r
t
Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah
Ve(ja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta *.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Z& inozemstvo celo leto	$7.00
.1
GLAS NARODA
£is£ slovenskih delavcev y Ameriki.
Tb largest Slovenian Daily the United State*
Issued every daj except Sundays and legal Holidays 75,000 Reader*	_
fcLEFON: CORTLAND!' 2876
NO. 248. — ŠTEV. 248.
Entered m Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York. N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, TUESDAY, OCTO SER 21, 1924. — TOREK, 21. OKTOBRA 1924.
TELETON: CORTLANDT 2876.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXTT
BRUTALNOST PRIVATNIH PLAČANČEV 35,000 radovednežev
I-goni žena premogarjev, pričakujočih materinslvo. — V LAKEHURST, N. j.
Brez postavnega postopanja so banditi navalili na'	_
hiše, porušili vrata, potegnili ženske iz njih. — Trije150,000 ljudi je prišlo v enem dne-
WILS0N0VA VDOVA
nerojeni otroci so bili uničeni vsled nasilstva premo-garskih baronov.
Poroča Art. Shields.
Fairmont, W. Va., 20. oktobra. — Kol številni drugi open shop preinog-arski baroni v West Virginiji. ima tudi Sun Ura d v privatno sile banditov ali "yellow dogs", kot j:li iuK-nujpjo tukaj. Povsem nesluno- navadnim kapitalistom, ki imajo uslužbencne bandite, pa prevzame včri-sih Kradv osebno ]>oveljstvo nad banditi, kadar izvajajo slednji svoja nasilja.
V naslednjem fkinkn hočemo povedati, kafco je vodil 3irar.lv napad na domove premogarjev, tekom katerega so bila razbita vrata, ženske potegnjene na prosto in življe-nkt treh nerojenih otrok uničena. Izgonilno postopanje, i/.vedeno brez rednega postavnega dovoljenja, je dobilo kmalu novega tovariša v naslednji dramatični okrutosti JJradv-ja, ko je dal razstreliti in požgati unijsko dvorano i>i-tmogarji v. Vse to je predstavljalo del njegove kampanje. da zdrobi krajevno unijo, ki je vodila stavko proti i lezrhii lestvici izza leta liUT, katero je dal nabiti Brady j retr'klega maja.
Treba je izjaviti, da so ne bori Brady proti tej sku-i iui ])remo»arjev ob gorenji Monongahela reko zase, temveč v interesu verge skupine delodajalcev, ki se zavzemajo za open shep. Xjegova tvrdka, Brady-Warner Coal Corporation. ki ima svoje rove tudi v drugih delih dežele, je spojeni z .Warner sladkornimi interesi ter je tudi \ tesnili stikih s Pennsylvania železnico.
Ko ni hotela družba preteklega aprila* podpisati Jaek.-.nivilJe dogovora, so spoznali premogarji, da se bli-Vi. Brady je dal dne 2. maja nabiti obvesti!©, da se
vu v Lakehurst, da si ogledajo
ZR—3. — Sleparji na delu. _
Nadaljne časti za nemške pilote.
ža 1
je skrčilo tonažne pristojbine od 62 in y2 ter 64 centov na 28 in 42 centov in da znaša plača za dnevno delo $3.75, mesto *7.2S. Obvestilo je izjavljalo tiadalje, da mora vsak ]»remon-r, ki nasprotuje tem pogojem, izprazniti .-vejo k >!npanijsko lii^o do Ji. maja, to je sedem dni izza onega datuma.
Krajevna unija št. 4011 je sprejela izzivanje z navil o vi dvorni, posvečeni na Dan torej v isti dvorani, katero f.o Premogarji so leta 1917 zastarele in da ne bo noben linijski delavec delal za nič
kot za mezdne lestvice iz leta 1924	.... , .
rr< -i • -i• •	v... „ , _ ,	Ki bodo dospeli v par dneh v Lake-
Težki nalni so preprečili prihod Brady-je vi h tovor- hurst, da natančno presedajo
mli avtomobilov do dne 19. maja. Tega dne je stopi! ZR-3. predno <ra bo ofidHm,
na celo svojih "veHow <lo<rs"
• lesenim zborovanjem v de'u pred enim letom, -
»>rady-jevi Iwinditi kmalu nato požgali, izjavili odločno, da so mezdne lestvice iz
Lakehurst, X. J., 20. oktobra. Xad 50.000 ljudi je prišlo veeraj semkaj iz New Yorka. Philedelphi-je in bližnjih mest. da si ogledajo v lopi nemško zračno ladjo ZR—3 ter jo občudujejo. Tako velikanski je bil naval avtomobilov, da je bil promet začasno popolnoma ustavljen in da so =e številni obiskovalci šele krog polnoči vrnili domov.
Trikratna mornariška^atraža je stala pred polo ter zadrževala obiskovalce na petdeset jardov od zračne ladje, čeprav je bil vodik že izpuščen ter so bile celice deloma napolnjene s helijem. Radi večje varnosti pa je bilo odrejeno vse potrebno, da se zavaruje zračno ladjo.
M ir je bil popolnoma vzdržan, a dva pretkanca sta se poslužila prilike ter zaslužila lep kupec denarja. Eden teh se je postaval pred skrajna vrata zračne postaje ter pobiral od vsake osebe deset centov kot vstopnino. Neki drugri pa je markiral velik del polja kov prostor za avtomobile ter kolekti-ral za vsak tam postavljeni avtomobil po 25 centov. Oba tička sta
NAJNOVEJšrNAČRTI IZGLEDI SPLOŠNIH VOLITEV V ANGLIJI
ROBERTA LAFOLLETTA' Delavska vlada bo gotovo propadla. — Nov kabinet bodo
sestavili najbrž skrajni konservativci pod Baldwi-nom ali pa koalicija z Lloyd G-eorge-om kot ministrom. — Nasprotujoči si stranki sta se združili, da poi*azita MacDonalda. — Dosti liberalcev sploh ne bo glasovalo, ali bodo pa glasovali za MacDonalda.
Senator La Follette je očrta! novo kampanjo na iztoku ter pravi, da bo zmaga,!. — Napadel bo Coolidga in Davisa v državah, v katerih sa baje najbolj močna.
Poroča George Authier.
Omaha, Neb.. 20. oktobra. — .Robert La Follete, ki je prepričan, ima priliko priboriti si pred-
da
corvnioht uhbu»ooo a. undirmtood. m. v.
Slika nam kaže ^Irs. Woodrow
seduištvo, je sklenil koncentrirati silo svoje preostale kampanje lia države iztočno od Mississippi reke.
V ta teritorij je vključen Neiv York, katerega bo skušal La Fol-
Wilson, ki se je udeležila demo-kratičnega zborovanja v Frederick. Md.
ZAGONETNA NAJDBA V ZAPUŠČENEM KANALU
S težkim kosom železa obteženo truplo so našli ob bregu nekega zapuščenega kanala v bližini Long Branch.
Syracuse, N. Y., 20. oktobra. —. Od štirih strelov preluknjano trup. lo, obteženo s težkim kosom žele-
na govora v New Yorku sta vključena v sestavljeni program.
Zapad, Kjer je razpoloženje za neodvisnega kandidait bolj splošno. bo pripuščen njegovim pribočnikom. dočim bo senator sam navalil na sovražno ozemlje iztoka ter se skušal v različnih državah spoprijeti tako s Collklgem kot z Davisom.
Odločitev, da koncentrira vso svojo silo na iztok, je prišla po dolgih konferencah, katere je imel po telefonu z voditelji iz •Sioux Fall a. Njegova kampanja bo zaključena z govorom v Cleve-landu, katerega bo imel v isti kon-vencijski dvorani, v kateri sta bi-
Poroča John Balderston.
izginila kot kafra, ko je izvedel za' Sr) našli daues zJutraj ob brt' p«-eljnik letalnega polja, kapitan ;'gu noke=a i*P^čenega kanala v j la nominirana tako predsednik Klein, za delovanje podjetnih	L(>n'x	znanega za- Coolidge kot senator La Follette.
jakov.	" . bavafšča ob Onon.l;i«ra jezeru. IMr-! _
London, Anglija, 20. oktobra. — Sedaj je skoro gotovo, da bo delavska vlada izgubila vrhovno moč tekom volitev, ki se bodo vršile prihodnji teden. Delavski vladi, bo sledil ali izključno konservativni kabinet, kateremu bo načel oval prejšnji ministrski predsednik, Stanley-Baldwin, ali pa oživljena koalicija, 'ki bo vključevala prejšnje konservativne ministre kabineta Llovd George-a ter najbrž tudi Lloyd Oreorge-a samega, čeprav ne takoj.
Skrajni konservativci, ki nočejo konservativnih načelnikov, ki so baje "izdali" Ulster s pogodbo glede proste irske države in l:i so ^tali na strani Lloyd George-n, ko je bila strmoglavi j ena koalicija, bodo najbrž zopet sknsali vladati sami. seveda pod pogojem, da bo konservativna stranka pridobila osemdeset ali devetdeset sedežev ter dobila čisto večino v poslanski zbornici.
To pa je še vedno nevrietno, čeprav se je izza otvor-jenja kampanje povečala moč konservativne stranke. Bolj verjetno je, da bo pridobitev tridesetih do petdesetih sedežev onemogočila skrajno konservativen režim ter prisilila kralja, da pozove prejšne koalieijoniste. naj stvori j o edino kombinacijo, ki bo laliko dobila v poslaniki zbornici zairtmieo.
^ Lloyd George bi posvetil vso svojo silo koaliciji, in piti opozicija Asouitha, niti ona skrajnih konservativcev !>i ne mogla preprečiti odločilne večine, raz ven če bi iz-
padle povsem nepričakovano.
Gotovost poraza delavske stranke zveni čudno vspri-
..	. I Ne glede na to. kaj je vzrok te-! Precejšnega povečanja delavskih erlasov. Konservativ-
Nemški častniki, ki so privedli	so «'ent:i.iciraii kot pet m 2aupanja £e deiailski obsta.: oi m liberalni koalieijonisti pa so zadali delavski stranki
tu r -taT-t?rn	- pristaši LaFolictta priprav-'odločilni udarec, ko so se dogovorili, da bo v volilnih 0-
mešali med ljudsko množico ter se , delav<?a Casimiro Bennato.	■ -	- • -

Forest glasilo,
"Izgle-
ter serlel n:i velik ijvtomobil. Njegova oprema ni vključevala varantov. Sei'if William MeKinley Yost, mlad repubMkansld voditelj. ki jc odobril izgon, je rekel, da ne potrebuje Brady inkakib varantov.
**Pripravite se na oJbod," je zaklieal Brady pri vra-lih Toni ^foi-; tajnika krajevne unije.
Morton je mlad človek, a ima ženo in šest otrok. Ta majhna, siva hiša s štirimi sobami je bila edini dom, ka-i ere na je mogel zaenkrat dJobiti. Stanovanje za družine osmih oseb ni lahko dolnti. Povedal je Bradv-ju, da ne •nore zapustit1'hiše,
"Well, potem vas bom prisilil jaz, če očete ali n<4-cotc." je vzkliknil Brady.
Morion je nato pokazal pismeno izjavo dr Combsa, družinskega zdravnika, v kateri se je <Ia je Mortonova žena v stanju nosečnosti.
''Neumnost'V je vzkliknil Brady ter zaklel, da povsem dobro."
Morton je zaprl ^ rata svoje hiše. Banditi so jih zdro"-
bili.
Gospodar in njegova ganga sta s pomočjo šerifa vrgla vse pohištvo na tovorni voz. Mrs. Morton in njeni otroci so b*li vrženi iz hiše, in liišno opremo so zmetali na unijsiki k«c na griču. Tam je kampiraj družina, dokler ni našla unija zanjo stanovanje v bližini Fairmont.
Mrs. Morton je močno zbolela. Dva meseca pozneje je rodila mrtvo dete, in zdravnik, ki ji je pomagal, je rekel, da je bi\a smrt otroka posledica postopanja, katerega je bila deležna mati.
Mrs. F.. Coulter so umorili otroka na sličen način, I»rady-jevi banditi so prišli k vratom ter zahtevali, naj se družina izseli. Coulter je zaprl vrata, spravil ženo •n otroke v zadnjo sobo ter posvaril bandite, naj mirujejo. Vrata so bila kmalu porušena s pomočjo debelega droga. Nato pa so banditi skočili nazaj. Lovska puška Coulter j a je bila pripravljena, in povedftl je bandit om, kaj se bo zgodiR če bi prekoračili prag brez varanta.
►Serif Yost pa je zopet rešil čast delodajalcev. Pod varstvom Yosta so banditi vstopili in odnesli pohištvo. Mrs. Coulter pa je zbolela od strahu. Coulter je bil aretiran ter jfi sedaj pod jamščino $2500. Žena premogar-ja je bila v zadnjem stadiju nosečnosti. Kmalu nato je rodila dvojčka, euega teh mrtvega.
zračno ladjo v Ameriko, so se po
- ~ ,	.	,	i ljeni koncentrirati svojo silo na krajih, v katerih bi drugače nastonil razven delavskpo-a
izgovarjali z ljuclnii, ki so jih iz-1 Soglasno S pro,»kavo katero jc državo v bočnem delu dežele. La Kandidata še konSfirativOT .{ill liberalen kandidat 1,a-
■prasovak vso mo.oee pnmorne i.	•	- J« M « najbrž KoIIeUc jc ^ žc tri ka,npa.jske -vopH lo on kandidat proti delavskemu. «0^0 s krajev-
neprimerne stvari. Vs so hvalili napaden, na nio-tn. Ko je bil nstre	v ypu. y„rKn	w	i - • i	. I.	'	» Kiaje\
uljudnost nemških častnikov. .lien, so obtežili morilci truplo s i C^v	i	^nse™tlVtl, ^^ralni.
Privatni inšpekciji zračne ladje težkim ko ^om železa ter xr^i žv- !nijt .Optimisti v njegovih vrstah so : ^ sedemdesetih okrajih je zmagala lansko leto de-bo Sledila v par dneh oficijelna i tcv z mos-ta v vodo. ki je na dotie- prrpH(,ani da ima priliko zma„aJ Savska stranka s pomočjo miuoritetnega glasovanja, kaj-mnn mornariška inšpekcija. Podadmiral n«m mestu približno en čevelj glo-j Xcw Yorku in njih zaupa^e ti konservativci in liberalci so se medsebojno pobijali. "J^jBurrage bo načeloval izvedencem, -boka. Mož je moral predno je pod-1v zmao-n v Ohmi TtphiMmi ™	„	, .	.	..	"
legel poškodbam, splezati na bre~ )u ™ f	^chiganu m Čeprav nasprotuje pretežna večina liberalcev taki
kjer ie izkrvavel. ! s Tt t^ ^Tt" n^ja.: kupčiji	- in številni liberalci se bodo v protest vzdržali
Policija dosedaj ni še mogla ugo ! ^^ ^ pricZie'svJ-1	^^O stranko - bo iz-
taviti motiva tega dejanja. Žena 1 j(. izvolitve in vsa znamenja ka-	. * strnlll<a dostl sedežev in velikansiko po-
umorjenega je -poročila policiji, j žej0? (]a je pričel konečno sam vi-	])i nioralo pokazati, če bi dobila toliko
prevzela mornariška uprava.
Ničesar ni še znanega glede prvega ameriškega poleta zračne la-Ije, napolnjene s helijem. Ker sv ho vrnila zračna ladja Shenandoah tekom prihodnjega tedna s svoje-2a. prekokonrtinentalnega poleta. l>odo mogoče vzeli iz nje helij ter ga spravili v ZR—3.
PREISKAVA VELIKE ŽELEZNIŠKE NESREČE.
Buffalo, X. Y.. 20. oktobra. — Zvezne, državne in okrajne oblasti so pričele s štirimi preiskavami. da ugotove. kako se je zgodilo. da je trčil neki električni vlak International Rathvav. poln izletnikov iz Pennsylvanije in New vJersey-a. ki so napravili izlet k niagarskim slapovom ter se vračali v Buffalo, pri Tonawandi v ne ki drugi, pred njim nahajajo?! se vlak i>te železnice.
Pri tem sta našli smrt dve ost*-j bi iz Philedalphije. šestdeset r.a-daljnih je bilo ranjenih, pet med,';0 pod kontrol° dunajskega nad-njimi težko. Med temi je tudi Mrs. skota-Flora Plecschman iz Brooklyna.
se-
da ni imel mož nlkakih sovražni-j joti v SV0j0 konečno zmago, kov. vsaj ne takih., za katere hi vedela ona. Tudi jih ni nikdar o-menil mož. da mu ie kdo pretil ali
mora dobi i _ senator vse zapadne
Navdušenja La Follettovah pn-stašev prav nič ne moti dejstvo, da
da mu je stregel ]>o življenju.
DR. -SEIPEL ZA VERSKE ŠOLE.
Dunaj, Avstrija, 20. oktobra. — Kancelar Seipel je vzbudil precej senzaeije. predvsem v vzgojnih krogih, ko je v nekem javnem govoru izjav:!, d A je prišel čas. ko se lahko načne vprašanje izvedenja kanoničnega prava v vzgojnih vprašanjih Avstrije. On noče priznati. da imajo .-t a riši pravieo odločanja. v kaitcro šolo naj hodijo otroci. To pravico ima baje izključno le cerkev.
Kot komentar k temu govoru kaneelarja pravi Arbeiterzeitung. da skuša napraviti dr. Seipel iz Avstrije papeško provinco, sto^e-
državez izjemo ene ali dveh, sred-nje-zapadne države kot Ohio. IUi-nos in Michigan in konečno državo New York kot tako.
Sijajni sprejemi, katerih je bil deležen, kamorkoli je prišel, pripravljenost ljudi, da plačajo vstop-(	---
nino, da poslušajo njegove govore' V BrookIvnu j«' umrl rojak Vrnili ploskanje, s katerim se je spre- cene Skrabar. Bolehal je že dalj jelo njegove izjave. — vse to zvo-!	__
< teže v kot jih ima sedaj v parlamentu.
Prihodnja poslanska zbornica bo sestavljena iz (315 i*l a nov. Celo velike pridobitve delavske stranke bi ne preprečile ko^ervativne ali koalicijske vlade, kajti čista delavska večina je povsem nemogoča. Vsled ^fega mo-va ministrski predsednik MacDonald resi^nirati ali se i^a izrx>staviti neposrednemu porazu, ko se bo nova zbornica sestala.
