8554 AA 601002U0 OSRtDNJA K 'IJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER Primorski c nevmk štnina plačana v gotovim ^.. Abb. postale I gruppo (.jCUJI ZdO lir Leto XXXV. Št. 173 (10.392) TRST, nedelja, 29. julija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob. vGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni vtopi. V ENEM SAMEM DNEVU JE NOVI MANDATAR OPRAVIL VSE POLITIČNO DELO PANDOLFI SE JE SESTAL Z VODSTVI STRANK: SESTAVIL BO«POČITNIŠKO TEHNIČNO VLAD0>, Danes razgovori o programu in o oblikovanju vlade, v kateri bodo poleg demokristjanov tudi ministri PSDI in PRI - Vprašljivo sodelovanje liberalcev Socialisti bodo odločali o zadržanju po predstavitvi vlade v parlamentu RIM — Mandatar za sestavo nove italijanske vlade Filippo Maria indolfi bo verjetno že v prvi polovici prihodnjega tedna končal z delom. ' sjkasneje v sredo naj bi — po dosedanjih vesteh — predložil predsed-l*tu Pertiniju seznam ministrov, ki bodo sestavljali njegovo počitniško prehodn0 vlado. Po včerajšnjem prvem krogu razgovorov Pandolfija s predstavniki s*h strank lahko rečemo predvsem dvoje: da Pandolfi ne bo vrnil man-J16 ampak bo zagotovo sestavil vlado in da se ta vlada ne bo bistveno ‘nakovala od sedanje. ------------------ *4va trditev izhaja že iz Pan- jolfijeve petkove izjave in iz nje-sovega zadržanja na včerajšnjih izgovorih, ko je Pandolfi dejan-*'? Ponudil socialdemokratom, re-Mmlikancem in liberalcem, naj so-Jpmjejo v vladi in so bili, seveda euradno, kajti o tem morajo raz-Pravljati še najvišji forumi obeh irank, scialdemokrati in republiki naravnost navdušeni nad po-adbo, kajti marsikdo je mislil, J? bo Pandolfi sestavil enobarvno , a 6C dni Pred Morovo ugrabit- g’^oht° -°*>a Bonana, kot tudi dru-tie u, ržonci sicer priznavajo raz-a vJIraUitve .atentate in tatvine, ca , rajajo pri trditvi, da so mar- Preprečen poskus bega v Fossombroneju FOSSOMBRONE - Okrog 14.30 včeraj sta v posebnem zaporu v Fossombroneju (v pokrajini Pesa-ro) eksplodirali dve bombi, ki pa nista povzročili ne ranjenih ne predvidene zmede. Prvi peklenski stroj je bil postavljen ob vznožju visokega zida, drugega pa je neki zapornik zagnal v stražarnico, škoda je malenkostna, saj sta bombi le poškodovali zid in razbili šipe. Dva pripornika sta hotela tedaj zbežati, vendar so jima to jetniški pazniki preprečili. Ni pa znano, če bo Nicolazzd ohranil ministrstvo za industrijo ali ne. Na številne kritike po zadnjih podražitvah ni uradno reagiral nihče, marsikomu pa se že cedijo sline po ministrstvu za industrijo, kajti po teh podražitvah je upravičena domneva, da novi minister ne bo v svoji kratki mandatni dobi do jesenskega kongresa KD segal po tako nepopularnih ukrepih. Ostaja še tretje vprašanje: kako bo šla ta vlada skozi prvo parlamentarno preizkušnjo, to je glasovanje o zaupnici, oziroma — kar je popolnoma isto — kaj bodo naredili socialisti. Predstavniki socialistične stranke so jasno povedali, da ne bodo povedali ničesar, ne javnosti pa tudi Pandol-fiju ne ter da bodo odločali o svojem zadržanju potem ko bodo izvedeli za imena ministrov in slišali za program vlade. Neizpolnjenega čeka Pandolfiju ne bodo podpisali, kajti že enkrat so se (skupaj s komunisti) opekli. V mislih imamo tisti 16. marec 1978, ko je Andreotti sporočil imena ministrov potem ko je zagotovil strankam, ki so ga podprle — v prvi vrsti komunistom in socialistom, da bo z vključitvijo strokovnjakov «izboljšal» svojo vlado. V večernih urah 15. marca pa je Andreotti sporočil običajna imena: iz vlade je izločil le nekaj manjših osebnosti, kot na primer Lattanzia, ki po Kapplerjevem begu ni hotel sam odstopiti. Levica je bila že pripravljena, da odpre igro znova, vendar so pred začetkom razprave Rdeči brigadisti ugrabili Mora. V tej situaciji je Andreotti prejel zaupnico. Odločitev socialistov, da bodo sklepali potem, ko bodo izvedeli za vsebino Pandolfijeve vlade pa je tudi posledica zadnjega razpleta dogodkov. Craxi je včeraj potrdil, da se PSI ne bo več sestala s Pandolfi jem: «Prihodnje srečanje bo v parlamentu,* je dejal. Jasno je, da se bodo socialisti znašli v zadregi, kajti oni bodo pri glasovanju jeziček na tehtnici. 0-čitno pa hočejo s tem svojim zadržanjem Pandolfija prepričati, naj upošteva njihove zahteve in njihov program pri sestavi vlade. V bistvu, pripominja marsikdo, je pravzaprav vseeno, kaj se zgodi v parlamentu: če Pandolfi pade, bi morale biti jeseni volitve (o katerih pa noče nihče govoriti), če prejme večino, pa bo odstopu po kongre- liiiiifiiitHiitmiiiimilliilitiiilOliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliitiiiiitiiimmiiiitiiiiiitfiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiii PO RAZGOVORE S PREDSEDNIKOM SFRJ TITOM Predsednik Sejšelov odpotoval z Brionov 1978 «Unita combattenti per il ^teiismo* razpustili. *bčh te^a datuma so se v terori-siij skrivališču večkrat zgla-s„ Pripadniki rdečih brigad, ki in g( sP°sojevali orožje in municijo fcoi O ,ni zanikal, da so nekateri Sirwlni(d njegove organizacije 8iS(.j “rirali tudi z rdečimi brigado, zasilne je preiskovalni sodnik Ponj?