaradi naprave dvigala na pošti Ljubljana 1 gosp. direktorju in naj ga v imenu društva prosi, da bi se zadeva čimpreje povoljno rešila. Dalje naj tudi prosita, da se došli čevlji, ki jih uslužbenci že tako težko pričakujejo, čimpreje razdele, ker zima je že pred vrati, a uslužbenci so večinoma brez dobrega obuvala. 6. Na predlog tovariša Penkota se je sklenilo, da se^ pri konstituiranju »Zveze« zahteva, da zasede mesto prvega podpredsednika Zveze član našega društva. 7. Ob smrti tovariša Šege so nekateri gosp. uradniki in tovariši izrazili željo, da bi se položil na njegov grob venec. Ker so pa venci silno dragi, so se odločili, da naj sc izdajo nabiralne pole za prostovoljne prispevke za njegove ostale (kar se je že zgodilo). Nova društvena pravila, ki so se izdala zaradi združitve obeh društev v eno društvo in ki jih je občni zbor društva soglasno odobril, so se tovarišem že razposlala. Ako kak tovariš novih pravil ne bi prejel, naj se obrne na društvenega blagajnika tovariša Rngel-mana, ki mu jih bo takoj poslal. Oni pa, ki so pravila prejeli, naj tozadevne stroške čim } preje poravnajo. 9. Blagajnik poroča, da oboleli tovariši ne prijavijo svoje bolezni odboru, nego prosijo še le po preteku enega ali dveh mesecev, naj se jim izplača podpora, ne da bi bili preje prijavili odboru svojo obolelost. Člani se opozarjajo, da naj se ravnajo natančno po pravilih in naj točno plačujejo članarino, ker odbor ne bo izplačeval v smislu društvenih pravil nikakih podpor takim članom, ki so s članarino v zaostanku oziroma, ki niso obolelosti pravočasno prijavili društvu. Opozarjamo tudi člane, ki še niso poravnali društvu vseh računov, da jih čimpreje poravnajo, ker bo odbor sicer prisiljen, proti takim članom strožje nastopiti. 10. Tovariš Klančar vpraša, kaj je z združenjem organizacij nižjih uslužbencev. Tovariš predsednik mu pojasni, da sc sedaj urejajo pravila, kadar bodo gotova, se bodo predložila članom na društvenem sestanku v odobrenje. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi tovariš predsednik sejo ob 21. uri 30 minut. Odbor nižjih poštnih in brz. uslužbencev. To in ono. Brezplačno zdravljenje v