SMRTNA KOSA.
časa za jetiko. Bil je član Slovenskega Delavskega Podpornega Društva. Naj mu bo lahka ameriška zemlja!
Strojnik nesrečnega vlaka. Foreman, je šc vedno nezavesten ter ga ni mogoče zaslišati. Predno so ga prevedli v bolnico, je izjavil, da je sicer nategnil zavore, a ne dosti hitro, da bi preprečil nesrt-čo. Dosedaj niso še ugotovili, zakaj niso poslali od prvega vlaka, ki se je ustavil, proti drugemu
FRANCOZI PRODALI KAJZER-JEVO "PRIVATNO" POSEST.
Berlin, Nemčija, 20. oktobra — Francozi so pričeli z dražbo na Lo-tarinškem nahajajočih se posestev prejšnjega kajzerja Viljema. Pr-
vo je prišlo na vrsto 210 hektar-' vlaku zavirača z rdečo zastavo, da ,icv obsegajoče posestvo v Temillv ustavi za njim prihajajoči vlak. Generalni svet lotarinške«ra de-
Mrs. James Tony je trefrja ženska, koje nerojeni otrok je umrl vsled izgona iz hiše. Petnajst družin, ki imajo f>4 otrok, je bilo izgnanih iz kompanijskih hiš. Nato sledeče smrti otrok, kojih matere so bile takrat noseče, pričajo o brutalnosti izgonilneg-a postopanja.
ni kot godba v ušesih senatorja. Še nikdar ni bilo kandidata, ki bi ne bil prepričan, da pomenjajo taki navdušeni sprejemi, da je cela dežela uneta zanj. Tudi senator La Folic te ne predstavlja nikake zjeme. Brez dvoma se je pretež-1
ni del volilcev že odločil, za.kate-
■
rega bo glasoval, a voditelji vseh strank so v dvomu glede značaja tega sklepa in odločitve. Na tihem upajo seveda, da so se ljudje odločili za njih kandidata. Najbolj jih skrbi takozvano "tiho" glasovanje, to je glasovanje ljudi, ki niso šc nikomur povedali, za koga so se odločili.
Tudi pristaši La Folletta priznavajo obstoj tega molčečega glasu, a upajo, da bo za senatorja.
Senator La Follete je telesno zdrav in čil, kljub velikim naporom, »katerim jei zpostavljen. V Sioux Falls se je dobro spočil in v Omaho je prišel poln bojnega razpoloženja.
partmenta je kupil to posestvo za 600,000 frankov, da otvori tam poljedelsko šolo. Kot drugi bo prišel na vrsto lep grad Ulrib.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $15.30 2000 Din. — $30.40 5000 Din, — $75.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad",
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.90 500 lir ..........$23.75
300 lir.......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov *a poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
m irttflljatve. ki presegajo PETTISOČ DINABJJTV «U pa DTATIBOČ
UB dovoljujemo po mogočnosti Be poseben dopust, ▼redno** Dinarjem In Liram sedaj ni stalna, menja m ve&rat la aefet tekovaoo; lz tega razloga nam ni mogoče podati aatančne eene vnaprej računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNE* PISMU IZVRŠUJEMO \ NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKH
glede izplačil t amer. dolarjih glejta yoaeban oglas r tom'Ustm
Denar nam je poslati najbolje pe Domestic Postal Honer Order ali na New York Bank Draft.	^
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687.
i
GLAS NARODA. 21. OKT. 1924.
"GLAS NARODA"
VIN« MILVI
		•wnad and Published fey	
PRAN«	IAKI3R,	■pfate Pnbliihinff Coaifuc (A Corporation) Pfeld—i • LOUIS MNK0IK. Traai	
Plao« of BimIimi a Cortlantft Ml		ta e« the Corporation and Addraeaaa of Abova OTflaara raea, Borouab of Manhattan. New York City. N. Y	1
*«LAI NARODA« (Vole* of th« P«opt»)			
«wry Day Excwt Sunday« an« HatMava.			
«a mm la	Maa valja IM u Ameriko .Za n«w York aa Nit Ma rrmma.. Kana«« ............. N.0« Za pol lata ............... la w. .............. »3.001 Za inozomatva aa aala Ma ..n...		•7.oa •3.M
«i »M a			974«
Ca Mrt	lata	...........llJl'za pol lata ..............	
Subscription Yearly 16.01			
Atfvartlaenient on Agraamant			
	-mi mm Nan	►O«** Izhaja vsaki dan Izvzenrail nedelj la »runilav.	
OoXM, fci BlJatl pa	*aa podplM la osebnosti m ne prlobCuJeJo. Denar nm| ■« kUfOToU Money Order. Prl apramembl kraje naročnikov, proelmo, da M tndl praJBaJf MntlU* nuna nl. dm. hitreje najdemo BMlonilkm.		po- un>
		" a L A • NAHODA" ■ Street, Borough of Manhattan, New Ye«, Y, Telephone: Cortland t 287$	
ZNAČILNO GLASOVANJE
Y	f-etrtck se bo vršilo v kanadski provinci Ontario zanimivo ljudsko glasovanje. Zanimivo bo tako s kanadskega kot v ameriškega stališča.
Prebivalstvo province Ontario bo naim*eč odločilo, če naj ostane proliibicija, ali naj se jo vrže med staro šaro.
Ce sc bodo prebivalci province Ontario izrekli proti proliibieiji, no i><> to pomenilo, da sc bodo saloni nastežaj odprli in da bo tekla pijača v potokih.
Y	tem slučaju bo začela vlada prodajati opojne pijače. pa ne v javnih trgovinah, pač pa v zapečatenih zavojih, kot je že navada po nekaterih drugih kanadskih provincah.
Ta sistem se je vsepovsod i zborno obnesel.
Y	prvi vrsti služi zmernosti, v drugi vrsti pa črpa iz njega vlada velike dobičke.
Sedanja prohibit-!jska postava je uveljavljena v Ontario že izza leta 19H». V svoji prvotni obliki je prepovedovala postava izdelovanje in prodajo katerekoli opojne pijače, leta 1021 je bi! pa sprejet amendment, ki je popolnoma osušil provinco.
Posledica teira je bila. da se je butlegarska obrat isto-tako naglo in strahovito razmahnila kot pri nas v Združenih državah.
Volilcem bo predloženih dvoje vprašanj:
1.	Ali ste za to, da ostane v provinici Ontario
splošna prohibici;a !
2.	Ali ste za to, da prodaja vlada v zapečatenih
zavojih alkoholne pijače
Ako bo večim\ potrdila drugo vprašanje, in brez dvoma ga bo potrdila, ni s tem rečeno, da se bo vrnil salon z vsemi svojimi slabimi posledicami.
Izid volitev v Ontario mora zanimati tudi Združene] države.
Ako bo potom ljudskega glasovanja zopet dovoljeno prodajati v Ontario pijačo, bo pijača kaj lahko našla pot v ameriška mesta kot so Buffalo, Cleveland, Toledo in Detroit.
< 'e bo hotela ameriška ^ lada uspešno preprečiti na-daljno vtihotapljanje pijače, mora naprositi kongres za nadaljiie milijone.
To bi bil prvi rezultat, vkolikor pridejo vpošte\ Združene države.
Nada 1 j ni moment bi bilo pa dejstvo, da prohibieijsko vprašanje ni še zaključno rešeno s sprejemom osemnajstega amendments, kar tako vztrajno zatrjujejo pristati ameriške suše.
Žal, da ni posebno lahko preklicati ustavnega amend-menta oziroma postave, pa magari, da ž njo večina naroda ne simpatizira.
Odprava proliibicije v provinci Ontario, kamor zahaja vsa'ko leto na tisoče Amerikancev, bi morala že vsaj toliko vplivati na vlado Združenih držav, da bi primerno modificirala Volsteadovo postavo, koje posledice so v posmeh vsemu civiliziranemu svetu.
Iz Jugoslavije.
Velika tatvina v Karlovcu.
V noči od 2. na 3. oktobra so v Karltweu doslc-j neznani zlikov-oi vlomili v trgovino ju vel i rja Miroslava fciikovinea ina BairijS ter odnosi i zlatih prstanov z briljamti in drugimi kamni, 20 zlatih zapestnic, 6 zlatih žepnih in 6 zlatih ženskih ur. več doz za cigarete, 10 parov zlatih uhanov s safiri in briljaaiti rn 1 brlljant-iio ijrlo z zelenim kamenčkom.
Ameriški viceadmiral ftAiidrerws častni meščan Splita.
Kakor javljajo iz Splita, bo ameri§ki viceadmiral Andrews, ki t večjo eskrado ameriške vojne mornarice v kratkem obišče naš Jadran, pni tej priliki imenovan za častnega meščana mesta Splita v priznanje zasluge, da je preprečil preliv a/nje krvi 'povodsosm znanega racidsnta, ko je bilo v
večkrat obiskala mati in
mu je prispel te dim v Beograd, da se J .
primesi« različno obleko. Nekega'pouči o razmerah v naši državi.|Zn
dne pa je Starčevič- oblekel Bla-jV Beogradu bo v angleškem je~
sojevičeve hlače in jili na poziv ziku predaval o prepovedi alko-
tetra lu: hotel vrniti- Blajroievie >e hola v Ameriki. . " j je strahovito razburil in je Star-'
eeviču zagrozil, da ga pošlje k Klub homoseksualcev v Sarajevu, i vraču... Starčevič sevala tudi ni! si:!-ajcv.-ka policiia	'
Pripetil se je naslednji zanimivi dogodek: .
Neka ameriška trgovska ladja je v velikanskem oviku vozila iz ameriškega v ameriško pristanišče.
To se pravi, vozila je iz suhega v suho in kljub milnemu vodovju ni bilo nikjer niti kapljice pravo mokrote.
Pa je zmanjkalo premoga ozimna kake druge stvari, in treba ;t* hilo pristati.
V bližini je bilo otočje Tahiti.
Otočje Tahiti pa ni ameriško, ampak francosko, in v kraju, ki ni ameriški, je vsakovrstne mokrote vee kot dovolj.
Tako s-e je bližala ladja obljubljeni deželi.
Toda groza [ Suhaški kapitan je odredil, da ne bodo pristali v pristanišču ter je potom brezžičnega ihrzojava naročil, naj mu s posebnim parnikom pošljejo, kar potrebuje.
Parnik je že odrinil od brega j ter se bližal ladji. Posadka je začela obupavati. Mornarji si bodo! morali z vodo močiti suhe jezike.
Toda mornarji so korajžni.
Eden med njimi je stopil na o-grajo, skočil v morje ter začel plavati proti mokri obali.
Kapitan bi bil kmalu od jeze zdivjal.
Pozval je k sebi dva najboljša j plavaea ter jim naročil, naj za vsa-s ko ceno privedeta dezerterja na krov.
Plavača sta skočila v morje.
Začela se je strahovita tekma. Dezerter je plaval na vse kriplje. pa se je kljub temu razdalja med njim in zasledovalcema znatno ' manjšala.
Še deset jardov, še pet, sedaj >ta ga dohitela- . . .
Sedaj sta ga prehitela — sedaj sta na suhem. Dobri dve minuti pred h jim sta stopila v prvi salon.
Sveta nebesa, koliko se čita v knjigah in romanih o ljubezni in j poljubih.
Kaj so pravzaprav poljubi?
Poljubi so kot kisle kumirice v steklenici.
Dolgo dolgo se moraš mučiti, predno dobiš prvo ven.
Ko imaš pa enkrat eno. nimaš ■z drugimi nobene težave več.
Psiček, katerega nosi ženska v naročju, ne živi nikdar pasjega
3lug05lmmtt0ka
Ustanovljena 1. 1898
KatnL dteiimrta
Inkorporirana 1. 190 k
1
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 9C3 E. 185 St.. Cleveland. O.
Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1808 E. »Stid Street. Lorain. O.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 411 — 11th Are. tut Duluth, M<titi.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bids. (00 Grant Street a* Blxtb Ave, Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK. Room 206 Rake well Bids. ear. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh, Pa.
MOHOR MLADIČ". 1334 \V. 18 Street. Chica.ro. 111.
PRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver, Colo.
Porotni odbor!
LEONARD 8LABODXTK, Box 480. Ely. Minn.
GREGOR .T. POREXTA. 310 Stevenson Bldg.. Puyallup. WuL FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
Jednotlno uradno rlasllo: "Glaa Naroda".
Vee B t vari tikajoče se uradnl'n zadsv kakor tudi denarne poSllJatve naj se pošiljajo na slavnega tajnika. Vee pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih Članov ln bolniška ■pričevala naj ae pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati eian te organizacije, naj se rglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite n* gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 Člani ali Članicami.
Novice iz Slovenije.
if
štedil z grožnjami iai zato sta odslej drusr d m grem a lzonribala.
X"ke n-o£i pa je cul paznik nenavaden šum, ki je pr'hajal i/, celice obeh zločincev. Odprl je celico in nudil ivr> nin je irrozen prizor: Starčevih je ležal v kotu celice popolnoma razmesarjen, ha
Fant in punca sta se poročila. V naselbini je zavladalo velikansko začudenje. ( Poročila sta se namreč kljub te dni temu. da sta bila že dve Teti zaro-
družbo čena. abnormalnežev. ki so v
Ljudje pravijo, da denar go-
Splitu do spopada med spltiskimi
meščauu in italijansko vojno lad- BlagojeriS je «tal v nasprotje "Bulla", pri katerem je iz~n-. nem kotn in ^ ves prestrašen bil življenje poveljnik omenjene' "Ali še živ, ali še gib-
•	. •	*	' 1 • n • J
italijanske ladj«?. Občinski svet 1JC • je predlog o počaseenju vieead-mirala Andrewsa soglasnio spre-j€l.
ajev-ka policija jie sci razkrila homoseksualno bolelm'h
neki zniani sarajevski ulici najeli privatno stanovanje in se dnevno sestajali. Hišnici je bilo sunil jivo' vori.
zbiranje ti Viko mladih in sta rej-j Le malokdor pa more razumeti ših ljudi in je zabela nanje pa-'govorico denarja, ki kroži po ne-ziti. Seznam njihovih imen je, katerih državah, ki «o nastale glavi, po prsih in na vratu je imeL kof)0jio na podlagi svojih opazo. bivše Avstrije, dvanajst ran. Sunki so bili p<wr-|VMlj izro£ila pniiei^kemu ravna-/ročeni z žepnim nožem. Starčevičj teljstvu, ki', je uvedla aretacije Se Sratf tudi |d\ a:krat prer^an) | nekaterih uglednih osebnosti, vrat.
Krvav dogodek v Beogradski jet-nišnici.
Pred beogradfs>kim sodiščem se vrši razprava proti infanteristu X i koli Blagojeviču, ki je obt ožen 14 zločinov, izvršenih tekom enega leta, med temi umora svojega tovariša Starčeviča, ki ga je med spanjem v ječi napadel in na brutalen način umoril. Strahoviti dosrodek se je odigral takole:
Oba zločinca sta bila tadi različnih deliktov obsojena na večmesečno jieeo in sta bila zaprta skupaj v em celici. Blagojeviča
Morilca sta zaprli sedaj v samotno cclico in drugi kaznjenci so ga večkrat culi strahovito tuliti: "On je živ. giblje se!... Kasneje so ga prepeljali v bolnico, ker je živčno silno trpel. Sedaj ko je ozdravel je bil postavljen pred divizijsko sodišče. Ob_ isojen je bil na 20 let težke ječe.
Propagator "suhega režima" v Jugoslaviji.
Eden najpopularnejših in najzaslužnejših propagatorjev "lihega režima" v Zed''njenih državah severne Amerike, ugledni so-cijalni reformator W. E. Johnson. član izvršilnega odbora "Svetovne lige proti alkoholu",
Defravdant Pap pobegnil.
I>ne 27. septembra je jugoslo j vanski generalni konzul v v Budimpešti interveniral pri tamkaj-i "nji policiji da aretira bivšega davčnega blagajnika Štefana Papa, ki je — kakor smo poročali— v Subotici poneveril 300,000 dinarjev. Pap, ki je živel v Budimpešti zelo razkošno, pa je pravo-'ca'sno izvedel, da ga fnamera^a policija aretirati in je srečno odnesel pete. V njegovem stanovanju so našli znesek 44.000 dinarjev.
Nesreča na železnici.
Na progi med Varažd'inom in Varaždinskimi top V c ami <50 našli selj.aka Avguetta Borovič^. iz Kneginca mrtvega. Glava .je bila odrezana od trupla- Kako se je nesreča zgodila, zi znano.
Iz zadnjega poročila je razvidno. da so plačali v enem letu kršilci osemnajstega amendmenta milijonov dolarjev globe.
Ameriška vlada naj Boga zahvali. da je v Ameriki take vrste suša. V slučaju resnične suše bi bila državna zakladnica precej na suhem.
Včeraj je bil nemški državni zbor raapuščen.
V kratkem se bodo vršile nove volitve.
Žal, da vlada med gotovimi nemškimi strankami večje sovraštvo kot vlada med Nemci in Francozi.
V Ameriki se dosti govori o mehkih pijačah
Toda če se prav premisli, je v Ameriki mehak edinole glas, s katerim zahteva človek trdo pijačo.