* Gian Pietra Bonana, v ^ecriv e.k Pa bo -še Ino Mario aiu in Paola Lapponija. BRIONI — Predsednik republike Sejšeli France Albert Rene je včeraj dopoldne odpotoval z Bio-nov. Ob obisku sejšelskega predsednika so v Beogradu objavili skupno sporočilo, v katerem med drugim piše, da sta oba predsednika v razgovorih poudarila, da je najpomembnejša naloga, ki je pred neuvrščenimi pred skorajšnjo konferenco v Havani, da utrdijo enotnost gibanja, in da odstranijo spore med posameznimi državami. Predsednika sta med drugim poudarila tudi nevarne posledice tekme v oboroževanju, zavzela pa sta se tudi za to, da mora postati Indijski ocean cona mire in da se mora otresti stalne prisotnosti velikih sil. Ko sta razpravljala o gospodarskem položaju v svetu, sta predsednika izrazila globoko zaskrbljenost zaradi slabih rezultatov in zaradi nepripravljenosti razvitih dežel, da prispevajo k vsebinskim spremembam mednarodnih ekonomskih odnosov. Predsednik Tito in Rene sta izmenjala misli tudi o položaju na jugu Afrike. Poudarila in potrdila sta popolno podporo boju narodov Afrike proti imperializmu, kolonializmu in a-partheidu, pri čemer pa sta opozorila na nujnost spoštovanja in uresničevanja stališč, sprejetih na ministrski konferenci koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Maputu. omajal temelje. Milostni zadnji u-darec pa so mu zadali strokovnjaki beograjskega Energoprojekta. Zgradba, katere slika je obšla ves svet, se je zrušila ob prisotnosti številnih prebivalcev Ulcinja in turistov. Hotel Jadran je bil eden izmed najstarejših turističnih o-bjektov v Črnogorskem Primorju. V njem je doslej letovalo nad 30 tisoč turistov. su KD, to je prav tako jeseni, ko bi moralo priti do razčiščen ja. Danes bo Pandolfi nadaljeval z razgovori. Sestal se bo z demokristjani, z liberalci, z republikanci, s socialdemokrati in s (!) Sud-tiroler Volkspartei. Z vsemi temi strankami se je srečal že včeraj in očitno bodo današnji sestanki namenjeni «konkretnim» vprašanjem, to je sestavi programa in oblikovanju viade, kajti politično preverjanje o možnih koalicijah se je za Pandolfija končalo že prvi dan. Ponoven dokaz, da bo njegova vlada res začasna, ali če hočemo uporabiti običajni izraz, «počitniška». (bbr) BILBAO — Neznanci so včeraj v Bilbau ubili dva španska policaja. Zaenkrat si še nobena skupina ni prevzela odgovornosti za atentat. V zadnjih dveh letih je pod streli atentatorjev padlo v Bilbau že 38 policajev. KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI INCONTRO CULTURALE DEI POPOLI VICINI CUNV1GNE Dl CULTURE DAI POPUI CH’A SON PUARTE CUN PUARTE KULTURTREFFEN DER ANGRENZENDEN VOLKER DANES, 29. JULIJA Ob 15. uri — maša Pozdrav dr. Ferruccia Clavore. Nastop pevskih zborov in folklornih skupin iz Benečije, italijanske skupnosti iz Istre, Slovenije, Koroške in Furlanije Ob 21. uri — brezplačni ples z Veselimi planšarji Delovali bodo kioski z dobro pijačo in jedačo K B M EM lit fi CASTELMONTE STARA GORA VČERAJ V KOPRU Zaključen seminar Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije Dopolnitev študijskega programa s spoznavanjem pomembnih krajevnih dejavnikov ■fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMKiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiHiiitiiiiiiiiiimtifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiitiiiiiiinift ČETRTI DAN REŠEVALNE AKCIJE V KITAJSKEM MORJU Enote italijanske vojne mornarice se bodo kmalu vrnile v Singapur Odlično počutje indokitajskih beguncev na obeh križarkah Največji problem so čevlji - Nota kitajske tiskovne agencije NEW YORK - Stalni jugoslovanski predstavnik pri Združenih narodih, veleposlanik Miljan Komatina, se je včeraj sestal s Kurtom WaIdheimom. Izmenjala sta poglede na nekatere aktualne mednarodne teme. SINGAPUR - Predsednik koordinacijskega odbora za pobude v prid indokitajskim beguncem poslanec Zamberletti, je včeraj iz Singapura po telefonu obvestil predsednika vlade Andreottija o poteku reševalne akcije treh italijanskih ladij Zamberletti je predvsem podčrtal, da so prav včeraj dobili sporočilo, da bodo malezijske oblasti odgnale na odprto morje kakih 409 beguncev, zaradi tega pa bodo italijanske enote le-tem takoj na razpolago. Drugače pa je četrti dan reševalne misije «Vittoria Veneta*, «Andree Dorie* in «Strombolija* potekal precej «mirno», saj na morju niso zapazili nobenih ladij, na katerih bi bili begunci. Vse tri enote plujejo sedaj v smeri proti velikim tankerjem, katerih visoki ognji (skozi posebne cevi namreč izgorevajo izpušni plini) naj bi privabljali indokitajske begunce. Tankerji so kakih 120 milj oddaljeni od malezijske obale. Povratek treh italijanskih enot v Singapur je predviden za tretji avgust, razen če ne bo zamud pri reševanju tistih 400 beguncev, o katerih je prišlo včeraj sporo čilo, da tavajo po morju. V Sin-gapuru bo italijanske vojne ladje pričakal poslanec Zamberletti, nakar se bo začel povratek v domovino, ki bo trajal približno devetnajst dni. Vseh 196 indokitajskih beguncev, ki sta jih rešili križarki «Vit torio Veneto* in «Andrea Doria*, se dobro počuti in pridobiva moči, saj jih je večdnevno blodenje po morju popolnoma izčrpalo. Kot smo že zapisali, celih 12 dni so bili brez hrane in da ne bi trpeli žeje so morali piti morsko vodo in to prav vsi, tudi otroci. Ko so italijanski mornarji med enim izmed obrokov ponudili svojim «gostom» piščance, so le-ti začeli navdušeno ploskati. To je tudi razumljivo, saj stane piščanec v Vietnamu kar 20 piaster, povprečna plača vladnega funkcionarja pa niha med 30 in 59 piastrami. Vse druge «kategorije» delavcev dobivajo znatno manj hrane in to še po dnevnih obrokih, kdor ne dela pa sploh nima kai jesti Tako so vsaj pripovedovali italijanskim mornarjem begunci. Skratka, nihče ne je mesa, ker je to predrago. Begunci so tudi povedali, da vietnamske oblasti celo preštevajo sadeže na sadnem drevju, celotni pridelek pa zaplenijo, tako da je mnogo kmetov že zapustile zemljo. Kdor hoče kaj ohraniti, mora za to odšteti