Kaplan Eovtar obsojen radi za.
sramovanja.	_
Te dni se jie vršila pni ljubljanskem okranem sodišču zanimiva razprava protii iškenuu kapltmu Rovtarju. ki jie kakor znano svoj j čas šous-ke otroke, kateri so- pri s o kolikem naraščaju zmerjiA ►« svinjami, barabami itd. ter grozil njim in njiiliovim starišem s peklom. Tožil ga Je JaVornik ra-rli z a sramovanja. Rovi ar se razprave ni udeležil cisebno. Njegov( zafitopiV.k je «kušall izpodbijati verodostojnost prič in predlagal, da se zaslišfjo še šolski otr %ci Nodr.iik je predlog zavrn.il. Javor-r.:'k je bil pripravljnn se poravnati in je zahteval samo primeren znesek za slepe vojake. Rov tarjev zastopnik pa je to odklo-' nil i,n le pro>il za milo kazen. Kaplan Rovtar je bilo nato obsojen na 200 dinarjev, v slu«"ajn neizterljivosti na štiri dni zapora in plačati mora vse stroške, j Razpravljala se je ob enem tudi zadevala ge. Skala, katero je Rov J tar zmerjal z brezverko t ar ji o-očital slabo vzgojo otrok. Zanimiva priča v tem procesu je bil kflerilkaln.i pi^ganjbč ključavnic j carski pomočnik na Igu Ciril Po_; držaj, 22 let star. ki sie je nahajal ob dogodku prfc kaplanu. Pod prisego najprej vse zanika da je bil kaplan inkriminirane besede izrekel- Na ponovno vprašanje sodnika pa izjavi, da ji je morda preden sta pričeli kričati lahko c J it al sfjatbo vzgojo, nikakor pa ji mi rekel brezverka. NajmtOTe.saait-J nejše je pač bilo, da je 10 letni d-eč^k Strle vprašanje kaplano-< vejra zagovornika, ali je. ta res re-. kel "brezverka" potrd»'l. Ker se
nahaja gospa Skala v bolnišnici, je sodnik razpravo preložN, da bo, ko ozdravi zaslišal še njo. Rovtar je s<edaj sodnijsko žigosan kot ziLsraimo v alee iai si naj prečita v evangeliju sv. Matevža 12. poglavje '54. vrsto: "Gadja zalega, kako morete govoriti dubro, ko ste hudobni! ? Kajti usta govore, česar je srce prepolno.."
Vlom v St. Rupertu.
V	noči na 25. septembra je več nepoznanih vlomilcev vdrlo v trgovino Ivana Lorbeka pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. S seboj so imeli voz. na katerega .<o naložili veliko množino maamfaktur-nega blaga v skupni vrednoisti 250,000 Din. Odpeljal)' so svoj plen bržkone proti Ptuju. Ivoraj-žo so si med delom ustvarjali s kuhanim vinom, katerega so pustili še pol steklenice v izropani •trgovini.
Smrt Slovenca v tujini.
Umrl je dne 29. septembra v Scliarzu na. TirolHkem Franc Klemenee, rodom Ljubljančan, ki je lnl pred približno 30. leti od Taib.1 jamske tobačni o tova^rue t jaj premeščen. Bil je sv o je as član "Slavca" in se ga gotovo še spo-m in jaj o prijatelji On znanci.
Smrt kosa.
V	Slavini je umrla 3- tega meseca Ana Ambrožič, roj. Križaj, stara GO let.
Smrtna kosa.
V	P on dor ju pri Vranskem je umrl po d( l«r". bolezni občernani vele]Xjsestnik La vosi a v A pat star 50 let.
Priporočljivo je, da nam pošljete
VASE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
cc
Naša banka plačuje na vloške na
Special Interest Account
OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
>9
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zasloni-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
GLAS NARODA, 21. OKT. 1924.
FLORIDA.
h ' 'i— i i
t Za "Glas Naroda'' napisal: Frank Korotanov.
Ker pretežna večina Slovencev biva po severnih pokrajinah Zdr. držav, sem &e namenil, da po svoji možnosti opišem to oddaljeno južno državo, ter moje cenjene rojake seznanim ?. njenimi prednostmi in hibami, kakor sem jih našel tukaj. in ki so tudi Amerikancem na severu še večinoma neznane.
Zgodovina Floride.
Po Kolumbovem odkritju Seve-ro-Indijskih Otokov, ter južno-amerikanske obali so Španci od tamošnjih Indijancev slišali, da se nahaja v severni smeri velika dežela. v koji se nahaja neki "Slu-denee Vetrne Mladosti" in da vsak. do, ki se napije njegove vode. ostane zavedno mlad. Ker so bih ljudje takrat pripravljeni verjeti vsakojake novice o novem svetu, so takoj opremili ekspedieijo. da poiščejo ta čudodelni vodnjak.
Espedieiji je zapovedoval hrabri in podjetni plemič Ponee de Leon. ki je v spomladi leta 1513 odjadral proti čudežni deželi. Četudi je razdalja med Oubo in Florido neznatna (okoli 100 milj), vendar razun nekaterih malih otokov niso zagledali nobene obali, najbrž, ker jih je tok Mehiškega Zaliva, ki v teh vodah silno naglo dere. ponesel predaleč proti vzhodu. Tako se je dogodilo, da so jadrali ob ecli obali dežele, ki znaša štiri sto milj. predno da so zagledali obrežje in stopili na suho na kraju. kjer danes stoji mesto .St. Augustine. Ker je bila ta dan Velika noč. so. novo deželo imenovali po tem prazniku — Pasha Florida — (po našem menda Velikouočnica). Ker >e jim je kraj zdel pripraven na naselbino z luko in trdnjavo, so leta loGo tamkaj ustanovili zgoraj imenovano mesto, ki je toraj najstarejše v Združenih državah, in v katerem še danes stoji prva hiša zgrajena s pomočjo Indijancev, ter stara trdnjava Fort Marion, ki se ohranjuje v istem dobrem stanju kakor je bila izročena ameriški vladi leta 1S21.
Spanci so lastovali deželo n^ pretrgano L'50 l<*t.
Zgodovina teh časov je polna zanimivih dogodkov, romance in adventure, ter viteških bojev. Ob koncu vojne z Francosko in Indijanci leta 17(33. je Florida pripadla Angliji.
Začasa osvobodovalne vojne Amerikancev je dežela ostala zve-sta angleškemu kralju ter služila kot pribežališče severnih revoluci-jonarjev. Ko je leta 1783 Anglija priznala neodvisnost ameriških kolonij, je Florida na veliko nezadovoljnost angleških priseljencev in revolucionarnih pribežni-kov zopet prišla pod Špansko.
Dob a druge okupacije je pa trajala samo 38 let, ker je namreč vlada uvidela velike težkoče vzdržati svojo avtoriteto, in je prepustila deželo jZdruženhn državam p niti odškodnini 1.1.000 dolarjev. Florida je pristopili k Uniji leta 1845, za časa državljanske vojne pa je tudi ona potegnila na stran konfederacije. Sedanja ustava je bila sprejeta leta 18S7.
Nepotrebno je omenjati, d t Ponee de Leon nikjer ni našel o. nega čudovitega studenca, četudi ga je iskal še nekaj let. ter pri tem objadral vse okoli Floride. Mesto tega pa nam je odkril nt-kaj realističnega, namreč severo-amerikanski kontinent.
Zemljepisna lega Floride.
Florida je del južno-vihodne planjave Združenih držav, tof se razteza dalje proti jugu nego katerakoli država Unije. Nahaja se na isti črti kot Egipt v Afriki, to .i'1 med 80° in 87° 38 zapadne dol-žine, ler 24° 30 in 31° severne širine. Njeno ozemlje znaša 58,666 št i rjaških milj. ko jih petnajsti del pokrivajo mnogoštevilna jezera in reke. Njena povprečna širjava zna ša 90 milj. Pomorsko obrežje je najdalj izmed vseh držav Unije, namreč 1200 milj. Največja reka jc St. Johns River, ki je plovna prav gor do sredine dežele ill se
ena najlepših rek na jugu. Dežela je obdana od mnogoštevilnih otokov in lagun, ima krasne zalive in nekaj dobrih luk, kakor Jacksonville. Miami, Key West, Pampa an Pensacola, koja je obenem vojna luka za podmorske čolne itd.
Vse te postojanke imajo zadosti globoko votlo, da zamorejo sprejeti največje parobrode seua-ujega časa.
POGLAVAR AMERIŠKEGA BASEBALLA.
Štruktura dežele.
Cela Florida je bila nekdaj morsko dno, katero je pokrivalo plitvo morje, in toraj je zemlja po pretežni večini droban pesek, pomešan z luščinami morskih polžev itd. Po nekaterih krajih se pa tudi nahaja takozvani "marl*' In "moek". kateri je zelo podoben onemu na Ljubljanskem Barju.
Temelj dežele tvori vapneni kamen, deloma pa tudi, posebno na južnem koncu polotoka, koralne peči.
Površina Floride je skoraj popolnoma ravna, in samo v centralnih krajih, takozvani "Alpine Florida" se nahaja nekaj analih holmcev. kojih najvišji vrh leži 300 čevljev nad morsko gladino. V za-padnih krajih pa je zemlja valovita. toda južni deli so ravni nego miza. ter ležijo samo 4—18 čevljev nad morjem. Tam se nahajajo velika močvirja kakor P»ig Cypres ali Everglades. Tu in tam je nekaj višjih mest, kjer rastejo borovci (Pine), ki imajo do 25 centimetrov dolge iglice, dalje palmetto, magnolija in mnogoštevilna druga tropična drevesa in grmovje. ob vodi pa so palme in cvprese ter visoka trava, ki jo tu imenujejo sawgrass. V teh nepro-dirnih šumah in močvirjih živijo velike kače, posebno vodni moccasin. krokodili, aligatorji in vidre ter neštevilne množice povodnih ptic.
Na višjih otokom podobnih krajih pa živijo srne. črni medvedje.
pume. kunci in dihurji in n broj drugih malih živali in golazni ter oblaki hudobnih moskito v, katerih so učenjaki našteli 12 različnih vrst. Nekateri so z?lo majhni, drugi pa skoro po dva in-*-a dolgi, toda ti so na srečo zelo •etiki ter nadlegujejo rajši žival: lego človeška bitja.
Nobena druga država v Uniji >a tudi nima toliko jezer kot Florida. Nahajajo se v vseh delih d >-žele. posebno pa v centralnih po krajinah, kjer jih ima en sam o kraj namreč Lake County, nad 1400. Ne mislite pa, da so ta je/.e-a samo male "luže", nasprotno, jezero Okechoobee (i/.g. OkičubH je največje jezero v Združenih državah povsem znotraj njenih mej. ter je 40 milj dolgo in 25 milj široko. Druga večja jezera so Santa Fe. Loehloosa, Apapka. Orange. Harris, Weir, Tohopecaliga in Kissimi. kojih vsako je po 5—12 milj dolgo ter sorazmerno šfrokn. Na stotine drugih le malo manjših bi se dalo navesti, toda manjših "pondov". ki bi jih v Sloveniji-im en oval i velika jezera, se sploh nikjer ne omenja po imenu, <~e sploh kdo ve, kako se imenujejo. Skoro vsa pa imajo indijanska imena kakor tudi različne reke in t mesta po celi deželi.
Nadalje so tudi mnogobrojni veliki mineralni studenci. Najznamenitejši je Silver Springs, ki vre.ie iz velike 60 čevljev široke odprtine ter daje po 388.913 galon vode na minuto, ki je tako čista, da se vidi v globini 50 čevljev vsaki predmet popolnoma razločna. Pod celo deželo se nahajajo tudi Dodzemske reke, in sploh je votla ^elo blizo površja, toda le malo-kje je dobra, ker močno diši po žveplu in drugih mineralih. Isto velja tudi o vodi iz globokih ar-teških vodnjakov, koje zabijajo vse doli do 800—1000 čevljev. Zato cda Florida rabi deževnico za pitje, za kuhanje in pranje se pa lahko rabi tudi "žveplensko" ali trdo votlo, kakor jo imenujejo domačini.	j ^
W\
1%
No. Z4Z
PREMIJSKE TRGOVINE
NEW YORK CITY
44 Hudson Street
near Dnaae St-ee*
434 West 42nd Street
near Ninth Avenue
1427 Third Avenue
near 80th Street
61 East 125th Street
near Madison A*enue
578 Courtlandt Avenue
near 150th Street, Bronx"
BROOKLYN.*!*. Y. 570 Atlantic Arenne! near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway
LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street
JERSEY CITY. N.\J 350 Grove Street n ar Newark Avenue 5&4 Summit Avenu* near Newark Avenue
Prijazno vas vabimo, da obiščete katerokoli našo trgovino, če imate labelne ali ne, da si ogledate veliko in privlačno izbero koristnih in ornarrsentalnih daril, katere lahko dobite povsem brezplačno s svojimi tabelni.
Kitajska časa in krožnik ZASTONJ zi 40 labelnov ZASTONJ Star in Magnolia Mleka
Ce potrebujete čaše in krožnike, začnite danes hraniti labelne naših vrst kondenziranega mleka ker pomenja-jo dragocena darila. Čaša in krožnik kot sta naslikana zgoraj sta iz importiranega porcelana ter imata lep rožnat in zlat okrasek. Dobiti jih je v naših premijsk.h trgovinah. Po pošti jih ne pošiljamo.. Začnite danes hraniti labelne z naših kan.
POSEBNA PONUDBA
Če hočete izpolniti kupon v tem oglasu ter ga odnesti v bližnjo premijsko trgovino kot je označena spodaj, ali ga po pošljite nam, in dobili bo>te ilustriran Premij ski seznam in Tosebno Prem:jsko Karto, ki je vredna 1« brezplačnih labelnov. Sprej me se samo ena taka Premijska Karta od odjemalca s 40 alt vee labelni. Vsaka naša Premijska Trgovina bo sprejela to Karto zaeno z nekaterimi ali vsemi vašimi labelni s teh kan. Ce ni v vašem mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjali te labelne in Posebno Premijsko Karto, jih pošljite Borden Premium Company, 41 Hudson Street, New York City, zaeno s številko dar! J a označenega v Ilustriranem Premijskem Seznamu, in mi vam bomo poslali brezplačno.
'Hranite fahclne za dragocena darila ?a božične praznike."
KUPON
Borden's Premium Co., Inc. 44 Hudson Street, X. Y. C. October 'it, 1924
Ta kupon mora biti zamenjan tekom petnajstih dni izza zgornjega dr.e za Posebno Premijsko Karto.
IME ..................................No. 1,
NASLOV ....................... (Slovenian)
[aGHOUAI
Brake

Slika nam predstavlja sodnika Ken nega "carja" ameriškega bare
jssmmm*
tor. m swt mvitom view co. ne« voh k
■saw Mmiata'n Laiulisa. t a koz vaba !l a.
sabo neznano kam. Policijske oblasti sedaj iščejo krivca s svojimi najboljšimi detektivi.
AKCIJA ZA OSVOBODIT-, VE ČARUGE.
V jetinišnici osi" ješkega sodišču, j t* uveden sti*;>g r zim. Straže so pojačene in na dvorišče jetnišni-! ce je razen uradnim osel*-m pri-j »top strogo zabran.ien. Pazniki hodijo po dnevu "n ponoči v velikem številu po dvorišču in pre-
gledujejo vso okolico. Sodišče je ukrenilo te poostrene ukrepe radi tcira. ker je d ozn al o iz vero-il ^tojndh virov, da se pripravlja organiziran napad, ki ima za cilj osvoboditev razbojnika Jova Ča-rugo. Pre'ska va v tej zadevi se nadaljuje, a podrobnosti m* drže v strogi t a/ v. osti.
STAN IN HRANO
se dobi pri mali slovenski družini. Ponudbe pišite na: Ivano Slabe, :>93—21 St.. AY est Xcw York. X. J.
Podnebje.
Kot sub t ropi ena dežela ima Florida seveda zelo d:>lgo in vroče poletje in ako bi ne bilo rednih, hladilnih vetrov, ki vejejo od Atlantskega morja in Mehiškega zaliva ter zelo vlažnega zraka, bi bilo v teh nizkih krajih skoro nemogoče živetih Rad i teli faktorjev pa se še dosti lahko izhaja, in smrtni slučaji radi vročine kakor na severu, so tukaj popolnoma neznani. Seveda se človek Mino poti. eelo ako prav se vnamejo zno koži. da nekat
da bi imeli ošpice, a na srečo to nima nobenih neprijetnih posledic. Najbolje se počutijo tukaj zamorci. ker imajo kakor vsa tropična plemena po 700 potnih odvajali! ic več na šlirjaški centimeter kakor beli človek, in tako sc razume, da njih telo vročino veliko lažje in hitreje izhlapeva nego naše. Najhujša vročina je od G do] 3 ure zjutraj, ker je takrat nebo popolnoma jasno. Vetrovi začnejo pihati šele ob devetih ter z veliko 1 rednostjo vlečejo do večera.
Vladni podatki objavljajo povprečno temperaturo za celo deželo in leto 71 stopinj. Meseca julija in avgusta toplomer navadno doseže 95 stopinj, ter pade do okoli 76 stopinj ponoči. Koncem maja ali začetkom junija pa se prične deževni čas ter traja do okoli srede novembra.
Povprečna množina dežja znaša 32 inčev na leto. Ako se ti tro-
beogradskim sodiščem.
To pa, velja samo za -Južno Flo-! |ji j • ■	.	.
rido, ker v severnih okrajih sc tu- Miafla 06*01X3 ZOPCt PlUll di poleti lahko obdeluje polja, ker tam nimajo takih tropičnih nalivov kot na južnem koncu dežele.
Premožnejši sloji prebivalstva gredo "North", a ostali so pri-morani iti na ribolov, ali pa kar cele dneve prespijo. V m
gib je okoli poldneva vse mrtvo.!"1' pnstolovšči-nami razburjala
Bcogradčane. Mladenka je stara
Te dni s« je vršila a- Beogradu ■t bravnava proti ekseemitričiru nila-talih tr_'^l<Mlk* Nataliji 11K'. ki je s svoji-pu stolo všči'»ami
nikogar ne boste videli na ulicah, j Trgovci navadno spijo v prodajal-i 19 let- vendar ni bila to pot nah. "taking a nap", kakor pra-j |irvi':" Pre'1 ^dišrVm. Nekoč se je
: imela zagovarjati radi tatvine^ bi-
nega, ter zmanjšuje tek. in radi j bolezni, se namreč počuti naj-siinega potenja vsakogar veedno-, bolie v moški obleki Tako je pred mer jako žeja. Treba je nepresta- j meseci oblekla vojaško oldeko, r.o piti mnogo vode, kar pa povzro-J	na ulico in je tečno po
či še hujše potenje. Vse drugače predpisih pozdraviti vse časini-
je pa ';po zimi" Okoli prvega
j l:e. Rada j" dvorila mladenkam novembra ali še,' enake starosti, ne da bi te slutile, !preje začnejo pihati mrzli sever-' <Ia v moški obleki tiči devojka. ni vetrovi, temperatura se znatno Nekoč je bila meti sprehodom v j zniža ter ljudje in narava oživeJ moški obleki prijeta. Ivo je bila j Vse postane živahno in z veseljem izrms'ena na svobodo, je nada-■se začne obdelovati polja vse-j ljevala svoje pustolovščine in ker naokrog.	; ni imela moške obleke, je vlomila
Ne smem vam pa zamolčati. da v rtaiuovanje mestnega poslovarja tekom zime včasih tudi tukaj po- Manojla Lazareviča ter mu u-siane dosti mrzlo, in v severnih kradla obleke -?n perila v vredno-in osrednjih okrajih pade dosti-i sli ^000 Dsn- Posledica vloma je krat tudi slana. Radi vlažnega bila, da je te dni sedela na za-■ zraka se mraz veliko huje občuti j tožni klopi.
in treba se .je dobro obleči ter za-j "Čemu ste ukradli Obleko?"
kuriti peč kakor pri vas na Se-j je obtoženko vprašal predsednik
,.	j sodišča.
Ker leži dežela na periferiji tro. j «IIote!la seln oblogi mo5ko ol)Ie_
pične črte, kjer sc tonli in mrzli ! i >»	j -i	^ t-
•J	1	i ko , je odvrnila Natalija, na pa
-- -	. , . .	i vetrovi neprestano bijejo za nad-1 i + i •	-	i ■ i -i
pieni nalivi dogajam več dni zaJ i , t	/t V . hotela Pr,5niatl <-'emib da je bila
,	„ . .	i vlado, nastanejo takozvani Zračni i
poredoma. voda nima časa, da bl\.w+- • - t\ . » .	-obsojena na pet mesecev jeee, po
, , , . .	,	pmnei. in radi tega vleceio vetro- j__. • T • . , ,
se odtekala v larke m reke. in v	... , '	J	. | prewtaim kazni pa ostaine do polno-
poboljševalnieL
tem slučaj
, ji z naselbinami vred po l—: Ijev pod vodo. Veliko škodo imajo od tega farmerji. in mnogi so zastran tega zapustili te kraje. To so navadno tujci s severa, ki pridejo sem v zimskem času. ker je vse lepo suho in ker nimajo pojma. kakor dežela izgleda začasa poletnega deževja. Tako navadno postanejo žrtve sleparskih agentov. ki jim navadno prodajo ničvredne na nizkih krajih ležeče farme ali neobdelane parcele, kojih b; nihče drugi ne kupil.
Kakor povsod na Jugu. so tudi tukaj noči hladne in se radi tega lahko mirno spi. Nadalje je tudi še nekaj zelo prijetnih dni vmes. Kdor radi revščine ni primoran delati na prostem, ima tudi tukaj prijetne počitnice. Poletje je za tukajšnje ljudi "zimski čas", ker ker po prvem dežju takoj pogine-ji vsi sadeži na polju ter razun trave ničesar več ne raste.
gozapada m severozapada. toraj se tak vrtinec dovrši vsakih dva-1 najst dni. Ka lar pa so te disturbance posebno hude, se ta "Flori- i da "Wind Circle dovrši tudi v enem dnevu m to navadno pomeni a mraz.
Kljub temu pa je življenje tukaj prijetno in zdravo. Ln ko sc narava na Severu pripravlja na dolgo zimsko spanje, se kmetje tukaj z zaupanjem lotijo obdelovanja zemlje ter prideljujejo vsako-A-rstne sadeže in zelenjave.
ŽRTEV LVOVSKEGA PUSTOLOVCA.
Nedavno se je v pro-'orih nekw curiške banke zglasil 28-letni trgovec Ludovik Rifczez iz Lvova ter je pokazal pismo, v katerem je stalo, da mu mora v imenu gor-nješlezijskega premogokopa "Ro-bur" banka izplačati 84.500 švicarskih frankov. Banka je vzela
t pismo, ga pregledala in shranila V posebnem članku bom pozne.; ter izplačala Rifczesu Istega dne je opisal agrikulturne razmere i popoldne zahtevano svoto. Kmalu Floride, njene prebivalce in njih!Tiato se Je izkazalo, da je bilo pi-
kulturno stanje, delavske razmere Jn^drugo ter najstarejše ljudstvo dežele — Seminole Indijance.
'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
sanje potvorjeno in švicarska policija je začela iskati goljufa, toda ga ni več našla, ker .se je bil previdno odstranil. Te dni pa se je mož pojavil v Nizzi. kjer je z?.^ grešil nov prestopek. Od vedel je namreč nekemu dunajskemu trgovcu zaročenko ter jo odpeljal s
j-
ZA GOSPODINJE
Pise ISABELLE K.AY
Slovenska gospodinja v Ameriki vodno z vesoljem sprejema nasvete. s ponuiejo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gosjKMliRja iu mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo.
NAVODILO Št. 24 Kuharski recept.
« okolada je priljubljeno živilo v
domu. ker sn na^le hišne irospodi nje. da jo j<- lahko u]>ornhiti na raz
I)omara sredstva.
Pobarvano zide in les je lahko . . .nažit i. ei* se poslužite pri tem enakih delov jesiha in kerosina ali
li<"ne naeine pri kuhanju iti neee 'iK'troh'ja. ("istite s eunj«> ter dohro nju. Ne le to. ampak čokolada jc ze-: vdr^nite v >;id. nakar"posušite s su-lo zdravo živilo, ker pripomore v ve- ho cunjo. 1 .nitko tudi poslužite liki meri k rasti telesa, »'okolado jc razre<lčine neprekuhane škrobove zelo lahko prebaviti. <"%>kolado jc vode.
impravljr.no V/, zrn kakao. izbranih s r,- b<K_ete ohraniti r-evlje iz blasa z roko its ta zrna rastejo v tropu- v dobrem stanju t«*r jih obvarovati, nih krajih. Xajl>oljši narin upora-'da uc postanej«« ^rdi, jilt morate dobe r-okoladc pri i»cki Naslednji l,n> oT-istiti s krtaro. kakorhitro ste ceH vam bit poknznl, kako uapra-'jih sezuli.
viri kel: s čokolado, kajti ta kek j 0c i male navailo posluževati se
jpn fejšnetnt števila svet' v svetilne jsvrhc. lahko ]NMlaljšate njih življe-iiijc s tem. da jih prcbnrvale z belim ■ varnišom t«-r jih položite nat<^ na stran, za par did. Ta pr«»ces bo pre-]»j-i i I odtekanje mašcolH' ter obenem jpoilaljšal življensko dobo sveče.
ima izvrsten okus.
11 čaše <»vai>orirane:ja mleka 1 j čaše vode 1 čaša sladkorja lj, ,-;iše surovega masla ali na
domestila I»va majhna jaj'-a
-	in pol kvadrata čokolade 1 in i m.I čaše tnoke
-	in pol čajni žli<-i p^eivuegjt
praška	r	•
1'ar zrn soli	'	|'b'jstva. da je bilo telo na ta ali
- . ...	.,	ioni način pret»bteženo s prevelikimi
, c:ijne žlice vanile	!...... . . . .
I skrbmi ali da je telesni sistem izven
t?-«v+,,i,u„ t.„„	, ^	_ !reda. Mejrm-o so tudi jiosledica po-
l{:i/!te|Hte surovo mas'o ter itoča-	.	. .
,. ,. ,, .. ,	' .manjkljne^a spanja ali nerodnosti
tipajte sladkor. Nato rmenjakaJ , , .	!
,.„, ;i «...-11, ...........;v delovanju črevesja. I »a <»dpom<»re-
^anilo ler čokolado, ki jc bila pre-!, ,	.
i.v	, .i ;„.,	. .	' |t<* temu. monite piti obilo sveže vo-
je raztopljena nad vr.H-o vodo. Zme- , , t ,	. ' .. .
- -	de kot le moiroce. Aa licu lahko upo-
Nasvcti slede lepote.
Vzrok črnih kolobarjev pod rK"mi je v tem :ili onem oziru iHislediea
Saj to skupaj sulic jtriinesi ter spojite mleko v. vodo. Dodajte zmes moke stopljenemu surovemu maslu z mlekom, dokler ni vse porab! j eno. Stopite dobro, vmešajte sneff. 2»a-prnvljen iz beljaka ter položite r dve namazani posodi. Pecite z zmerno i-roči j>eči za približno j>er in trideset minut ter spravite skupaj s čokoladno zmrzlino.
Kuhinjski nasveti.
<'e lu»čete preprečiti, dn E• I r«.z:-iie padle na dno keksa, jih povaljajte v surovem maslu, prodno jih vr žete v testo.
Ohranite svojo posodo za odpadke čisto in sanitarno. Obložite jo s stn-rimi časniki.
<'e nočete, da bi si i m »mazali i»rste n. , ...	.	;.ii|i.iin.ijnii nizvnn na nasvet
%>Th\]-rnriC*- Z,lniTtlika X:)	> več patentnih
trni šr-ipilnik^i kot poslužujte pn mefle,iu. ki v«,mjejo taka omamlji-trm tipalu ka kot jra ,rahijo za va sredstva in vsled teffa so te
jemanje sladkorja iz posodo.	patentne medieine skrajno neTar^e
Kadar spravite živila v ledenien	- .	nevarne
jih pokrite s steklenim pokrovom!	Z:ivživ:uiJ> ^jnih
kajti taki 'pokrovi so	izvanredno	T'IJJU" kof vimi- I,iva- ž5ranja in dru-
Poennl.	-ih sličnih s precejšno množino al-
( e liočete na hitro	napraviti	kobola vas ne oprosti čuta izmuce-
'^rTizzT^:^ ^ >•*»«»- -
čico. zavežite slednjo na vrhu ter dr. I™1*0"	I,ijt'to- ,rni vo<"' ho^te
^nito par minut sem in tja. Te drolv in,oti in tembolj izmučeni j»ostan"-tine bodo dobro služile v vsako T",?i priimn^jivo piti preveč SVrho-	kave ali čaja.
rabite tudi vsak dan nekaj leskovega olja ali kaj sličncsa. Nikdar si ne smete ribati o<'i. kadar čistite li-ee. pač pa jih le t repa t i. f*e vaši temni kolobarji pod očmi ne izginejo. je najboljše vprašati zdravnika za svet.
Osebno zdravje.
Omami ji vini sredstvom se je treba izosmiti toliko kot mojroče. ker so strupena. Zavživanje omamljivo-^a sredstva, če se pi ponavlja, ustvarja navado. Kakorhitro i»osta-nete privrženec oinamljivih sred.ster, je izvanredno težko i znebi t i se navado. ki spravlja človeka v pogubo. Oniamljiva sred-tva kot kokain, heroin. morfij in alkohol niso nikdar prij>oročljiva, razvon na nasvet
Mi priporočamo naslednje izdelke:
Začnite danes štediti laln-lne Star & Magnolia Mleka zastran dragocenih dani. le vrste kondenziranega mleka vsebujejo najboljši, mleko in sladkor ter dajejo št- dragocena darila. Zatrotovo vprašajte groeerja samo za te vr te m jih zagotovo dobite.
Donlenovo Evaporirano Mleko ]»reskrbuje boljšo hranilno vrednost bo-ir.ite-.'a kravjeira mleka kot katerifeo i drutri izdelek. To je najbogatejše m najčistejše mleko s smetano v sebi ter izijelnno pod nadzorstvom živi-no--.dravni.škili izve«lencev. Ko boste prihodnjič kupovali svojo potrebščine vprašajte jrrocerjn za liordenovo Kv^porirano illeko.
GLAS NARODA, 21. OKT. 1924.
Katere lastnosti podedujemo od staršev?
Že pol stoletja se arunnstveniki roditi potomcev brez defektov, prepirajo -o tem, da-li se prena- Splošno znamo dejstvo je, da ima šajo lastil« sta, ki smo si jih pri- 'deea kromačiiuli pdjamcev slab spodobili v živi je« ju, tudi na našo, min in veliko na-gnenje k živemra deco aH r.e. De£>nitdvno to vpra-j boleznim. Kronični pijanec je za_ šatije do danes še ni rešeno. ZadJ vedno ali p od zavedni o morilec svo_
nja leta. pa se je posrečilo polom znarKtVtinih eksperimentov pcxsve-
je dece. ki ga' po pravici preklinja za svojo nesrečo. To naj s* za-
Knjigarna "Glas Naroda"

t it i deloma v temo tega problema j pomnijo dobro vsi tisti, ki radi in znatno izgladitii naJsprotstva pregloboko pogledajo v kozar-med obema aiepomirijivima stni-jama. V teoretičnem oziru je to eden :na jvažnr jš h problemov biologije. Na njem sloni vsa teorija
ček.
Zastmpiljenje embrijona lahko nastane trne Le potom alkohola, nego tudi na drug način. Razne bo-
0	evoliieilji. Z druge fsitraaii pa- • lezni povzročajo, da se pojavijo v predstavlja problem o podedcva- krvi strupi, ki vplivajo na embri-nj.n aJi lite podedovani ju pridob- jonalno snov. To velja v prvi vr<t i
1	jenih la^tasoiHl pte-e|ben 'inV-ros | za sifilis, deloma tudi za kronično tudi za. vsakega posameznega malarijo itd. Od lastnosti, ki smo človeka-	j <i jih pridobili v življeinju, osta-
Prvo vprašanje, ki se nam vsi_ nejo pozitivne navadno samo za Ijuje, če razmišlamo o tem zani-i L1 as in se ne prenašajo na našo de_ m ^-em biološkem pojavu. .ie. da- Tako je < fizičnimi vežbami in li smo sierumi. da naši pr/tiomei; um<tverro izobrazbo. Glede našega ne bodo imeli fizičnih aili duše v-! potomstva pridejo te lastnosti v nib defektov, ki smo se jih sami;Pr'Štev simio toliko, kol kor mo-v življenju na ta a'!i oni način j remo n. pr. s fizičmmi vajami jam-izjiobili. Če s pomočjo rednega čiti organizmu in v njem naliaja-
fizičnega in umstvenega deila po-višamo svoje fizične sile ali duše vn^ sposobnosti, al ipridejio tu-
joči se emlmjonalni snovi, da preprečimo vpliv raznih bolezni. Lahko je torej škodovati podedova-
di naš: potomca na svet z večjim nim lastnostim bodoče deee, ali prirodnim bo<rasitvom? Ali se ro_' '<ako naj zboljšajio telesne in du-di deea enih staršev, ki žive kul-; še v ne lastnost- potomcev? Samo turno življenje, bolj dovzetna za 11 ^ cn način: da si izberemo pri-kulturo, l:ot deea ornega očeta internega druga ali družico za živ-matere, ki 'kulture 'sploh nplsta • Ijenje. Za vsakega čoveka so po-^poznala? Vse to so zelo važni '"m dedovane lastnosti že nekaj, kar zanimiv i problemi, nad katerimi ne more več spreminjati. Sred-se marsikdo zamisli, Oe si hočemo -'-.-i nivo lastnosti dcee se torej bili glede teh problemov na ^as-; ^visa a.li zniža v odvisnosti do te-ner.', moramo poseči nazaj v j da-li si vzamem za družico splošno biologijo ter poiskati za-! bitje s prirodno lepoto, dobro fi-kone, ki urejujejo naše življenje,! žično strukturo in pozitivnimi du-ker so ti zakoni isti. kakor oni, ševnimi lastnostmi, ali pa jna_ Ivi vodi/o in upravljajo vso ži.vo sprotno, če se zavežem s člove-prirodo. Najprej moramo omeni- hom, ki ima materij<edne vrednoti, da se pojavljajo v življenju to. pa teže negativni? podedo-vsakega organizma dvoje vrst ^ flm* lastnosti. Zato zakona ne lastnosti: podedovane" in pridob- moremo smatrati samo za čin na-1 jene. Če poznamo očeta lahko v še čiste, svobodne volje, marveč mnoirih slučajih ugotovimo, kate- tudi za izpolnitev dolžnosti na. ro dete je njegovo. T<> karakter- pram deei, ki se iz tega zakona no poteze, skupne očetu in sinvu, rodi. S tem, da sklenemo zakom, no nasledstveni pojavi. Ali izmed kujemo že sre^o ali nesrečo potreb očetu podobnih otrok, se tomeev in nosimo zato vso moral-oden sistematično fiz-čno vežba no odgovornost.
in postane zelo močan. Drugi fi-	--:
žičnega dela in telovadbe sploh
lie pozna, marveč dela samo um- TRAGIČNA SMRT LJU-
stveno. On se lahko duševno bolj
BIMCEV.
razvije, toda fizično bo nedvomno	-
šibkejši. Tretje dete pa zanemarja y zagrcbškem otclu' -Roval" snloli vsako delo, začne že v zgod- sp jp odi?rala te dni ]jllbavTia
nji mladosti pijančevati in posta- traffedija> Pred nekaterimi dnevi ne pozneje kronični pijanec. Te tri vrste lastnosti — silna fizična struktura, visoko razviti
Moiitveniki:
Doda popolna ..........
'Marija Varfalnja:
▼ platno vezano ...........
v usnje veaano ............ T-M
v fino usnje vezano.......... 1.10
Rajski glasovi:
v platno vezano ........ ..
v fino platno vezano........1.10
v usnje vezano ............. 1.50
v fino usnje vezano ........ 1.10
Skrbi za dušo:
v platno vezano .......... .80
t usnje vezano.......................1.65
v fino usnje vezano ........ L8I
Sveta Ura:
fino v platno vezano, s debelimi črkami ............... .00
v usnje vezano ............1.60
ANGLEŠKI M0IJTVENTK2:
(ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano -30 Child's Prayerbook:
v belo kost vezano ........1.1*
Key of Heaven:
\ usnje vezano .............10
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano .. UW
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano .... Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezauo ..... Ave Maria:
v fino usnje vezano ........1-40
L50 1.30
Poučne knjige:
1.00
JL0
..36 .15
um
se je a* omenjenem hotelu nasta-
nil mlad par: mož se je vpisa!