mastne denarce. Indokitajski begunci orihajajo ne. Tridesetega junija so jih napadli tajski gusarji in jim odvzeli prav vse. Vsega skupaj jim je uspele skriti kakih 400-500 a-meriških dolarjev, nekomu je uspelo skriti v usta malega zlatega budo in nujen je bil zdravnikov poseg, da so mu ga lahko odstranili. Več kot polovica beguncev ie tudi izgubila svoje o-sebne izkaznice, največji problem pa predstavlja obutev. Ob odhodu iz Italije so na ladje namreč vkrcali zalogo čevljev številk 42-45, indokitajski begunci pa imajo noge «dolge» za številke 35-36. Zaradi tega so v Singapuru naročili nov «stock* čevljev in san- v Italijo brez kakršnekoli imovi- I dalov, pa tudi igrač za najmlajše. Študijski seminar Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije se je včeraj končal z obiskom koprske radiotelevizijske hiše in zaključnim zasedanjem s posegom predstavnika zveze dr. Ferruccia Clavore. Izseljencem je v četrtek predaval Rino Di Bernardo, funkcionar mednarodne organizacije dela, zadolžen za zvezo z inštitucijami Evropske gospodarske skupnosti. Podrobno je analiziral položaj delovnega tržišča v državah, ki so članice EGS, pri čemer je izhajal iz pojma o evropski integraciji. V tem smislu je ugotovil, da so države EGS z junijskimi volitvami dale novo podobo Evropi, kolikor je bil novi parlament izvoljen neposredno. Zato ljudje upravičeno pričakujejo od novega organizma stvarnejših načrtov in konkretnih dejanj, ki naj bi pospešila družbeni razvoj evropske skupnosti. V novem položaju si bodo delovni ljudje prizadevali, da bedo družbenogospodarski dejavniki razvijali svoje programe in načrte ne le v ozkem državnem okviru, ampak v širšem okviru meddržavnih odnosov evropske skupnosti. Zapadni svet lahko gleda na izhod iz gospodarske krize tudi z Evropo, ki je čedalje bolj združena in zato sposobnejša spoprijemati se s kočljivimi aktualnimi vprašanji, kot je nevzdržni položaj v zaposlitvi, ki je neposredno povezan z vprašanjem emigracije. Glede vprašanj, ki se tičejo razvoja dežele F-JK, je Di Bernardo poudaril potrebo po racionalnem izkoriščanju njenega posebnega geografskega položaja, posebno še glede na to, da b0 v tem prostoru mogoče izkoristiti učinek dveh pomembnih mednarodnih aktov kot sta gospodarski del osimskih sporazumov in preferenčni sporazum med Jugoslavijo in EGS, o katerem so v teku pogajanja. V petek je bilo na dnevnem redu predavanje prof. Pavla Petri-čiga, ki je govoril o družbenih načelih, ki označujejo, spremljajo in pogojujejo razvoj vsake skupnosti. Da so ti principi tudi osnova, na kateri se lahko bolj ali manj u-spešno oblikujejo etična načela in način življenja, je otipljiv dokaz ravno slovenska narodnostna skupnost, ki prebiva v videmski pokrajini. Pod težo pritiskov in dolgotrajnega psihičnega nasilja je bila beneškim Slovencem dolgo onemogočena vsakršna organ ziranost, Y'* v~ * r. - H Val dopustnikov s Severa ob izhodni avtocestni postaji pri Rimu (telefoto ANSA) V razbeljeni pločevini proti obljubljeni deželi ULCINJ — Včeraj zjutraj, natanko ob sedmi uri, je v pičlih dveh sekundah izginil znani ul-cinjski hotel Jadran, ki mu je nedavni katastrofalni potres popolnoma RIM — Naval dopustnikov v letoviške kraje se je nadaljeval tudi včeraj. Od brennerske meje, preko prihajajo tako izseljenci kot tuji turisti, in tudi s področja Lombardije se vijejo po glavnih prometnih žilah italijanskega škornja nepretrgane vrste vozil do Bologne in še dlje proti jugu tako v smeri Rima in Neaplja kot proti jadranski obali. Najhujši promet je bil od ranega jutra pa do opoldneva, ko so si avtomobilisti, ki niso še prispeli na cilj, privoščili kratek oddih. Sonce je namreč neusmiljeno žgalo in marsikdo si je zato pri voščil opoldanski premor v senci in seveda utešitev lačnega že- lodca. Popoldne, vse do 18. ure, se je promet normaliziral, pa čeprav ne povsem. Posebno na kritičnih točkah pri Bologni in Rimu so v jutranjih urah zabeležili tudi 10 do' 12 km dolge vrste, medtem ko so se te kasneje razredčile za celo tretjino. Najbolj zasičene so bile avtocestne postaje na relaciji Mode-na - Bologna, kjer so v 12 urah. to je med 6. in 18. uro, našteli v smeri proti severu 23.000 vozil, proti jugu pa 32.500 avtov. Ko nico so zabeležili okoli 11. ure, ko so v eni uri našteli 3.500 vo zil vseh vrst in registracij. Prav tako gost je bil promet na odseku Imola - Bologna, kjer so v smeri proti severu našteli skoraj 19.000, proti jugu pa skoraj 27.000 vozil. Kljub gostemu in posebno v konicah kaotičnemu prometu, pa je treba zabeležiti povsem zadovoljivo dejstvo, da niso nikjer zabeležili hujših prometnih nesreč. Trčenj sicer je bilo precej, vendar vse se je končalo s škodo na pločevinah in brez človeških žrtev. Edino na cesti Turin - Sa-vona je smrt doletela nekega motociklista in tudi tokrat po krivdi šoferja tovornjaka, ki žrtvi ni priskočil na pomoč in nadaljeval vožnjo, dokler ga ni policija u-stavila in ga poslala na dopust v zapor. Vsekakor je treba po- hvaliti delo policije in karabinjerjev, ki so na najbolj kritičnih krajih in nadzorujejo ter usmerjajo promet tudi s helikopterji. Bencina, kakor poročajo, je skoraj povsod dovolj, medtem ko zajoge nafte hitro splahnijo. Verjetno je več pogonskega goriva na razpolago zaradi včerajšnje podražitve, ni pa izključeno, da je k temu pripomoglo tudi strožje nadzorstvo s strani finančne straže. V Vibu Valentii so celo agenti finančne straže aretirali direktorja skladišča AGIP, katerega so obtožili prikrivanja goriva. Črpalkarji s tistega področja so se namreč pritoževali