111 pri vratarju kot Matevž Svetina, vdanost alkoholu so pridobi jene j medk5inec dz Vukovara, za "že-
lastr.osti.	i no" pa je zapisal ime Marija. V
Nastane vprašanje, da-li se po. obedovalnici sta bila dobre volje pojavijo take lastnosti tudi pri po; :,u llsinvbr71ci so bili mnenja, da tomcih teh otrok, če ti potomci je to pa^ srečna zakonska dvojina bodo živeli tako, kakor so /A-|CP Xvo mladega para ni bilo k veli s-tanši. Znalnost nas uči, da; 0hedu nekega dne, je personal nastane organizem pokoljenja iz1 hotela postal pczorcn. Trkali so tak oz varne embrijonalne mase, ki|na vrata otelske sol>e, a nikdo se je spojema s spolnimi produkti.!^ odzval. Ko so šiloma odprli so-V tej masi so vse poteze bodoče- ll0j ^ yim ^ ^udil grozen prizor: ga deteta, njegovih telesnih in du. namišljena zako-nea sta ležala v
postelji mrtva s prestreljeno glavo. »Komisija je po legi trupel ugotovila, da sta mlada človeka
še vri i h lastnosti. Te zalege se bodo nahajale splošno tudi v spolnih produkt li odraslega otroka, kadar spolno dozori. Vse to so po- prostovoljno v smrt. Iz pisem, dedovane lastnosti. Pri otroku se ;ki je poiicija	v kovegu,
lahko pojavijo, lahko na tudi iz_jse dognalo, da je ustreljena ostanejo. Vse je odvisno od otro-1 Maria vid as, žena upokojenega kovega življenja. Navzlic temu pa kapitana. Mate Svetina pa absol-
Abecednik slovenski:
broširan ..............
t og-'eSko-slovenski slovar
(Dr. Kern) ............
VntcJjsK* tlcžba ali nauk
naj se k sv. maSi streže .... Dva sestavljena plesa: Četvorka in
beseda spisano in narisano.....
ioTedoreJa ....................
ubična knjiga ali hitri računar
za trgovce z lesom..........L00
Knjiga o lepem vedenja.
Trdo vezano .............. 1.N
Kako se postane američkl
državljan ...................15
Knj:jra o dostojnem vedenju .. i» Katekizem (veliki) ...................4#
\flekarstvo « Crtlc&snl sa ilvl-
norejo ................... .18
Nemške m^leškl iolma£ .........60
Vajveiji spisovnik ljubavnih Nemščina brez učitelja —
1.	del .................
2.	del .................
Pra*ila za oliko ................ j65
Pshiine motnje na alkoholski podlagi
Praktični računar ali hitri račnnar
j Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk ..................
Ročni slovensko-angle^ki in angleško slovenski slovar ......
Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem, trdo vezana......l£%
Slovenska slovnica za sredne šole,
(Breznik) ..................L—
Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del 1.25 felovensko-italjanski In ItalJ.-«lav.
slovar ...................... 1.N
Srbska začetnica za Slovence .... .M lovensko-nefciški in nem^ko-sloven-
ski slovar................... JU
Slovenska Narodna mladina .... 1-— Spretna kuharica. (Broširano) .. 1.10 Spretna kuharica. (Trdo vezana) . 1.45 Slovenska kuharica. Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 66S strani, trdo v platno vezana 5.—
Umni čebelar....................
Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30
ošilna knjižica .............. M
Veliki slovenski aplsovnlk raznih raznih pisem, trdo vezano
iHill s orožjem ...........
Dve sliki —, Njiva, Starka
<Meško) ..............
Dolga roka ..........«...
Devica Orleanska
Duhovni Boj ................
Dedek je pravil. Marinka in Skra-
a«
jM Predtržani, Presern in drugi svetniki v gramofon.............. .25
jM Povestice, Ka.bindrana.th Tagore .. .30 jM Pet tednov v zrakoplovu, tro. ves. LS«
JM Pol litra Vipavca .............. J>0j
il Ptice selivke, (.iiabindranath Tagore)
I	— L00
I
gre
teljčki ........................ .40 Pred nevihto ..
Elizabeta ................... Jfi
♦ ran Baron Trenk ............ .15
Filozofska zgodba .............. .60
Vra Diavolo ................. M
(iozdovnk (2 zvezka) .......... 12«
Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75
Kočevski katekizem ......... JU
(iruda umira ..................
Golem, roman ...................70
Gentleman vlomilec, trdo vezano 1.20 Gadjc gnezdo. Povest iz dni trpljenja in nad ...................40
Hedvika ...................... JJ5
Humoreske. Groteske in Satiro .60 Iz dobe punta in bojev ........ .50
Iz zapeške globeli .............. L50
Igralec, roman, spomini mladenič« .90
'os. Jurčič spisi:
. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano.......75
Trdo vezano ............. 1.00
. zv. Dr. Zober, roman. Tugoa* ..er, tmgedija v 5. dejanjih.
Broširano ......................75
Trdo vezano .............. 1.90
Karmen, trdo vezano ...........40
Kraljevič in berač ...............25
Ljubice Habsburžanov ......... .40
.55
.40 .40 .70 .50 .50 .65 .40
kažejo te lastnosti cma'ko tendenco. da se podedujejo tudi pri naslednjem pokoljenju. Lastnosti, fiksirane kot zalege v embrional-ni masi se prenašajo torej po nasledstvu na bodoča pokoljenja, ne gle»le na to, kako bo živela deea; zadostuje, da se j>otom tega življenja v nobenem oziru ne spremeni sama embrijonalna ?mov. Ce se spremeni ta, se spremeni tudi kompleks podedovanih zaleg. Ako potom kemičnega ali fizičnega vpliva spremenimo kemično ali fizično aiapravo embrijocnalne snovi, lahko tudi prepričamo, da naša deea ne podeduje lastnosti, ki smo si jih pridobili v življenju. Naj omenimo samo en primer:
Kronični pijaaiec zaiStruplja potom špirita vse slvoje celice in deloma tudi spolme celice, v katerih je embrijonalna snov njegove dece. Ta deea se deloma tudi /zastrupi ter spremeni v aagaiiv-
viran medicinec. Kaj ju je gnalo v smrt. ni znano. Svetina je bil star 31. Vidasova pa 23 let. Nesrečna ljubimca sta bila pokopana v skupnem grobu-
DUNAJSKO ČASOPISJE V MADŽARSKIH ROKAH.
Dunaj, Avstrija, 20. oktobra. — Neki madžarski sindikat je kupil za velikansko svoto denarja tukajšnje liste " Extra,blatt", "Mit-tag Zeitung" in "Allgemeine Zei-tung".
4udsk3 knjižnica:
2.	zv. Darovana. Zgodovinska povest ....................... . -JI
3.	zv. Jemač Zmagovat. — Med Plazovi.................... -5*
4.	sv. Malo življenje ........ .bo
5.	zv. Zadnja kmečka vojaka .35
7. zv. Prihujač ...............69
9. cv. Kako sem *f jaz likal,
(Brencelj) .......................................«0
iO. sv. Kako sem se jaz likal,
(Brencelj) ....................60
a. s?. Kako Kin se jaz likal,
(Brencelj > .............'.......60
L', zv. I2 dnevnika malega po-
redneža, trdo vezano .....................60
14. zv. Ljubljanske Slike. —
i Brencelj) .......................................60
o zv. Jnaa Miserla. Povest la
Španskega življenja .....................60
6.	sv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih .................................60
SItli ljudje. Vsebuje 9 povesti.
Broširano ...................18
Trdo vezano ................ 1.25
Mimo življenja. * Ivaa Cankar) .80
Mrtvo meeto ...................70
Mrtvi Gostu« ................. -85
Materina *rte® ...........*.____ -8«
icaoLno ...................... .40
MaH Klatefi .................. .70
Mesija .......................30
•30 Mirt«, Poštenjakov^...........3«
.30 Marjetica .......................70
Mož z raztrgano dušo. Drama na
morju. (Meško) ...............1.—
Malenkosti. (Ivan Albreht) .....25
Mati Božja na Blejskem jezeru .. .15 Mladini srcem. Zbirka povesti za
slovensko mldaino ........... .25
Notarjev nos, humoreska ........35
Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po-povestL (NovaCan) ?—
Broširano .................... 1.W
Naša Vas. 2. del vsebuje 8 povesti
BroSirano .................... L00
Na Indijskih otokih .......... JO
Naseljenci .................... JM
Novele in črtice................. .90
Na Preriji .................. .50
Naša leta ......................45
Nihilist .......................40
Narodne pripovedke za mladino:
'.i. zvezek .....................35
4. zvezek .....................40
Na krvavih Poljanab. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskea polka .......... L50
.40
.75 .35 .80

Veliki vsevedež .........
Zgodovina Srbov. Hrvatov la Slo-
.80
svesek svesek

Razne povesti in romani:
Amerika in Amerikand. Popis Blo-venskih naselbin v Ameriki—■ Knjiga vsebuje 608 strani, v
platno vezana...............
Vndrej Hofer ...............
Zneska vedeievalka
Pel^rajski Biser ..........
Bedakova izpoved...............1.20
teli rojaki trdo vezano....... U0
Balkanska Turška vojska	JM
Barska vojska.................. .40
Bilke. (Marija Kmetova) ....... .25
Cvetke ...................... M
Črni panter .................... .65
Uranova oarete .................JI
^as je zlato ......................JM
Vetina Bevogralska ---------JM
'Čarovnica starega gradu ................iS
3.— M M JU
Narodna biblioteka:
Svitoslav.......................35
Spi ve ......*.................. .35
Krvna osveta.................. .35
General Lavdon................70
Napoleon I..................... 1.-
Babica........................ 1.20
Nesrefnica .....................70
V gorskem zakotja ............ -35
Za kruhom.................... .35
Žalost in veselje .............. 1.—
Z ognjem in mečem............4.—
Grška Mytologija. 2 knjigi .... 1.40
Kranjske čebelice, poezije...... J35
)biski> (Cankar). Broširano.....1.—
Trdo vezano................ 1-40
ib 60 letnici Dr. Janeza E. Kreka 28 'ovestiee, Kabindranatft Tagon.
Vsebuje S povesti ........ .40
Pasti in zanke. Kriminalni roman .35
Pariški zlatar .................. .35
Pod krivo jelko. Povest iz Časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem .... -5f
Poslednji Mehikanec ............ -30
Vavljice H. Majar .......... Ji
Povesti slovenskemu ljudstva v
ponk to tabsvo ............. JU
Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.20
Požigalee ...................... 25
Praprečanove zgodbe............ 25
Patrla, povesti is Irsko jnnaikO debe ...................... .SO
Pravljice in pripovedke za mladino.
1- zvezek .....................
2. zvezek .....................
Pegan in Lambergar............
Revolucija na Potrngalakcn.....
Rinaldo Rinaldini ...............
Robinzon ......................
Slovenski šaljivec ...............
Slovanska knjižnica. Zbrani spl-■plsi, vsebuje 10 povesti ..... M
Suneški invalid ................ 25
Skozi širno Indijo .............. JO
Sanjska knjiga, velika Arabska .. 1JS0
Sanjska knjiga, nova velika ____ .90
Sanjska knjiga, srednja ........ .35
Strelec ..........................JO
Strahote vojne ................ .50
Stezosledec ......................30
Sveta Genovefa ................. JiO
Strup iz Judeje..................75
Sisto Šesto, povest iz A bruce? .. .31'
-veta noč .................... JEJ
Stri povesil: Nagla beseda; TajC»-vr oaeeta; Gospod Grahar; Lizt
Papirja .......................3f
Stric tomova koča .............. ^f"
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................8f
Sveta Notburga .................
Spisi Krištofa Stnida ...........35
•»pihnanove pripovedke:
1.	zv. Maron, krčanski deček Is Libanona .........................JS
2.	zv. Marijina otroka, povest ls .... kavkaških gora ............ 2i
4. zv. Pra5ki judek .............25
8. zv. Tri Indijanske povesti ......3d
— Kraljičin nečak. Zgodovinska pove»t iz Japonskega ...,
10.	zv. Zveti sin. Povest iz rvlade Akbarja Velikega............ 2t
11.	z v. Kdeča in bela vrtnica, povest ....................... J9
12.	zv. iTorejska brata. Črtica iz misjecov v Koreji .............Sfl
13.	zv. Boj in zmaga, povest .... 30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest ls zgodovine ka-
Q&CtSkS
5. sv. Angelj sadnjev. Braziljska
povest ...........................25
16. zv. £latukopL Tovest...... 20
zv. Prvič med Indijanci ali
vožnja v Nikaragoo ........ 20
3 S. zv. Preganjanje Indijskih mls-
jonarjev .................... JO
9. zv. Mlada mornarja. Povest 20
Turki pred Dunajem.............60
Trenutki oddiha .............. ,40
Vrtnar. Rabindranat Tagore, trdo
vezano ........................ .60
Volk ppokornik in drage povesti za
mladine .................... L00
Valentin Vodnika izbrani spisi .. .30 Zgodba Napoleonovega huzarja. —:
Trdo vezano ................ 1.80
Zsdni dnevi nesrečnega kralja .60 Zadna pravda ................ JS
Zmaj iz Bosne...................80
Zlatarjevo Zlato .............. 1.00
Zločin in kazen. 2 knjige. 1. In 2.
del. Trtlo vezano ...........,3.—
Za miljoni, trdo vezano...........65
Ženini naše Koprnele............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 rMrka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo .. 25
2.	zv. Hudo brezdno ............ 25
3.	zv. Vesele povesti. ...........35
4.	zv. Povesti in slike .......... 25
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ 25
Zbrani spisi za mladino. (Gangl t:
1.	zv., trdo vezano. Vsebuje II povesti ....................... 20
2.	zv., trdo vezano. Pripovedka ln pesmi ...................... JO
3.	zv., trdo vezano. Vsebuje 12 pa* vesti ...................... JO
4.	zv., trdo vezano. Vsebuj« 8 po-veeti ...................... J9
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
6.	zv., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti t..................... Jt
Umetniške knjige s sikami za mladino:
Pepelka; pravljica ■ slikami LOO Bdeča kapica; pravljica • slikami ........................ l.M
Sneguljčiea; pravljica • slikami 1.00 Tmoljčiefc, pravljica n slikami 1.00
>oiina Solz. 3 enodejanke: Dra
svetova, dediščina, trpini .... U0 taernlk. Veseloigra v 2 dejanjih 20 C) rano de Bergerac. Heorična komedija v 5. dejanjih. Trdo vez. L70 Če sta dva. Šala v enem dejanju 25 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .......... J>0
Krivoprisežnik. Narodna igra a petjem v 3. dejanjih .......... .35
Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah 20 Za križ in svobodo. Igrokaz v 4.
dejanjih .................... JO
Starinarica, Veseloigra v 1 deja-
janju ........................ 20
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih ........................60
Vse naše. Burka enodejanka .... .40 TonČRove sanje na 5l!kiavier večer. Mladinska Igrm t petjeia v
3 dejanjih ................. jtf
TDirka ljudskih iger.
snopič. Mlin pod zeadjo, Sv.
Neža, Sanje ................ 20
snopič. Na Betlebemskem poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Čašiea kave ____ JC
•j. snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastirlei !n kralji. Ljudmila, —
Planšarica .................. JI
- snopič. Vestalka, Smrt Marijo
Peviee, Marijin otrok ...... 2»
4 snopič. Junašk* deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. J? 5. snopič. Turki pred Dona Jem,
FaL-jol* in Neža .........ft
« in 19. an-»plč. Pijavka, SkrJv«o» zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; liek'a B^ija; Jnnašh«
Blejke .................... ^
0 s;:eplč. Sv. Just; Ljnbczea Ma-»ijlnega stroks .............. jf
Pesmi in poezije:
Jodc; poleg narodnih pravljic o Vrbskein jezeru, (A. Funtefc)
Trdo vezano ................ .95
doje obzorje. En*. Gangel. PrjeziJe
Trdo vezano ................ lJft
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ...................40
talače in roman«*. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1.55
Broširano ..................
Vsmi. (Simon Jenko) .........48
Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in pre. vorli znanih Floven3kIh ytsmi v
angleščini............................l.Jg
THo!!er Pesmi za mladost.....68
lovensi. , Narodna lirika. Poestj? 3i Sto cgank. (Oton Zupančič). —
Poezija .................... jjj
Zvončki. Zbirka Pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano .... .90
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska lira Koncertne pesmi za moške ln mešane zbore ................
Gorsld odsevi. (Laharnar.) Zblr-ka moških »borov in čretero
epevov. 1. zvezek .............
2. zvezek .....................
Narodne vojaške. (FerjančiC)
Narodne pesmi. (Marolt) ..
1.50
'njige aa slikaaJo!
Mladi atikar ....................7?
Slike is pravljic ..............70
ajlge sa alikanje dopisale popil na z barvami in nrvodlloni:
Mladi ometoik ..............120
Otroški vrtec	1.20
Za kratek čaa	1.2(1
Zaklad sa otrok« ........................USO
Razglednice:
Zabavne. Različne, ducat........ ,
<few Vorške. Različne, ducat .. Velikonočne, koflčne te aovoletaf
ducat .................... M
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Posamezna po	r... n« .08
Narodna aoia, ducat.......... .M
posamezne po ..................iS
pozdravi, ducat posamezne po
avenl mi; NaAa zveada, UJetefefc
pd£ra tožba; Soči.............
Z. icvezea: Pri zibelki; Cerkvic*
Ne tožL'xi; UJ piamnt; uj %
ti i>laninskl svei; iolst^omsti
mladini; Na Dregu ........
3. zvezek. Psalm life; r5 . v-«, poj ; Na dan; Divna aoč .. ? 4- zvezek: Ujetega ptički cozba.; Zaklpi duša; Dneva pripel]s žar; Pri pogrebu..............
5.	zvezek: Job; V m rake ; Dnev* nam prpeljl žar; Z rencwm t^ ovenčam »lavo; Trigiav .......
6.	zvezek: Opomin k veselja; Svsv ta noč: Stražniki; Hvalite Goupo da; Občutki; Gesič............
7.	zvezek: SlaveGek : Zaostali pt if Domorodna Iskrica; Pri svadbl Pri mrtvaškem aprevodu; Geslc
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hotl ime San zb.) : 11 osrečit Ijo hotl (mo gki zb.) ; Prijatelj in senca (moški zb.) ; Prijatelj ln senca (meAan zb.) ; Stoj. solcčiee stoj: Kmewii bižl ..........................
9. zvezek: Spominčice; Večerniivoe Siroti; Oče večni; Slovenska re^i Ija; Zimski dan; Večerni sv on; Zdravlee X.; Zdralvee TI.:Oče ^er nI; Tono Solne« ............
Cerkvene pesmi:
r>omači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor...................
12 Cerkevnih pesmi za razne pritokom eerkvenega leta ......
12 Tantum Ergo. (Premrl) .....
Mašne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) ....................
Slovenska sv.Maša, za me?an zbor,
s spremljavo orgelj............
10 Evharistienih pesmi za mešan
zbor. (Foerster) ..............
12 Pange Lingua. Tantum Ergo Ge-
nitorri. (Foerster) ............
Sree Jezusovo. Za tenor, bas, sopran, alt......................30
Pet Božičnih. (A. Grum) ........ 2«
Srce Jezusovo. -1 pesmi na čast
Srcu Jezusovem. (F. Kimovee) .5f Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran.
alt. tenor, bas .................
Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. Ud pesmi na rast svetnikom.
(Premrli ......................40
10 oblia.iUnih In 2 v Past presv. Srcu
Jezusovemu. (Gmin) ....... 23
Missa in honorom Sanctae Caell-
liae. (Foerster) ............ Ji®
Note za citre:
Buri pridejo, koračnica...........25
Slovenski citrar <Wilfan) ...... 21
Safaran. Ruska pesem. —
(Wilfan) ................ .21
.50 .50
20
.50 ,4f J>%
25
20 .20 20
20
.25
.... 40 .... .45 .... 2% .... 20
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt) .......
Narodne pesmi Žirovnik
1.	av. ........................
2.	zv..................."""
3.	zv..................!!!!!!!
Narodne himne in domorodne
pesmi, Marolt ................
Slavček. Zliirka soških pesmi____
Pesmarica Glazbene Matice, za šti ri moSke glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi aa so-ran, alt ln bas
1- rvezek..................... .45
'S zvezek...... ...............45
Planinke. (Laharnar.) Pesmi sa spran, alt, tenor ln bas:
1.	zvezek .................... .40
2.	zvezek......................40
En starček je živel. Za bas solo in
možki zbor .................40
Dve pesmi. 1. Za poj mi pesem dekle.
2. Škrjaneku. (Prelovec).. .20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. —=
(Adamič) 1. in 2. del ......- .50
Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec) .15 Vojaške narodne pesmi. (Kosi) .. JJ0 Orlovske himne. (Vodopivec) ... 1.20 Lira, srednoSolska pesmarica:
1.	zvezek ................... 1.20
2.	zvezek..................... 120
Priložnostne pesmi za Izven cerkvene in društvene slavno stl —> (13 mešanih ln 3 moški zbori) 1.1*
Notne pesmL (Adamič)	LS8
KupletL (Grum) —
1.	Kranjske šege ln navade	25
2.	Učeni Mihec; Slabi časi____ M
3.	NezadovoljneS; To aarea nžit-kaml ........................ 21
Slovenski akord!, f Adamič "i =» Zbirke 22 mešanih ln moSdh stvorov:
1.	imdt .«-.......„........ .70
2.	cvesak......................70
Nota za tamburJce:
Slovenske narodne pesmi za tambu
raškl zbor in petje. (Bajlk> 1.0* Bom Šel na planine«. Podpuri
alov. nar. pesmi. (Bajuk) ... 1.8»! Na Gorenskem Je fletna. (BaJnk> 1 0*
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka drtavnlh himen in slovenskih narodnih pesmi -TIf
Note za klavir:
Narodni zaklad. Zbirka slovenskih
narodnih pesmi ...............90
Ob morski obali. Valček. (Jaki) .40 Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki 1 .....................40
Srčno veselje. Polka franc. —
(Jaki) .....................41
Vesela plesalka. Polka mazhrka.
(Jaki) .....................4«
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki) .....................40
Kot nekdaj v maju. Valček —
(Jaki) .....................45
Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .45
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) ____ .40
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Primorski odmevi Fantazija. —
(Breznik).................... JJ0
Orel. Koračnica. (Jaki)......... 25
Buri pridejo. Koračnica. —
(J. Skorpik) ................85
Bratje i Slovensci smo. Koračnica.
(Premrl)................... 25
Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... 20
At a Penguins Picnic. Intermezzo.
(Alletter).................. 20
Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) 20
Zemljevidi:
ALI VESTE, —
da se je na konferenci Lipe Narodov v Ženevi razpravljalo o mejnem sporu med Jugoslavijo in Albanijo? Ali veste, da <=o Helmar Turške cigarete zadovoljevale kadilce nad petnajst let in vam bodo veri no ugajale, ker so vedno enake?
-40 Mešan! In moški zbori. (AlJaM) —
■ —	1 svenek: Domovini: Navesti; NO
Združenih držav, veliki......... M
Združenih držav. Mali ........ 20
Nova Evropa ...---------- JO
ZemQevidi:
Alabama, Arkansas, Artxoaa, 'Colorado, Kansas. Kentucky te Tennessee, Oklahoma Indiana, Montana, Missisfippl, Washington. Wyoming, — vwakl po .... 20 .emJJevid) ? Illinois, Pennsylvania Blteneaa ta, Sdlchlgaw. ^7iae«mrim, Weri Virginia. OWo, New York —
vsaki po......................
V»Hfca atenaka asa* gnopt .. t.00
. . , . , ,	, Začnite kaditi turške in veseli jih boste
flem oinšlu takoa da w bo mogla ^ ji^ dnigi,
HaročOom je piiloiiti bodisi v gotovini, Money Order. ali poštne mamico po 1 sli S centa. Črn pod jota goto-vino, fliftniHiiiTijtt
LAS NAROD A"
[H(Slov«nlc Publishing Company)
Cortlandt St., New York:
He naročajte knjig, katerih ni v cenik«
Ksjigft pošiljano orosta
GLAS NARODA, 21. OKT, 1924.
NA ČAST LETALCEM KROG SVETA.
Za kulisami!
Piše Joseph Fish man.
(Konec.)
»ti jetnikov. Ko je prištl konečno v položaj. da lahko tesneje prouči to zadevo, je pričel sklepati prijateljstva s sojetniki. Ker je bil doviip< h in dobrodušen, si je hitro pridobil njih zaupanje. Povedal mi je, da se je po zaslišanju
To dejstvo uničuje uadaljno bajko o "poštenosti med tatovi".
Bajka je tudi, da je prejšnjemu kaznjencu težko dobiti dela. Večina držav in zvezna vlada ima pa-rolne postave, na temelju katerih vseli jetnikov, prepričal, da ni \ lahko jetnike oprosti še predno zavodu niti enega, ki bi ne bil kriv je potekla polna kazen. Skoro zločina, katerega se je dolžilo in h rez izjeme zahtevajo te postave, da je bila večina kriva še nadalj-da dobi paroKrani kaznjenec ta- nib zločinov, radi katerih jih niso nikdar prijeli. Nadaljni inteligentni jetniki so mi pravili i.stn »tajajo take parolne postave, sem stvar. Ko sem bil inšpektor jet-
koj
ni c c
delo. Ko sem obiskoval kaznil-po celi deželi, v katerih ob-
vedno vprašal, če se zadene na kake težkoče. ko >e skuša dobiti dela za kaznjence.
lirez izjeme se je gla-il odgo-
mšmc za zvezno vlado, sem uvedel več preiskav glede trditev jetnikov, da so bili po nedolžnem obsojeni. a niti v enem slučaju niso
vor, da ne obstajajo nikake tež-	dejstva potrdila tega.
koče, negled.' na dejstvo, da je	Našel sem le en slučaj, ko je bil
splošno razširjena navada poveda-	človek po krivem spoznan krivim,
ti bodočemu delodajalcu, da je	Ta slučaj je skrajno zanimiv. V
mož, katerega bo vzel v službo,	nekem majhnem mestecu North
kaznjenec.	Caroline je bila oropana tamošnja
Dejanski pa poznam številne	banka. Policija ie aretirala neke-
slučaje, ko so pošteni možje po-	tranipa- ki je postopal v bližini
stopali po^ ulicah tekom dob indu-	in jetnik je takoj priznal, da je
strijalne industrije, doeim je bilo	mož. katerega iščejo. Priznal se ,jc
paroliranim kaznjencem sorazmer-	krivim ter bil obsojen na zvv.no
Kako se odpravi upnika?
Spisal Klewe.
Včeraj sem obiskal znanca, ka- moram pros/iti, da pridete jutri, i tereea ne lm rem fiikdar dobiti samo gotovo, zanesem se na to. I doma. Tokrat pa se mi je posre- Na svindenje!" j vilo, da seni ga našel. Že pred Prišel je nazaj, j njegovimi vrati so bile težave, '"Ljudje v resnici ne dado &o_ j kajti v začetku me sploh ni ho- ve-ku miru. Torej, da se vrnemo j tel pustiti notri. Smatral me je k prejšnjem, hotel sem Vas...*' namreč za nekega upnika, kate-; Pozvonilo je. •
jetnišnieo v Atlanli. Po nekako treh mesecih mu je bil dovoljen
no dobiti delo. čeprav je bilo znano, da so kaznjenci. ZakajNavidez je težko odgovoriti na to I pogovor z warden'm Moyerjem vprašanje. Resnica pa je. da igrajttr je otvoril pogovor z običaj-pri tem veliko ulogo nečimurnst j uim : — Warden, jaz sem nedolžen, delodajalcev. Smatra se "dobrini j Warden mu je odgovoril z ob-dečkom". ki ne^čita človeku pre- j čajnim : teklosti ter mu hoče nuditi uadaljno priliko. Ta zavest je odsotna, kadar jemlje v službo navadne ljudi. Svojim prijateljem pripoveduje rad o tem. Ce se kaznjencu posreči poboljšan je, jc še bolj vesel, ('e se pa kaznjenec izneveri smatra tn za dokaz reka, "enkrat lopov, vedno lopov*'. Ta rek pa je tudi neizmerno oddaljen od resnice.
Nobena organizacija, ki pre-skrblja prejšnim kaznjencem poslenje, nima posebnih težkoe dohiti delo za one. ki si ga res želi'. T ipd čil i vzgled take organizacije je Prison Association of'New York. Tekom enejra leta je prosilo 6T>8 prejžnih kaznjencev za službo. Petsto in devetim se je dejanski preskrbelo delo. Ostali pa niso hoteli sprejeti dela, ki se tišjim je ponudilo. Nadaljni se niso vrnili po vložitvi aplikacije, drugi so bili pijani ali pa so bili iz tega ali oriega razloga sam odgovorni. da nimajo dela.
Nadalje pa ni bil velik odstotek mož, ki so naprosili za delo v dotLenem letu zločinski vsled slu-
—	To pravijo vsi.
—	Vem. — je odvrnil jetnik. — a jaz to lahko dokažem.
Nato je pričel pripovedovati, da je bil onega dne. ko je bil izvršen rop, v neki ječi v North Carol ini radi potepuštva in da bi b;-lo mogoče potrditi povest, če bi po<lali ječarji njegovo sliko ter odtise prstov. To je zvenelo tako bedasto, da ni hotel warden izpr-va nastopiti. Konečno pa je vendar privolil. V odgovor na poizvedovanja je prišla presenetljiva informacija, da je bil jetnik dejanski zaprt v ječi. ne le na dan n. pa. temveč en teden ali dva pred ropom ter še nekaj časa potem.
Preostajalo ni ničesar drugega kot "pomilostiti" ga za zločin, katerega ni nikdar izvršil. Tramp je povedal, da je "priznal" ta zločin. katerega je izvršil njegov tovariš. da reši prijatelja in mu. nudi časa. da zbeži, ker je dobro vedel, da bo lahko ob primernem času dokazal svojo nedolžnost.
Nadaljna splošno razširjena bajka je, da so jetniki, ki so obsojeni na dosmrtno ječo. najbolj ob
UMOMWDOD * UNDERWOOD. M. ▼..
Na Sand Point letališču pri Seattle, Wash., so razkrili 22 čevljev visok spomenik na čast ameriškim letalcem, ki so poleteli krog sveta.
"rats". Raditega se tudi pretkan in inteligenten zločinec bolj boji svojih tovarišev kot pa policije. Če bi ne bilo tega, bi bila kradnja kaj lahka profesija. ker bi bilo dobička in le malo rizika. V številnih slučajih poznajo zločinci detektive na prvi pogled. Očividno
l r:h ima najbrže celo legijo, j "Ah tako, Vi ste!" je vzkliknil vzradaščen, ko je spoznal moj
rrl i«
t- *
"Prosim.proteim. stopite notri!" Vstopil sem in moj znanec je zaklenil vrata za menoj'.
"Prosim, sedvte' S em naj Vam postrežem? ZeKo me veseli, bi ste me sledrjjič vendar enkrat obiskali.
Tedaj je pozvonilo. "Oprc-stite, samo pogledal bom. kdo je. Ti ljudje ne dado človeku tri besede mirno spregovoriti."
Hitel je v predsobo in čul sem <ra govorit*:
"Toda dragi gospod, pojasnil sem vam vendar točno, da mi ta mesec ni mogoče..."'
"Ne morem dalje čakati...*' se je čul bas obisk ovale a-
"Prihoduii mcsec gotovo. Ta teden se bom namreč zaročil... Izvolite mogoče cigaro, prosim..."
"Vi mi že dve leti govor te o loj zaroki!'*
"-Mi jaz vendar ne morem kar tako tebi nič meni niič nekoga brez dote poročiti. Na svidenje tedaj čez en mesec."1
Zaprl je vrata in se vrnil k meni.
"Glejte, moj dragi, tako gre ed zore do mraka. Komaj je eden
EOOSEVELTOV VNUK.
"No. gromska strela!"... Pardon, takoj bom zopet tn."
"Ah, izreden gost... Da. dragi, gospod, toda šele jutri bom moJ gel..."
"Tako ste včeraj tudi rekli.. ."
"Stvar se je zavlekla. Pri tem jr kriva šivilja, ki ni pravočasno poslala obleke- Jutri zvečer je za-1 roka. pojutrišnjem zjutraj Vas" pričakujem gotovo, ali gotovo!' Prosim, vzemite si cisraro in o. prostite mi, da Vas nisem povabil notri T mam namreč visok ob'-sk. Moj bodoči ta'st je namreč ravno pri meni. Razumete. Na veselo svidenje!'*
Prišel je nazaj.
"Sem morda prišel v času av-dijence?", sem vprašal.
"Ah. ne, jaz delim ves dan nv_ dijence, toda samo še danes kajti jutri zjutraj se preselim v Varšavo hi moram ravno spraviti svoje stvari..."
"Tedaj Vas ne bom dalje motil..
Zopet je pozvonilo.
"dejte, tako gre ves dam. Kako morem tu stanovati?... Pardon, za trenutek sem nazaj..."
MMK8 k
t OrvniOKT UNDCRMTOOO 4 UNOCRVJ-tOD. N. V.'
Eden najboljših agitatorjev v go-vernerski kampanji Theodorja Roosevelta je brez dvoma njegov sin Teddy. Ko je sprejel 'ihcodiuv Roo-evt l; govornersko kandidaturo, jc fant s svojim navdušenjem \\!:ko pripomogel k splošnemu razpoloženju.
H
ALI VESTE, —
le na «<»ji I.ijre nannlov
je. da ne morejo detektivi dosti ;po stopicali doli, se že vzpenja'V" V '"Jl ^ uanMl,,v v
opraviti, če se javno pokažejo v 1 dmtri	In vsak ie tako vsi 'm'" T'" I .	i"i*i*-u.ik
1	J cinigi goii. m ^sa.v je t a KO am- M.-trnikovu- tloljro časa posvetoval z ki-
ji v.	Skim ministrskim predsednikom Mus-
il o-len jem svetu.
Od zločinca samega mora biti detektiv odvisen za informacije glede tega, kar se vrši v vrstah njegovih sovražnikov. Vsak detektiv ima svoje ovaduhe, ki obveščajo izključno le njega samega.
Pozvonilo je.
solini jem? Ali veste. <la je najboljši ?..-,	,,ak za cigarete turški tobak in da vs<
Ze zopet! Pardon, oprostite, i,njVj„ iiHn.ar liNCTr čisti turški to-
takoj bom na uslugo."
šel je in odprl vrata, j "Čast mi je... Ne »rospod, da-! n^s absolutno ne morem. Izvolite
Kar je resnica izven jetnišnic.1 cigaro. Prosim! Pridite čez etn velja tudi za jetnišniee same. Vsak teden; Še ta' teden se zaročim. — jetniški uradnik je odvisen od Vem... že vem... Hočete lieei, svojih ovaduhov, ki ga obveščajo da sem Vam že zdavnaj obljubil, o izaroitali, protiizarotah in načrtih toda jaz ne morem tako ena, dve, za beg, katere se neprestano snu- ti«:, kajti moram Vara vendar pla-je v takih zavodih. Za vsako "uspeš- čati dolg in še nekaj za sebe pri-no zaroto se jih petdeset izjalovi, držati. Vi ste moj edini upnik, kajti jetniški uradniki so dobili T* volite cigaro? Aha, že kadite, vnaprej informacije glede zarote.'no potem si vzemite eno za pot, V tem oziraje bolj primeren stari' afc0 izvolite. Torej čez en teden."
pregovor. — Treba je tatu, da se ujame tatu.
Nadaljna razširjena bajka je
čaja ali nesreče, temveč da je j upnj i„ <Ja se najslabše obnašajo
1 Til of Tirn^to i viinil lil' '/lAoiriL«lrI i* r* «	T-k	-	•	i
"Vsak ima svoje težave 'm človek ne ve, kje se mu glava drži. Vedno te pisarniške zadeve. Toda vsebovana v ideji, da jc nekaj iz- j pustimo to. Kje ste vendor bili vanrednega. če se dovoli jetniku' toliko časa, moj dragi, da Vas zapustiti zavod brez straže in da nisem niti videl, je nekaj posebnega, če se vrne ■ jetnik ob določenem času. Listi
imel precej sumljiv zločinski rekord. 124 prosilcev je bilo že dvakrat obsojenih, devet in štirideset trikrat in osemdeset štirikrat ali več. Kljub vsem tem oviram pa se je organizaciji vendar posrečilo dobiti dela za te ljudi.