nad neredno dobavo bencina in ker je bilo v skladišču dovolj goriva, so direktorja prijavili sodnim oblastem. Jasno je, da je AGIP takoj posegla in tudi sindikati so se oglasili: krivda za neredno dobavo ne pade na direktorja skladišča, pač pa je vzroke treba iskati v stavkovnem gibanju prevoznikov. Vsekakor bo glavno besedo imel sodnik. V Genovi so šli še dlje: finančna straža tako s helikopterji kakor tudi z motornimi čolni nadzoruje ligursko o-baio z namenom, da odkrije morebitne tankerje, ki so na odprt-tem morju čakali na ugoden trenutek za izkrcanje petrolejskih derivatov, to je na podražitev goriva. ki bi jih lahko označevala kot narodnostno skupnost. Kljub vsemu pa je skupnost vzdržala in se razvila s svojimi značilnostmi. Petričig je globlje analiziral pojma narodnosti in državljanstva, ki sta bila. in sta v veliki meri še vedrro, sredstvo za stru-mentalno prikazovanje realnosti v Benečiji s strani vseh tistih sil, ki Benečanom osporavajo pravice. Danes je namreč nemogoče govoriti o državah, ki po zemljepisnem obsegu sovpadajo z eno samo narodnostjo. Perspektivno, da bi postopna opustitev tega pojmovanja državnosti v prid u-veljavitvi narodnostim lahko pomenila začetek premostitve sedanje organizacije družbe. Tak primer dolgoročnega procesa je tudi zamisel o združeni Evropi. Vsa prizadevanja v tej smeri so končno pozitivna, kolikor odražajo težnjo človeka, da se znebi omejevalnega pojmovanja državnosti in državnih meja, kar pozitivno vpliva na odnose med narodi že danes, ko zamisel o združeni Evropi narodnosti še ni zrela za uresničitev. Udeležence seminarja je popoldan obiskal Jože Hartman, predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja republiške konference SZDL Slovenije. Obrazložil je dejavnost, ki jo o-pravlja Slovenija za Slovence, ki živijo izven meja matične domovine, pri čemer ne gre le za neko solidarnost, ampak je to tudi izpolnjevanje preciznih določil, ki jih vsebuje ustava SFRJ. V povojnem obdobju socialistične Jugoslavije je to vprašanje korak za korakom doživljajo nenehen razvoj in prilagajanje razmeram. Danes so ta ustavna določila porok in gibalo za intenzivno dejavnost, ki jo Jugoslavija razvija z zdomci po svetu. Hartman je v tem smislu tudi orisal dejavnost Izseljeniške matice. Vsa ta vprašanja so vzbudila veliko zanimanje in že so se porodili konkretni predlogi o tem, da bi se sekcije beneških izseljencev povezovale z organizacijami slovenskih zdomcev, ki so zaposleni v tujini. Zvečer je kolektiv seminarja obiskal SOZD Timav, kjer so si beneški rojaki lahko ogledali proizvodnjo vin v kleti Vinakoper. Tu jim je vodstvo obrata obrazložilo proizvodni proces, nakar je sledila družabnost, ki je trajala pozno v noč. Študijski seminar Zveze izseljencev je torej tudi letos v celoti dosegel svoj namen. To je omogočila dobra organizacija, ki jo'je vodil tajnik zveze Valentino Noacco, predvsem pa posrečena dopolnitev študijskega programa s spoznavanjem pomembnih krajevnih dejavnikov. Predsednik zveze dr. Ferruccio Clavora je v zaključkih podčrtal dejstvo, da bo treba v bodoče še bolj vztrajati pri podobnih pobudah, pri čemer je bistvenega pomena, da se Zveza izseljencev kot članica SK GZ čuti vraščena v celotno narodnostno skupnost, kar ji daje poguma in volje do nadaljnjih uspehov. Ob koncu so udeleženci seminarja toplo izrekli priznanje Vesni Čehovin, časnikarki radia Koper, ki zavzeto spremlia problematiko Benečije in je imela tudi velik dei zaslug za odličen u-speh seminarja. D. U. VČERAJ NA VIŠARJAH Več ur ustavljena kabina s 24 prestrašenimi turisti TRBIŽ — Precejšnja panika je zajela včeraj 24 izletnikov, ko se je iznenada ustavila kabina, s katero so bili namenjeni na Višarje. Domnevajo, da je d0 okvare prišlo zaradi kratkega stika ob dotiku dveh kablov. Kabina je tako visela kake tri ure med nebom in zemljo, dokler je niso kasneje previdno spustili do spodnje posta ie. Jasno je, da včeraj žičnice niso več pognali, zaradi česar je moralo kakih 100 turistov, ki so bili na Višarah, peš v dolino. Precej se jih je v skupinah odpravilo, druge, priletne in rahlega zdravja, pa so karabinjerji in agenti gozdne policije pripeljali v dolino s terenskimi vozili. Med hojo- v dolino pa so izletniki zapazili, v prepadu truplo ženske. Karabinjerji so nemudoma uvedli preiskavo, vendar do večera žrtv niso identificirali. Niti ne vedo, ali gre za turistko, ki se je odpravila sama v dolino in med hojo zdrsnila ter zgrmela v prepad. TRŽAŠKI DNEVNIK 29. julija 1979 ZANIMIVA OKROGLA MIZA V REPNU Razvoj krajevnega kmetijstva terja takojšen prehod od besed k dejanjem Šc letos bo pokrajinska uprava pobudnik konference o stanju in perspektivah krajevnega kmetijstva Včeraj je bila v Repnu, v okviru že tradicionalne — 8. pokrajinske razstave vin, okrogla miza 0 deželnem razvojnem načrtu in s tem v zvezi o perspektivah krajev nega kmetijstva. Srečanje, katere ga so se udeležili razni družbenopolitični predstavniki, vključno tudi predstavniki kmečkih sindikalnih organizacij, je potekalo v pravkar odprtih prostorih »Kraškega muze-ja», katerega obnovo je omogočila pokrajinska uprava. Prisotne je najprej pozdravil odbornik za kmetijstvo pri tržaški pokrajini Lucijan Volk, ki je poudaril zanimanje pokrajinske uprave za razvoj kmetijstva v naši deželi. zlasti z ozirom na predvideni deželni urbanistični načrt. Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za proračun in načrtovanje Coloni je nato sintetično prikazal smernice in glavne značilnosti tega načrta, dalj časa pa se je zaustavil pri vprašanju kmetijstva v naši pokrajini. Kljub upoštevanju specifičnih problemov in relativnemu nazadovanju v kmetijski panogi, s posebnim ozarom na socio-ekonomsko situacijo, ki si zlasti v tem kriznem obdobju ne more privoščiti. da bi se primarni sektor še bolj obubožal, je Coloni poudaril zavzetost za razvoj kmetijske panoge. Kmetijski izvedenec pri pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu Ta-gliaferro je poročal o zaskrbljujočem upadanju živinoreje na Krasu, ki se je v obdobju 1968-1977 znižala kar za 42,3%. Padec je opazen zlasti pri živinorejcih, ki imajo, oziroma so imeli v hlevu malo glav živine. Kljub omenjenim negativnim znakom pa se je v zadnjem času bistveno izboljšala kakovost mleka, za kar gre najbrž glavna zasluga selekcijski in kontrolni službi. V razpravo je nato v imenu urada za razvoj kmetijstva Ersa, posegel Fantina, ki je podrobno analiziral posamezne kmetijske kulture, ki uspevajo na Krasu, oziroma ki bi imele konkretne možnosti razvoja. Načelnik za nasade pri tržaški občini. Vremec, ki je sicer nastopil tudi kot predstavnik občine, je kritiziral pomanjkanje dobre vo 1 je pri uresničitvi zastavljenih načrtov, kar ima posledico da se veliko govori, uspehi pa so boli pičli. Omenil je tudi, da bi bilo pametneje najprej sestaviti teritorialne načrte in šele na podlagi teh deželni rfečrt, kot tudi, da je' kmetijstvo edini sektor, kjer vse poteka z ogromnimi zamudami. Dovolj je, da pomislimo na zavlačevanja v zvezi z uresničitvijo zadružnih pobud. Kratek, vendar zelo jasen in prepričljiv je bil poseg ravnatelja tržaške opazovalnice za rastlinske bolezni Milla, ki je poudaril, da je treba rešiti, kar se še rešiti da, drugače bo čez nekaj let prepozno. V imenu SKGZ se je pokrajinski upravi zahvalil Edi Bukavec, ki se je pohvalno izrazil o konkretnosti deželnega načrta v zvezi s kmetijstvom. Zavzel se je za uresničitev navedenih ciljev, kot tudi za priznanje kmetijstvu aktivne vloge v družbenem dogajanju s posebnim ozirom na aktivno zaščito teritorija. Tudi župan repentabrske občinske uprave Colja je izrazil v zvezi s predvidenim deželnim načrtom zmeren optimizem. V imenu sindikalne zveze neposrednih obdelovalcev je spregovoril Žerjal, ki se je zaustavil zlasti pri najbolj perečih problemih kmetijskih proizvajalcev. Daljši poseg je imel tudi predstavnik Kmečke zveze, strokovni sodelavec dr. vet. Štrekelj. Poudaril je, da je za aktivno zaščito Krasa in za kmetijski razvoj KZ predlagala rešitve, ki so realne in izvedljive. Nedvomno je, da je za realizacijo začrtanih programov bistvene važnosti politična volja. Zagotovi* '■v denarnih sredstev za realizacijo in u-pravljanje kmetijskih struktur predstavlja preizkušnjo za vse tiste, ki ne Ostajajo samo pri obljubah. Povzetke okrogle mize in predloge, ki so pri tem izšli, je nato sintetično podal pokrajinski odbornik Volk, ki se je zaustavil zlasti pri problemu conskega načrta za razvoj kmetijstva, oiačenju zadružnih oblik delovanja, iskanju novih smernic kot je n.pr. pobuda za agroturi zem, poklicnem izobraževanju in strokovni pomoči kmetovalcem. 0-menil je še, da bo še to leto pokrajinska uprava pohodnik konference o stanju in perspektivah tukajšnjega kmetijstva z namenom, da bi predstavili krajevnim upravam osnutek conskega načrta za kmetijstvo. IGO RADOVIČ • * « V večernih urah ga sta na repen-skem trgu nastopili otroška folklorna skupina »Primavera* iz Hu-mlna ter plesna skupina iz Bo-jancev v Beli krajini. Furlanska skupina, ki jo sestavljajo otroci med šestim in desetim letom starosti, je izvedla več karnijskih in planinskih plesov, vmes pa zapela venček furlanskih ljudskih pesmi. Belokranjska plesna skupina, ki je že večkrat uspešno nastopila v raznih krajih Jugoslavije ter tudi v tujini, pa je presenetila z uigrano in umetniško dovršeno izvedbo vseh fjlklornih plesov ter s prelepimi kostumi, med katerimi so izstopale uskoške noše. ■ i • Nagrajeni vinogradniki V pokrajinskem »Kraškem muzeju* so medtem ob prisotnosti pokrajinskega odbornika za kmetijstvo Volka, predstavnikov Kmečke »veze ter številnih vinogradnikov, Udeleženci včerajšnje okrogle mize o deželnem načrtu in kmetijstvu PROMET PO TRŽAŠKEM AVTONOMNEM RAČUNU Vrednost blagovne menjave do junija presegla štiriindvajset milijard lir V istem času lani je promet znašal okrog 11 milijard ■ V uvozu prevladujeta postavki živina in meso, v izvozu pa industrijski in tehnični proizvodi Blagovna menjava med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi obmejnimi območji se je v prvi polovici letošnjega leta moč j ovečala v primeri z menjavo v rsc.eznem razdobju lanskega in p*.e sojih let. Vplačila in izplačila po tržaškem avtonomnem računu so namreč do konca junija letos dosegla skupno vrednost 24 milijard 421 milijonov lir, medtem ko je znašala do konca junija lani 10 milijard 956 milijonov, leta 1977 16 milijard 987 milijonov, leta 1976 13 milijard 590 milijonov in leta 1975 7 milijard 429 milijonov lir. V uvozu iz Jugoslavije na Tržaško sta kakor običajno v prvi polovici letošnjega leta prevladovali živina in meso: če seštejemo vrednost goveje in druge živine ter ustreznega mesa, dobimo namreč kar 7 m lijard 775 milijonov lir. Druge pomembnejše postavke so bile žagan in rezan les (1 milijarda 452 milijonov), kovinski izdelki in poTzdeiki ( milijarda 318 milijonov), tekstil (1 milijarda 79 milijonov) ter sveže in konservirane ribe (95 milijonov), sadje, sadne pulpe in sokovi (51 milijonov), mleko in mlečni izdelki (42 milijonov), itd. nagradili najboljša vina letošnje pokrajinske