V splošnem tudi prevladuje na-ziranje, da je v ječah dosti nedolžnih ljudi. Če pa pregledate rekorde njih slučajev, ne boste našli med tisočimi niti dva. kjer je obstajal primeren dvom o krivdi. Seveda je tudi dosti jetnikov, kot naprimer političnih, ki niso zločinci. Nadaljni morajo sedeti v ječi radi bedastih in smešnih postav, čeprav bi ne mogel noben inteligenten človek zreti nanje kor sovražnike družbe. Ce pa pustimo to na strani, so izvršili, z zelo malimi izjemami, ti ljudje dejanja, katerih se jih dolži. Ne rečem, da dobe jetniki vedno pravične kazni. En sodnik bo obsodil na pet let i.a prestopek, za katerega bo dal drugi sodnik le eno leto In to bo vedno os-talo tako. dokler bodo imeli vodniki polnomoč odmeriti kazen. Trdim pa. da je število kaznjencev, ki so v resnici nedolžni, tako majhno, da sploh ne pride vpoštev. Najbolj inteligentni jetniki, v svojih zaupnih trenutkih, bodo odkrito priznali, da je to resnično.
Neki .mladi bankir, ki je bil poslan v zvezno jetnišnieo, na McNeil otoku, mi je povedal, da se je v prej&tiih čftftih vedno zanimal z& vprašanje možne nedolžno -
v ječi. Resnica ipa je. da so najboljši razred jetnikov v vsaki jet-nišnici. Spoznavajo, da je zanje le ena pot iz jetnišniee. namreč potom pomiloščenja ali parole in vsled tega si na vse mogoče načine prizadevajo, da ohranijo svoje rekorde glede obnašanja čiste. V tem jim včasih pomagajo drugi jetniki. Poznal sem jetnike, ki so "priznali" kako kršenje pravil, da ščitijo sojetnika, obsojenega na dosmrtno ječo.
Kaznjenci, ki so obsojeni na gotovo vrsto let. vedo. da si le pokvarijo prilike za hitrejši odhod iz ječe. radi krštitve jetniškili predpisov, a doživi jonski jetniki vedo, da si na ta način pokvarijo prilike, da pridejo sploh ke-da.j še na prosto.
Kljub zgoraj navedenim varija-cijam pa je družinska čast med tatovi tako kot je v drugih slojih prebivalstva. Kadar skleneta dva zaroto, bo v uri nevarnosti sla-bejši ali brezobzirnejši izdf.l svojega tovariša ter postal državna priča. Ljubosumnost, osveteželj-nost in cela skala človeških in živalskih nagonov igra svojo ulogo pri varanjih. izkoriščanjih in izdajstvih. Razventega pa je ne-čast med kriminalci tako kapita-lizirana, da žive Številni od izdajstva svojih tovarišev.
Večiry> aretacij za bolj resne zločine izvrši policija na temelj« teh Judežev iz dolenjega sveta, katere se imenuje "snitches". " snakes", "stqolpidgeons"
prinašajo kot senzacijonalnc novi-
ce, da je bilo jetniku dovoljeno' nutek sem tu."
"Bil sem..." Pozvonilo je Ha, že zopet. Pardon. Za tre-
priso-t vovati pogrebu kakega sorodnika brez spremstva.
Vsaka jetnišnica ima gotovo
Hitel je vun fin odprl vrata. "Ah. vi. Kako veseli me, da ste prišli... Alii ravno imam visok
število "zunanjih trusties", mot. I obisk morda bi prišli jutri ali ki delajo izven jetniškega obzi-' pojutrišnjem, sem že vse poskr-dja ter niso pod nadzorstvom pa z-, bel, vse je tu."
nia. To so šoferji za wardena, sli. delavci jetniški farmi, služab-
" Tedaj pridžte s tem vun.. "Ne. ne, tako t,o ne gre. Pro-
niki v hišah uradnikov in tako da- sim. prižirite si cigaro, je zelo
Ije. Jetnišniee s prebibalstvom tisoč mož imajo pogosto po sto takih zunanjih trusties, ki odidejo zjutraj, prežive dan zunaj ter se vrnejo zvečer v jetnišnieo. Ti ljudje se le v redkih slučajih po francoski poslove in poznal sem jetnišniee, ki so imele po dvesto takih ljudi, ne da bi izgubile v enem letu le enega samega
Nikdar ne smemo namreč izaru-biti iz vidika dejstva, da so ti jetniki izbrani iz razlogov, vsled katerih je odločno proti njih lastnim interesom pobegniti.* To so ljudje finančnih sredstev, tkaterih ne morejo pustiti, ljudje
Z moemmi družinskimi vezmi ter nadalje taki, katerim je kazen že skoro potekla ter .bi se jim ne izplačalo pobegniti.
Mesto da bi bilo neobičajno je povsem običajno, da prihaja gotovo število jetnikov iz jetnišniee ter se vrača v njo brez nadzorovanja.
. Tako se glase glavne bajke glede jetnikov in jetnišnic. Bom an i so jih spravili v življenje in lahkovernost, ki ne pozna nobenega po* in vpraševanja, jih ohrani žive.
dobra. Jutri tedaj Vas pričakujem, toda točno ob osmih..."
"Kako pa je z zaroko?"
"Bo sfcorjeirw>, moja beseda za to, danes zvečer se zaročim in dobim denar v roke. Zato Vas
.a k v nrške
Z veseljem boste zaeeli k;it]jri
lioanstvG m kompro mitira."
Da bi vladar mogel umetnika kompromitirati, ^e ho pač marsikomu čudno zdelo. In vendar se je to primerilo ru»kemu carju Nikolaju I. Stvar je ta. Italijanski. igraKkn družba je nastopila v Pc-trogradu ill dosegla lepe usptdic
! tudi na dvoru. Posebno eden iz-»med igraleev je carju tako uga~ jal. da ga je nekega dne na izprb-hodu zadržal in ga v laskavih besedah pohvalil.'Ruski policisti, ki so bili "slučajno" v bližini, pa I ni-o opazili, tla je umetnika ustavil sam sam. temveč so mislili, da je umetnik nagovoril carja in ga nadlegoval s kako prošnjo. Ker pa je bilo to v Rusiji nevarno in je policija na to pazila, se je polastila tudi ubogega umetnika in ga s prav rusko nežnostjo vedla v bližnjo stražnico, kjer je moral prestati mučno zaslišanje. Ko je umetnik zatrjeval, da ga je car sam nagovoril, so st» mu porogljivo smejali in mu zagrozili, da g«"i izženo iz države, ako še kdaj po-skusi kaj podobnega. Igralec vedel, da se ruska policija ne šali. :a;;> se je odslej carja skrbno izo-iiibal. Nt koe pa sta se vendar sre-čala. Car mu je pomignil. naj pristopi. da izpregovorita par besed. Kdo ;>a ps-piše zaf-u levje, ko ga jc Italijan ves v skrbeli naprosil: "Ali m: hoče vaše veličanstvo izkazati milo-;, ga prosim, da ine ne nagovarja javno; veličanstvo me kompromitira!" *
S prisrčnim smehom je car kas-noje pripovedoval ta dogodek svojim zvestim.
ROJAKI, NAKOCAJTE SE NA 'GLAS NAJRODA', NAJVEČJI 4LOVENSKI DNEVNT5 V rr v<? tt* T.Tsrrp- nvt.iviv
DR. LORENZ
642 Perm Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJAL 1ST MOŠKIH SOI EZNI. ■rtoje »tro!«* 1« zdravljenje akutnih In kroničnih bo!«xn! Jmz •am ie zdravim nad 25 let ter Imam skušnje v vseh boleznih 'In ker inati slovansko, zato wm morem popolnoma razumeti In spoznat! vsše brlerni, da vas ozdravim in vrnem moč In zdravje. Skozi «3 let sem pridobil posebne skušnjo pri ozdravljenju moSklh bolezni. Zato ss morsts Popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Js, tfa vas popolnoma ozdra »im. Ne odlašajte, arr.pak pridite £impr«Je.
Vaz ozdravim zastrupljeno kri, marulje in iise po telesu, bolezni v grlu. ti-padanje !a*, bolečine v kesteh, stare rane, oslabelost, živčre In bolezni v mehurju, ledicah. jetrah, želodcu, rir.enico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd Uradne yrs: V ponedoljek. sredo ln petek c3 9. dopoldne do B. popoldne ▼ torek. r<>rrTt»k te .-obotit od 8. dopoldne do t. *rečftr: » nedeljafc In praznikih r-C If?. (JoDoHnf do 2. popoldne.

Bolečine
bodisi revmatične, nevral-gične ali krči hitro olajšate, če rabite
SEVERA'S GOTHARDOL
Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in otrplost mišic. Tmejte ga. vedno pri rokah.
Cena SO ali 60 cantor.
ZakUv^U prt
W. F. SEVERA CO (.. L i J A h H A K l Lj b . i LJ r
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga« —
Vsebuje 300 strani____________________1.50
Nova velika sanjska knjiga .............................. .90
Sanjska knjiga, srednja.......................... .35
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ________________________________1.40
Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana ........ 1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek ...__ _____ M „ „ „ ..._______ 1.—
Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. _ __ ___ _________. 1.25
Kobinson, povest___-______________ ____.65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ___ _ ____-	.80
Rinaldo Rinaldini-------------------.50
Sveta Qenovefa . „ ________________________.50
Predtržani, Prežern in drugi svetniki v gramofonu —	.25
Hitri računar ali Praktični računar________-__.75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v
besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—«
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v
Ameriki. Trdo v platno vezano_____ _ ... 3.—«
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi .	„ «M —M
Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške gla-sove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi 2.50
(K naročilu priložite pokritje t znamkah ali M. O J Knjige Vam pošljemo poštnine pro«to.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Strast : : : Hew York, S. T.

QLASNABODA, 21. OKT. 1924.
Zamena.
Buska narečna pripovedka.
1 Ženeva, sedež Lige na-
Živela s*a mož in žena. Imela sta par volov, voza pa rte. Kadar je bilo treba, da se kam pelje je letel mož od soseda do .soseda, da vi izpovedi voz. Tako je prišlo tajko daleč, da mu mlhce več ni liot^l dati voza- Kamor se je obrry 1, poA\.' nod .so ga za>ramovali: 'Kakšen puspodar pa ! Vo&e imaš, voza p ne!"
Seljalc se je pripravljal na pot, a se ni imel i*a čem voziti.Letel je tja, letel sem in ostal nazadnje doma.
"Posdušaj me!" pravi žena, "pel ji fole na sem on j, prodaj jih in kupi za izkupljjeui denar voz. Daj. da bomo imeli tudi mi svoj voz. In k nam bodo ljrudje na posodo p<aij hodili, a mi ga ne .bomo daJli nikomur!"
Mož posluša, vstane zjutraj na vse zgodaj, vzame vole in jih žene v mesto. Ko je bil že blizu mesta, g.ej, starec pelje na semenj nove vozove. Ko ga doide mu reče: "Pozdravljen rojak! Ali »o tj' vozovi na prodaj?"
"So."
"Ves, kaj ti pravim ?"
"Kakor porečeš,tako bom vedel."
'Stori mi ljuba v. Daj mi voz, a ti vzemi par volov."
Starec vidi da zamena ni slaba: par vole v stane m/nogo, poldugo stotino rublje v, a voz samo dvajset, in reče: "Izvoli, prijatelj! Izberi >) voz, ki ti je všeč."
Kmet izbere največji voz in da zamj par volov. .	i
Starec se veselo požuri v me-' sto. Po glavi mu roji samo to, da bi si bedak ne premislil in ne' zahteval nazaj svojih volov.
A seljalc stoji na cesti in mfelii "Hvala Bogu, sedaj imam voz! Samo kako naj ga domov pripeljem Ker nimam volov, je treba, da ga sam vlečem." Prime oje, vpreže se v voz in začne vleči. I Vleče, vleče pi</l vrste, a se utrudi kak r pes. Znoj mu Iije po vsem telesu, in srajco bi jlaliko ovil. Obstane, sede, da se odpočije, in sj zamisli: Do doma je daleč, o-koli petnajst vrst bo. Kaj bi iiaJ pravil z vozom?
Zapazi pastirja, ki žene dve kozi na semenj in mu zakliče: "Pozdravljen. rojak! Kam ženeš?"
"V mesto na prodaj."
"Zakaj bi prodajal. Zamenjaj rajši eno kozo za moj voz, vidiš, popolnoma nov je!"
Pastir se nasmeje: "Prijatelj, samo da ise ne prevari. Sedaj boš dal, potem se boš pa kesal.j A dobro; da se komu krivica ne zgodi, izbiraj, katera ti je po' volji."
Kmet mu da voz, vzame kozo in jo pelje domov.
Gre, gre dve vrsti in se sreča s' krošnjirjem, ki je imel na plečih koš za pasom pa cel sveženj mo-1 šenj. Pogleda kmet te mošnje, ja-1 ko so mu všeč in reče: "Poslušaj kam ineseš te mošnje?"
"V mesto na prodaj."
"Zamenjaj eno za mojo kozo."
" Izvoli. pi< jatelj!"
Vzame kmet mošnjo, jo vtakne za golcr.vico iti gre proti domu. j Gre, gre, pride do reke, sede na brod in se da prepeljati na drugo' stran. Brodnrk začne zahtevati' denar, a e:i nhna uiti vinarja in ne more plačati.
"Vzeirute mu. sukjnjo, ako ni_' ma denarja." praviijo prevozniki, j
"Stojte! Suknjo potrebujem jaz sam. Imam pa novo mošnjo,1 vzemite si jo za trud." Izvleče mošnjo in jim jo da, prevozniki; pa ga izpuste.
Nov graditelj krvi, živcev in moči.
Zdravniki so pronašli, da čudovito pomaga obem. starim in mladim.
Mnogi tisoči jemljejo to novo zdravilo, N'UKa-Tnne in dobivajo čudovito odpo moC v par dneh. Nugn-Tone hitro povrne prej&njo mof in žilavost utrujenim in lzč*-panim živcem In mišicam. Daje
rd"^. kri_ mm'nc umirjene tivce in čudovito poveča odporno mo«? in vstrajrost. Za *lal»o prebavo, »aprtje, slab duh. glavobol, f!ab	ni boljšega kot j<-Xup-Tone. Isto učinkuje in to jako hitro. Nuga-Tone daje dober tek. trden in poiivljaiot ppar,«c, stimulira ji.'tra in re-r'-ilira obisti, ie'odec in frtva. Na Si či-t*»telji naj poskusijo to r dni vilo, ker zgu-l>c ne m<,rr>jo imeti. Izdelovalci Nupa-Tone
tako dobro vedo kaj Irto stori v t.ikih
Hlučsiih, da, primorajo vne lekarnarje isto Jamčiti in vam vrniti denar, ako niste zadovoljni. Ja lahko za uživati in za približno fl.00 dobite relomese^no zalogo. Priporočan, jamčeno in na P0» dr-j v vseh dobrih lekarnah.	—A d v't.
Kmet se odpravi domov: "Glej, za nič. pa prav za nič sem izgubil par volov!" Gleda in vidi, kako ob eesfci sede šolarji in kuhajo kašo-
•' Pozdravi jc-na, rcjakii!''
"Pozdravljen!"
"Hog blagoslovi!"
"Hvala."
'Ali je dobra kaša.' Dajte, prijatelji, da poskusim tudi jaz malo; jako sem lačen."
"Odkod pa si.'" ga vprašuje starejšina.
"liil sem na semnju, gnail sem par valov, da bi jih prodal."
"Glej ga! Par volov si prodal, pa prosjačiš..."
"Ej, dragi moj!" odgovori kmet, "ko bi ti poznal mojo nesrečo?"
"Tako poslušajte!'* in pove jfm vse, kak' r «e je zgodilo.
Starejši 11 a se nasmeje in reče kmetu: "Sedaj se pa svoji gospodinji ne prikaži', več, če ne, bo huda pela."
Ne go, prijatelj, prav tmič.jie lo. Se zle besede mi ne poreče!"
"I.ažeš, kmet! Ako te za to žena ne bo ozmerjala, ti dam dvanajst vozov soli, — vse ti dam z volni: vred!"
"Dobro, sjrejšuia!''
"A če te ozmerja?"
"Ti boni služil do smrti."
Ko >o bil", stavo wklenuli, gredo v vas. Ko pridejo doliiše. se .skrije starejšima v vežo iin posluša, a kmet stopi v hišo in reče: "Pozdravljena, žena!"
"Zdrav, moj mož! Ali menjal vole?"
"Sem."
"Kje je voz?"
"Dal sem ga za kozo.'1
"A kje je koza?"
"Je šla za mošnjo?"
"Kje pa je mošnja.?"
"Vzeli so jo za prevoz."
"Na. hvala Bogu, da s>. sam vrnil. Sleci se brž in sedi za mizo m založi. Gotovo sd že zdavnaj postal lačen- Kadi volov ne bedi žaloMten. Zdaj, ko jih na, n n bomo i me." i skrbi!"
Kmet sede za mizo in zavpije: "Alo, starejšnna, pojdi notri! Sd slišal? Imam jaz prav?"
" ImašJ" reče -sta.nejaiim fiJi vzdihne: "Vzemi z Bogom vseh dvanajst voz s soljo in volmi."
Tako je krnet obogatel iai dobro živel.
si za-
se
ZANIMIVI PREDMETI NA ELEKTRIČNI RAZSTAVI.
V ameriških svetilnikih je" elektrika že zdavnaj nadomestila oljnate svetilke, nadomestila je meh, ki je gonil v megli zvonovo in sirene, vrti sedaj elektrika. Žar električnega svetilnika vodi sedaj ladje ob obali in z motorjem goni zvonec, ki svari kapitane pred pre. tečimi nevarnostmi.
Oddelek svetilniške družbe Zdr. držav je brez dvoma najbolj za--nimiv na razstavi v Grand Central Palace. Sleherni obiskovalec se zanima za velik zvon ih za žar-komete.
Vsako minuto se oglasi pol tono težak zvon. Sreča, da je zakrit. Ubogi obiskovalci razstave in razstavljeni predmeti, če bi ne bil zakrit. To je popolen uzorec zvonca na Sandy Hook in Fire Island svetilniku.
Zvonec s Sandy Hooka je mogoče slišati na Staten Island, torej v razdaljo 14 milj. Razstavljena je tudi velikanska sirena, katero goni stisnjeni zrak.
Razstavljeni so svetilniki vsakovrstne velikosti. Jako zanimiv je tudi aeroplanski žarkomet, ka-koršnega bi se bila morala poslu-žiti ZR—3, ako bi ponoči dospela v Ameriko.
POLJSKA PROTESTIRA PROTI BOLJ ŠE VIKOM.
rodov.
Dolga leta pred svetovno vojno in pred ustanovitvijo Lige naro dov je bil z imenom Ženeve že zvezan eden prvih mednarodnih pojmov: Rdeči križ že več kot po. stoletja stavlja v .-»redo bojnega meteža idejo človeštva, idejo ne če.sa, kar stoji v^šje kot narodnost, kot država, idejo, ki stoj. I najvišje: ljubezen do svojega bliž
I njega. Rdeči križ je delo treh Že-neveev. u-tanovili so ga Ilenri Du nant, Gustave Moynier in Louis Appia. Predstavlja princip, ki so ga sprejele vse vojskujoče se civilizirane države glede nevtralnosti ranjenca. Rdeči polumesec je njegova moslimanska podružnica.
Ko je stal Henri Dunant na sol-ferinskem bojnem polju in gledal vojno grozo, se mu je rodila nisei na Rdeči križ, ki naj bi stavil ranjenega vojak a vmednarodni ka der. a- prvega velikih mednarodnih kadrov.
In Liga narodov s svojimi komiteji in pisarnami ni nič drugt ga kot sistem mednarodnih kadrov te vrste, ki se je naselil po leg prvega, kateri je imel velik uspeh in je kot definitivna institucija prešel v človeško družbo.
Predsednik Wilson, ki je bil oče in prerok (a ne v svoji deželi!) Lige narodov, je nekaj časa omahoval v vprašanju mesta, kjer naj bi bil nje sedež. Belgijski minister Paul Hvmans. se je top!o zavzemal za Bruxelles, Francoz Aulard je. poznavajoč učikovitost časopisne propagande, spuščal v francoske dnevnike članek za član kom, v katerih je dokazoval, tla je Pariz edini možni sedež za Ligo. Wilson je slednjič omahoval med Ženevo in Lozanom. Milejše podnebje, mir in lepa lega Lozana sta mu zelo prijala. slednjič se je pa vendarle odločil za Ženevo in ta odločitev se nam dandanes zdi pravzaprav nekaj čisto naravnega. Predvsem že radi tega. ker je bil Wilson presbiterijanec in je imel torej vero ene onih sekt, ki izhajajo iz Calvina.
Iz stare resne Calvinove Ženeve pa je nastala v S. stoletju na nadoana evrop^a Ženeva, duševni kozmopolitizem, ki ga je morda pripravil finančni kozmopolitizem ženevskih bankirjev. Danes poleg Pariza morda ni na svetu bolj mednarodnega mesta kot je Žene va, kar se tiče duševne elite, ki jt-v njem zbrana, posebno za časa zasedanja skuščine Lige narodov. A vsi ti misleci, diplomati in politiki. ki so prihiteli iz vseh koncev našega planeta, se počutijo prav domače iivil seboj, vsi so člani ene velike družine, ki se skušajo na vse načine približati se. spoznava ti se in v večnem miru in procv:-tu srečno živeti drug poleg dru gega.
■a
IZZA PREJŠNIH LET.
USODA VLOMILCA.
Nedavno je vlomil neki individi j v Parizu v sobo neke "bone". Zasačili so ga in brez vsakega odpora se je pustil odvesti na policijo.
V samotni celici so ga premagale bridke refleksije. V svesti si. da ga spričo recidivnosti zadene vsa strogost zakona, je prišel do prepričanja, da je najboljše, da napravi takoj konec življenju polnem zločinov. Edin izhod je videl v tem, da se obesi. Čuječnost paznikov mu je odvzela naramnice in trakove čevljev. Figueron je torej zvil iz svoje strgane srajce vrv. prav pripravno za njegov namen. V trenutku pa, ko bi bil imel izdihniti dušo, se je možakar premislil, začel je brcati s tako silo v vrata, da so pridrli pazniki, tet ga pravočasno rešili. Premislivši si se je dal torej Figueron odvesti v sodnijske zapore, čeprav — brez srajce.
* UNHRWOO«, IV Tv
Slika je bila vzeta leta 1SS4 ter nam predstavlja republikanske-
ROYAL MAIL
Naravnost v Cherbourg In Hamburg.
PRIPRAVNK ZVEZE Z
JUGOSLAVIJO,
Privatne kabine — (zborna brana Uljudna postrežba.
DRBITA ........ 25. okt.
3RCA ........... 26. nov.
r» R D 'J N A ........9. dec.
OHIO ............ 31. dec.
Za Informacije vprašajte svojega lokalnega agenta ali pa
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
Sanderson A Son, Inc. Agents 26 Broadway	New York City
Kretanje parnikov - Shipping Newt
POMANJKANJE STANO VANJ V MOSKVI.
Vsled izredno velikega pomanjkanja stanovanj so krajevna oblast va v Moskvi izdala stroge predpise o izpolnjevanju naredb, po katerih je za vsako osebo določe-
cinoma prav velika stanovanja.
ga podpredsedniškega kandida- j nih le osem kvadratnih metrov ta I)a\vesa. ko je bil dijak na J plosko vine. Doslej so nuvrali za Mariett vseučilišču.	| ploskovino. ki presega to izmero.
'j plačevati trikratno najemnino, se-
Arterioskleroza -	kZ?™' z
no vanje, ki presega predpisane meje. more tekom 14 dni dobiti sostanovalce za odgovarjajočo sta-Število onih zdravnikov, borcev n«vanjsko površino, vendar le tamper postaranje človeštva, ki, ka- ,ke- kl ™»ajo glasovalno pravico za kor Voronov in Steinach, svoje sovJet<? -sic^r nakazujejo večjo >olnike pomladujejo, Se je zopet prostornino stanovanjski organi, pomnožilo.	določba posebno težko zadeva
Pravkar prinašajo namreč češki zasebne trgovce, ki nimajo p.. lis*i iz Prage senzacijonalno vest, ustavi volilne pravice in imajo ve la se je posrečilo tamošnjemu univerzitetnemu profesorju dru. Mla-dojevskemu izumiti zdravilo zoper o zl i staro ti.
Skleroza žil-odvodnic je pojav tar;.'sTi in še pred kratkim so jo učenjaki smatrali le za starostno onemoglost. Šele v najnovejšem '•asu. ko se je pojavila tudi pri nladih ljudeh >o spoznali, da gre .a bolezen ter začeli iskati proti--redstva.
Bolezen obstoja v glavnem v tem da izgube stene žil svojo ela--ticiteto, ker se ob stenah nabere-"o apneni kristali nekako tako,
'■^akor kotlovec v piskru. Vzrok	--
-eniu pojavu je po mnenju dr. j Zastopniki kateri so pooblaščeni na-
Mladojewskega okolnost, da manj- "aro?nino dnevnlk "GU|
ka organizmu kremenova kislt-
*6. oktobra:
Olympic, Cherbourg: Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Lancastria, Cherbourg: Muenehen. Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne; Duilo, Genoa, Pres. Harding. Cherbourg lz Bremen.
Z8. oktobra:
Resolute. Cherbourg ln Hamburg. 29. oktobra:
France, Havre; Aquitania, Cherbourg 1.. novembra:
Homeric, Cherbourg: Volendam. Boulogne; Geo. Washington, Cherbourg in Bremen; Mount Clay, Cherbourg in Bremen Conte Verde v Genoa
4.	novembra:
Colombo, Genoa. Bremen, Bremen:
5.	novembra:
Berengaria, Cherbourg Roirhambeau, Havre.
6.	novembra: Pittsburgh, Cherbourg.
8. novembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic
Cherbourg; Veendam, Boulogne: Saxo-nia. Cherbourg. r>e Grasse, Havre;
12. novembra:
Mauretanla. Cherbourg.
[DSULiCH iiNF
rfaiavnost v Jug-0sJavij0^ V
Martha Washington—23. okt.; 6. dec.
Presidente Wilson ............29. nov.
V Dubrovnik ali Trst. Železni na v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. Vpražajte pri bližnjem agentu ali pri
PtltLPS BROS. A CO„ 2 West St., N. V .
Črnog-orski princ Petar v Beogradu.
V Beograd je prispel črnogorski princ Petar sin pokojnega kral ja Nikole. Nastanil se je v hotelu " PalaceTe dni ga je -qxrejel (nl>ustrs'lci predl-xlchtik s katerim je ostal dalj časa v razgovoru.
Zastopniki "Glas Naroda"
na. ki v normalnih razmerah "re-rfilira" apnenske suevi v životu in je tudi sicer zanj največjega Tiomena. Pri starih ljudeh in pa pri arterioskleroza organizem ni več sposoben za to, da bi izločit :z hrane kremenovo kislino ter jo prevzel.
Profesor Mladojewski je sestavil posebno snov. imenovano fskle-"o1sirup?, ki vsebuje kremenovo kislino v taki formi, da jo morejo novzeti tudi stari iu pa oni orsra-mzmi. ki bolujejo na sklerozi žil.
Poskusi, katere s<> napravili v Pragi tako profesor Mladojewskv. kakor tudi dru^i zdravniki, izpad-'i so sijajno: stari ljudje, ki so se komaj mogli še pregibati, postali so čili in kor en jaški.
No. če bo šlo s "pomlajenjem" "loveštva tako naprej, kaj bodo pa napravili naši pogrebni zavodi in ■»robokopi ? Ali jih bomo vrgli med >taro šaro ?
fnroria
Vsak zastopnik Izda potrdilo ga svoto, katero je prejeL Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
PREISKAVA V BELJU, JUGOSLAVIJA.
P>ivši minister in narodni poslanec Anton Kristan je prispel te dir: v Bel je. Domneva se, da je Kristanu od strani finančnega nii-n!strštva poverjena posebno misija, ker je dobilo finančno mini-
«?trstvo nebroj pritožb o nerednili isi zlorabah, ki sr> ble izvršene p* državnem posestvu v Bel ju. Minister dr. Spaho j«1 sedaj imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo, da pregleda delo uprave in stanje, v katerem se nahaja posestvo v Bel ju.
Krasno fatamorgano
so opazovali te dni na Badenskem. Na nebu se je poja-vil grad z mnogimi stopi v krasnih barvah. Po preteku dveh minut je pojav izginil.
Varšava, Poljska. 20. oktobra. Poljski poslanik v Moskvi je protestiral pri sovjetski vladi. češ. da so boljševiki dejanski napadli v Rusiji štiri poljske uradnike.
Boljševiška vlada je obljubila preiskati zadevo.
ANTHONY BIRK
HIŠNI in sobni slikar in dekorator
Prevzamem vsake v te stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
359 Grove Street
MENE ZA CENO. Rldgewood,
Telephone: Evergreen 5506
Brooklyn, N. Y.
Naročnina aa "G!as Naroda" je: Za eno leto $0.00: za pol leta $3.00; sa Štiri mesce $L\00; ?.a črt rt leta 1.50 Naročnina za Evropo je $7. za ene kro.
California:
San Francisco, Jacob Ltosta.
Colorado:
L>enver, Frank Skrabec; LeadvUle, iL Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh; Salida, Luuli Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk.
ndiana:
Indianpolis, Louis Rudman. llinois:
Aurora, J. Verbich; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle. J •Spelich; Mascoutah, Frank Augustin North Chii-apo. Anton Kobal, Gertrml Ogrin; Springfield, Matija Barboricb Waukegan. Frank FetkovSek.
Kansas:
Franklin in okolico, Anton Seljak.
Maryland:
Kltzmiller. Fr. VodoplrM. Michigan.
Detroit, Ant. Janezlcb ln J. D. Judnich.
Minnesota: Chlshotm, Frank Gonfe; Ely, Jos.
I. Peshel; Kveleth. Louis Gouie; Gil-bert Louis Vessel: Ribbing. John Po»-ge; Virginia, Frank Hrvatich.
I^oleg gortnsvedenih so pooblaščeni pobirati naročnino turf i vr! tajnik* r J
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda".
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "OUTER" JJJ20 —
B strešico Ta slovenske čr-ke, č, i, i —< $25.-
13. novembra:
. l^pland, Cherbourg: Albert Pallln. Cherbourg in Hamburg; Arabic, Cherbourg.
15. novembra:
Olympic. Cherbourg; Columbus, Cher bourg, Bremen; I-a Savoie. Havre: Re-llance. Cherbourg In Hamburg; Xlew Amsterdam, l'-oulagne.
19. novembra:
Paris, Havre, Aquitania. Cherbourg. 2C. novembra:
Minnekahda, Cherbourg; Thurlngla. Cherbourg in Hamburg.
22. novembra:
Homeric. Cherbourg: Ryndam, Bou-ogne; Kepublic, Cherbourg, Bremen; Orea (Bermuda). Cherbourg.
26.	novembra:
Berengaria, Ham.
27.	novembra: America, Cherbourg
Zeeland, Cherbourg; Cherbourg in Bremen; Cherbourg in Bremen.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Duilio, Genoa; Presldenta "Wilson, Tr«t.
Cherbourg; France.
ln Bremen; r>eutschland. Minnekahda.
Missouri:
St. Louia Mike Grabrlja.*.
Montana:
East Helena. Frank Hrella; Klelr ' ireogr Zobec.	r
JSew York:
Gowanda, Karl Sternlsha; Llttl» 1'hIJp. i'rani Mas!«.
Ohio:
Harberton. A. Oknlish. John Balant; Cleveland. Anton Bobek. Anton Siui-C-ir- ill Charles Karlinger; Coilin\v<H>d. Math. Slapuik; Lorain. Louis Balun in J. Kumše; Niles, Frank KogovSek: Vouns;stown. Anton Kikelj.
Tennsylvania:
Amhridjre. Frank Jakshe; Bessemer, 'onis Hribar; Braddoek, J. A. Germ Wroughton, Anton Ipavec; P.nrdlne, Tolin Demshar: Coneinauch, Vid Ro-i-anSek in J. Brezovec; Claridce. Anton Knzaglov. Fr. Tusbar, A. Jerina: Dunlo \nt. Tauželj ; Export. I-onis Supančifc, ^orestCity, Math Kamin ; Farrell, Jerry U-orn; Imi>erial, Val. Peternel; Greens Fran's Novak; Homer City in >kolieo, Frank Farenchak; Irwin, Mike i'Hiishek; Johnstown. J-ihn Polanc in ^»rtin Koro^!iet7.: I.uzerne; Anton Osolnik: Lloy.kdl. John .Torch. Mid vay. John Žust; Moon Run. Fr. Ma--•hck in P"r. P.Mlmilšek; Pittsburgh. Z Inkshe. la. Matristcr. Vine. Arh In C tak^dch: Read in sr. .T.Pex.lirc; Stv<'lt««n.
Hren; Turtle Creek in okolico. Fr. ^cltifrer; W^st Newton. .To^ph .Tovan; White Valley, Jurij Preivch; Willock. T. Pet era el.
West Virginia:
Coketon, Frank Kodu. Wisconsin:
Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin.
Washington:
Black Diamond, G. J. Porenta. Wyoming: Rock Springs, Ixrals Tauchsr.
Mr. V. Blscu cm! fnited States Lines bo vodil noseben božični iz-l» t v Tt3goslav5jo. I'otr.iki bodo od-poto\<tli 7. velikim "Leviathanom" iz New Yi>rka dne 6. deccmbra pr^-k«> Cherbourga V domovino 1 'St-.> dospeli dovvtlj zgodaj, da boste z.i-eno s prijatelji in sorodniki pr.izno-vali Božič.
I'reiirir-:« jte se sedaj o tem iz-l»'tu. I*o najnižji ceni boste deležni listin lid'ibnih kabin. n;ijl»oljš,> lir;l-ne. vt»lik.h in privlaOnih javnih prostorov ter ves čas nljudne pi.-
trTrill.,'.
'/.■ t vsn navcilla pi.site ali v;>ri!-š.jt.- st-.laj.
UNITED STATES LINES
45 Sroadway. New York City
Ji vpraSajle vaSega lokalnega agenta
Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD
PRIJATELJ IŠČE NASLOV
družine Franca Mihelič, doma i/. Domžal, ki biva nekje v Xe\v Vorku ali v lirf>oklynu, odnosno sedaj morda kje drupe. Družina je bila na obisku v stari domovini v letu 1920. Zadeva jc važna. Javi naj se: T'pravi fJ!a.s Naroda. Corflandt. St.. New York. X. Y. ! 3x 18. 20. 21.)
Kad bi izvedel za naslov ANDREJA P. RAN I SE L J, podomače Zohtov i/. Dolenje vasi pri Cerknici. Pred par leti jc bil v "West Va., zdaj pa ne vem kje je. Oe kdo izmed rojakov ve za n.jo-gov naslov, naj ga mi naznani, alr naj se pa sam javi. — Tony Primšar, Box 4">. Leva k. Out., Canada.	(3x IS.20,211!
'OLIYEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati n« pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak pile* Hitrost pisanja dobite a vajo.
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Oortlandt StrMl	"	lT«w York, H. T.
Kako se potuje ^ stari kraj in nazaj v Ameriko.
K DOS Je umcnjns potovat! * atari kraj, je potrebno, da. M natančno pončen o potnih Ilatlh, pri* IJagi in dragih itvareh. Pojasnila, ki vam Jih nmonati 1 dati valed naSe dolgoletne lzko£nJ». 7ua b»jdo gotovo r korist; tndl pr:
taročrmo vedno le prvorrstr** n*4
nlke, ki imajo kabine tudi v ILL ra» red v.
Glasom nove naselnUke postav«, k)
ie stopila v veljavo s 1. Julijem 1924. «amorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.C. Prognjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu v •tail kraj glasom najnovejše odredb*
Kako dobiti svojce ii eUrs-ga kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnika aH avojca Iz starega kraja, naj Dam prej piše za pojasnila. In Jugoslavije bc pripnščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.	%
Prodajamo vozne liste sa vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jogo. alovanl sedaj potovati.
Frank Bakser State Baal
82 Oortlandt 81, Haw York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "G-las Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"