razstave. Ocenjevalna komisija je med pridelovalci terana podelila prvo nagrado Emilu Škabarju iz Repna, drugo nagrado je prejel Karel Škabar tudi iz Repna in tretjo pa Boris Milič iz Saleža. Za črno vino je osvojil prvo mesto Danilo Lupine iz Praprota, drugo nagrado Mario Grahonja iz Milj, tretjo pa Mario Smotlak iz Mač-kolj. Za belo vino je dobil prvo nagrado Sergij Kocjan iz Doline, drugo nagrado Zoran Parovel iz Mač-kolj, tretjo nagrado pa Stanko Milič iz Zgonika. Nagrade in pokale so prispevali openska Hranilnica in posojilnica, Tržaška kreditna banka, deželna uprava, Letoviščar-ski ustanovi iz Trsta in Milj, kmetijsko nadzorništvo, predsedstvo deželnega sveta, Banco di Sicilia, Cas-sa di risparmio iz Trsta, Letoviš-čarska ustanova iz Sesljana ter vse občinske uprave tržaške pokrajine. Pokrajinska razstava vin v Repnu se bo nadaljevala danes s koncertom nabrežinske godbe na pihala, ki bo ob 13.30, v večernih urah pa bo ples ob zvokih ansambla «Su-pergroup». Razstava se bo končala jutri z okroglo mizo na temo: »Kratkoročni in srednjeročni načrt za uporabo kulturnega centra Kraški muzej*. Po skupni akciji agentov Digosa in karabinjerjev ARETIRAN ŠE TRETJI DESNIČAR KI JE NAPADEL EDYJA CALABRIO V sredo bo proces po hitrem postopku Ogorčenje juvnosti in solidarnostne izjave ZAČEL SE JE POČITNIŠKI VAL... KLJUB DRAGEMU BENCINU Na tisoče avtomobilov v kolonah čez mejne prehode v Jugoslavijo Še do poznih nočnih ur so bile kolone proti blokom dolge po nekaj kilometrov • Tudi na trbiški in obalni cesti gost promet Vse kaže, da zadnje podražitve bencina v Jugoslaviji in v Italiji nimajo zaželenega učinka, da bi se zmanjšala poraba pogonskega goriva, katerega uvoz vedno bolj bremeni državne blagajne. Včerajšnji promet motornih vozil na glavnih cestah v naši deželi namreč ni bil nič manjši kot prejšnja leta, mogoče je bil celo večji. Na glavni ■ vstopni cesti iz Avstrije v Italijo proti Trstu o-ziroma oroti Benetkam, so se ves dan in tudi v pozne nočne ure dobesedno valile nepretrgane kolone vozil proti jugu. Na vstopnem postajališču novega odseka avtoceste pri Amaru je bila kolona dolga več ki- Agenti tržaškega Digosa in karabinjerji so s skupno akcijo včeraj zjutraj po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Staffe are tirali še tretjega fašista, ki je v petek zvečer v prostorih psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu skupaj z dvema pajdašema pretepel 21 letnega Edyja Calabrio, sina predsednika pokrajinskega vodstva VZPI - ANPI Artura Calabrie. Gre za 33-letnega Maura Riccia Ber-gamasa, desničarskega skrajneža, ki je bil že znan tržaški policiji. Kot smo poročali včeraj, sta ostala dva napadalca Edyja Calabrie, ki je član ZKMI, 24-letni Diego Doratti in 23-letni Gerardo Dega-nutti. Od obeh ima najbolj »umazano* preteklost Deganutti, ki se je »proslavil* že z vrsto nasilnih dejanj in napadi. Dr. Staffa je včeraj v tržaški bolnišnici zaslišal Calabrio, ki se tam zdravi za ranami, ki mu jih je prizadejala fašistična trojica. Ber-gamas, Doratti in Deganutti so -napadli Edyja Calabrio, ko je skupaj s tovarišem Giovannijem Mon-tenerom ponoči stražil prostor, kjer poteka festival mladinske federacije ZKMI »Citta futura*. Medtem ko so njega pretepli s pestmi, železno cevjo in ga oplazili z razbito steklenico, je Montenero stekel do telefonske govorilnice in poklical organe javne varnosti, vendar ko so ti prišli, so se fašisti že razbežali. V popoldanskih urah je namestnik državnega pravdnika zaslišal še vse tri skrajneže. Sodili jim bodo / sredo po hitrem postopku. Petkov fašistični napad na mladinca ZKMI je izzval v tržaški demokratični javnosti ogorčenje in odločen protest proti nenehnemu širjenju izzivalnih nasilnih akcij in dejanj. Pokrajinska enotna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL je ostro obsodila dogodek in v svojem komunikeju zahteva, naj pri stojne oblasti takoj podvzamejo stroge ukrepe, da v kali zatrejo vsak poskus reakcionarnih sil, ki hočejo ustvariti napetos* v mestu. Ob koncu sindikalna federacija izraža svojo solidarnost deželnemu tajniku Arturu Calabrii in njegovemu sinu Edyju, ki je bil tarča fa šističnih nasilnežev. Predsednik tržaške pokrajine Lu-cio Ghersi je ob tem dogodku odposlal solidarnostno brzojavko pokrajinskemu tajniku KPI, fašistični napad pa je ostro obsodila tudi kriška sekcija Zveze partizanov, ki želi antifašističnemu mladeniču čimprejšnje okrevanje. lometrov in se je le počasi pomikala naprej. Na mejnem prehodu z Avstrijo pri Kokovem, je bila kolona vozil okrog poldneva dolga štiri kilometre. Na «Pontebani» je promet potekal prakt;čno brez prekinitev, vendar pa so .morali okrepiti patrulje prometne policije in karabinjerjev. da so nadzorovale promet. Nič manjša prometna gneča ni bila na cestah, ki vodijo v Jugoslavijo. Že od zgodnjega jutra so se proti mejnim prehodom pri Fernetičih, na Peslti! in pft,.škofijah začele pomikati kolone avtomobilov, v glavnem tuje registracije, namenjenih pretežno v istrska in dalmatinska obalna letovišča. Okrog poldne je bila kolona pri Fernetičih proti Jugoslaviji dolga dober kilometer, ona proti Pesku pa celo tri kilometre in proti Škofijam kar 4 če ne celo več kilometrov, čeprav so mejni organi na obeh straneh naredili vse, da se je prehod mejnih bloke / odvijal brez nepotrebnih zastojev. V nasprotni smeri, t.j, iz Jugoslavije v Italijo je bil promet manjši, vendar še vedno zelo živahen skozi ves dan. V poznih večernih urah okrog 22. so se preko škofijskega bloka pomikali avtomobili proti Istri še vedno v štirih kolonah in na tržaški strani je kolona segala do predora. Največ je bilo avtomobilov iz raznih krajev severne Italije pa tudi tržaških, ker so se prav včeraj začele kolektivne počitnice v nekaterih velikih tovarnah. Na cesti proti Femetičem je ob 22. uri rep kolone segal do nadvoza čez progo, potem pa se je kolona začela hitro krajšati, na prehodu pri Pesku pa je bil ob tej uri promet skoraj normalen, kar velja tudi za trbiško in obmorsko cesto, kjer je bil sicer gost vendar brez zastojev. Med avtomobilisti pa seveda niso samo tujci, čeprav so ti v ogromni večini. Med njimi so ponovno tržaški in goriški avtomobilisti, katerim se po včerajšnji podražitvi bencina v Italiji za 50 lir ponovno splača polniti tanke na jugoslovanskih črpalkah, predvsem z nakupom bonov. Po drugi strani pa preskrba črpalk na italijanski strani z gorivom še vedno ni normalna, čeprav ni več tako kritična, kot je bila še do predvčerajšnjim. V prometu v nasprotni smeri pa so kakor običajno prevladovale postavke, ki obsegajo industrijske proizvode in tehnično blago. Tako beleži tržaški avtonomni račun do konca junija pri izvozu s Tržaškega na jugoslovansko obmejno območje naslednje vrednosti: stroji, aparati in razne tehnične naprave 4 milijarde 236 milijonov lir, umetne smo le in plastične mase 1 milijarda 771 milijonov lir, proizvodi kemične industrije 1 milijarda 215 milijonov lir, vozila, letala in plovila 1 milijarda 30 milijonov lir, kovine in kovinski izdelki 963 milijonov, optični, foto in kino material 663 milijonov, razni industrijski proizvodi 610 milijonov, tekstilne surovine in izdelki 585 milijonov, izdelki iz kamna, stekla in keramike 273 milijonov, les in lesni izdelki 267 milijonov, surovine za papir 155 milijonov, obutev, klobuki, dežniki in podobno 149 milijonov, mineralni proizvodi 139 milijonov, proizvodi rastlinskega izvora 112 milijonov, proizvodi živilske industrije 109 milijonov, itd. Važno obvestilo Kmečke zveze dvolastnikom KZ opozarja dvolastnike, ki na- 1 meravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju, naj pravočasno pi-edložijo prošnje. V ta namen r.aj se javijo v pisarni KZ, Ul. Cice-rone 8/b med uradnimi urami. S ' seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številke parcel, na katerih nameravajo sekati drva. : Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo šte- j vilke parcel na katerih namera- j vajo sekati, katastrsko občino v katero parcele spadajo, površino posameznih parcel in količino drvi, ki se nameravajo sekati. Proš-gusta t.l. kultoma prireditev med poletjem. Da bi se ta lepa tradicija obdržala, je SPD Tabor sklenilo, da bo nadaljevalo s to pobudo in priredilo od 12. do 15. avgusta, Tabor z bogatim kulturnim programom in dobro založenimi kioski. Violinist Rossi v štivanski cerkvi Jutri, 30. t.m., ob 21. uri bo v stari štivanski gotski cerkvi zadnji koncert glasbenega poletja, ki jih je priredila avtonomna leioviščar-ska in turistična ustanova aevin sko-nabrežinske občine. Nastopil bo mednarodno uveljavljeni violinist Cristiano Rossi. Koncertom je diplomiral leta 1963 v Bologni v šoli Sandra Materassija z odliko in poh valo in nato nastopil na številnih tekmovanjih v Italiji m tujmi. Plavtov «Amfitrion» v rimskem gledališču V sredo, 1. in v četrtek, 2. & gusta, bosta v sugestivnem okolju tržaškega rimskega gledališča ice zaporedni predstavi Piavtovega fitriona» v organizaciji letoviščar■ ske ustanove in ravnateljstva 88 kulturne dobrine. Predstavi sta vredni pozornost' iz dveh razlogov: predvsem zarod' kvalitetne ravni postavitve v organizaciji združenja «Teatro e sodita* iz Rima v režiji Nina Mangana in z znanima igralcema v nih vlogah, kot sta Ernesto Cali"d dri in Luisella Boni; drugič pa M-radi same neizčrpne življenjskost' Piavtovega besedila, v katerem j* Chigo de Chiara našel nove motnosti aktualizacije. Predstava je doslej požela laško-ve ocene kritike in občinstva v rajnih mestih Italije predvsem zarot mnogih posrečenih novosti v predstavljanju briljantne klasičnosti virnika in dogodivščin Amfitriona i* njegovega dvojnika. Obe predstavi se bosta začeli oh 21.15, v primeru slabega vremena pa bosta v sosednjem Avditorija-Prodaja vstopnic v Pasaži Protti■ 9 Zaradi običajnih urejevalnih de} bo mestna knjižnica (Biblioteca fr vica) zaprta za občinstvo od 1. ®-20. avgusta. OD 12. DO 15. AVGUSTA Tabor na Opčinah Na Opčinah se bo tudi letos na daljevalo tradicionalno praznovanje velikega šmarna. 20 let je Kmetijska zadruga iz Trsta v sodelovanju z domačim prosvetnim društvom prirejala vsakoletni. Kmečki tabor. Ta pomembna manifestacija pa ni samo združevala za nekaj dni v veselem razpoloženju do mače kmete, bila .je tudi največja iilMiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiinniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii KULTURNA DEJAVNOST V KRIŽU Obnovljeni prosvetni dom «A. Sirk» bo kmalu služil svojemu namenu PD Vesna bo v novih prostorih uredilo sodobno knjižnico - V teku so priprave za odprtje ob j; kla Danes zadnji dan festivala v Samatorci V okviru zaključnega dne festivala komunističnega tiska, ki ga organizira v Samatorci sekcija KPI »Just Pegan* iz zgoniške občine, se bo današnji spored (in seveda delovanje kioskov) pričelo že ob 10. uri. Otroci se bodo lahko udeležili slikarskega ex tempore, odrasli pa bodo pokazali svojo spretnost v stari pastirski igri s skrlami. Popoldne bo zabavala goste mladinska godba na pihala od Korošcev ob 20. uri bo politično zborovanje, zvečer pa se bodo pari lahko zabavali ob zvokih ansambla Domači fantje iz Divače. Poleg domačega vina bodo imeli obiskovalci na voljo tudi razne specialitete na žaru, med katerimi naj omenimo odojka kot pravo poslastico, (bs) Hill lili Hilli ... OD JUTRI DO PETKA V MIRAMARU GODBENO DRUŠTVO PROSEK ZAHVALA Ob uspeli proslavi 75-letnice ustanovitve se Godbeno društvo Prosek iskreno zahvaljuje vaščanom in prijateljem za množično udeležbo, še posebno pa sodelujočim društvom, tabornikom družine »Šumečih borov*, dekletom in ženam v narodnih nošah in napovedovalcema Marini Grilanc in Brunu Ruplu. Odbor Zanimiva vrsta predavanj r Centru za teoretsko liziko Znanstveniki bodo predavali o vrsti vprašanj fizike trdnega stanja, ki jih sedaj raziskuje delovna skupina 60 strokovnjakov - Prisotni tudi Kitajci V okviru študijskih srečanj, ki jih redno prirejajo na sedežu mednarodnega centra za teoretsko fi-ziko v Miramaru, se bo jutri za čela zanimiva serija predavanj o problemih fizike trdnega stanja. Namen predavanj je v tem, da bi znanstveniki podrobno proučili in preverili vrsto argumentov, k’ jih sedaj raziskuje delovna skunina raziskovalcev pod vodstvom profe soriev M. Tosija, N. H. Marcha, S. Lundqvista in E. Tosattija. Ko se bodo predavan ia o teh vpraša njih končala, se bo dejavnost delovne skupine, ki proučuie vpraša nja fizike trdnega stanja narta ljevala tja do nolovice meseca sep tembra V tej skupini je približno 60 raziskovalcev iz evropskih in lz- Urejevanje kulturnega doma »A. Sirk* Eden izmed tolikih problemov, s katerim se dnevno srečujejo naša prosvetna in športna društva, je gotovo pomanjkanje prostorov in infrastruktur za razvijanje dejavnosti. V Križu, kjer sicer imajo dva domova, se to pekoče vprašanje pojavlja že nekaj let tudi zato, ker je Ljudski dom zelo obreme njen, prosvetni dom Albert Sirk pa ni več ustrezal vsem razvejanim potrebam vaškega mladinskega in kulturnega delovanja. Pred časom pa so prosvetni dom začeli obnavljati in vse kaže, da bodo dela končana morda že na začetku pri hodnje sezone. V obnovljenem domu, ki ga bosta upravljala PD Vesna in ŠD Mladina, bo poleg večje dvorane, ki bo služila tudi gledališkim pri reditvam, manjša dvorana za pre davanja, družabna srečanja ter mladinsko dejavnost. V zgornjih prostorih prosvetnega doma A. Sirk pa bo kriško prosvetno društvo u-redilo novo, sodobno knjižnico. V načrtu je tudi gradnja odprtega športnega igrišča za košarko in od bojko. Društvi, ki bosta upravljali dom, sta medtem že ustanovili odbor, ki bo usklajeval vse priprave za otvoritev tega. za Križ in za našo skupnost, zelo potrebnega o bjekta. • Mestna godba na pihala «G. Verdi* pod vodstvom dirigenta Lidiana Azzoparda bo priredila jutri ob 20.30 drugi promenadni koncert na Trgu Unita. Koncerti se bodo potem nadaljevali vsak ponedeljek do 3. septembra. venevropskih držav: med temi je tudi 6-članska. delegacija fizikov, ki so prišli iz Ljudske republike Kitajske. Po dveh tednih intenzivne dejav j nosti je z delom zaključila študij | ska skupina, ki sta jo vodila profesorja Degasperis z rimske uni verze in Pirani z londonskega King’s Collegea. Na delu pa je med tem še ena raziskovalna skupina. • ki je z delom pričela po zaključku seminarja »Marcel Grossmann* Ta skupina raziskuje sedanji napredek splošne relativnosti, z delom pa bo zaključila še v tem tednu. S temi vprašanji se trenutno ukvarja pri bližno 80 fizikov, ki jih vodijo pro fesorji G. Furlan, R. Jengc in L Bertocchi. I ZAHVALA Ob hudi izgubi našega dragega JOŽEFA DANEVA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in se na katerikoli način poklonili njegovemu spominu. Zahvaljujemo se za številne izraze sožalja. Posebna zahvala SPD Tabor in Angelu Vremcu, odboru in uslužbencem Društvene prodajalne na Opčinah, župniku Žerjalu in cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja, uslužbencem openskega tramvaja, nosačem krste in vsem, ki so našega dragega spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Opčine, 20. julija 1979 Umrla nam je naša predraga žena in mama ANGELA KACIN roj. TUŠAR Pogreb bo v torek, 31. julija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev. Prosimo, da namesto cvetja darujete v dobrodelne namene. Mož Anton, otroci Marija, Janez i ženo Angelo, Metka z možem Ser-giom, sestra Anica, svakinji s. Aha-cija in Pavla, nečakinji Lojzka in Mimica Trst, 29. julija 1979 31. 7; 78 ,errrqu7)?. 31. 7. 79 Ob 1. obletnici smrti ANTONIJE ČOK por. GOMBAČ se je z ljubeznijo spominjajo mož Anton, hči Marija, sin Bruno, vnuka Fabio in Alenka z družinami Lonjer, Ljubljana, 29. 7. 1979 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so IVANA NOVAKA spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Žena, hči in bratje Trst, Koper, 29. julija 1979 ■■■■■■■■■■ ZAHVALA . Ob izgubi drage žene in mame MARIJE BAN roj. PERSINOVICH se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Še posebna zahvala župniku Žerjalu, učnemu in neučnemu osebju srednje šole »Fran Levstik* na Proseku in vaščanom. Trst, 29. julija 1979 Svojci ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ob izgubi našega dragega so z nami sočustvovali EDVARDA ADAMIČA Posebna zahvala dr. Grudnu, zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabrežini, župniku, sorodnikom, Elektro Gorica, kolegom ACEGAT, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine Adamič Šempolaj, Praprot, Nova Gorica, 29. julija 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JOSIPA KOCIJANČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Žena Emilija, sinova Danilo in Stojan ter liči Karla Prebeneg, 29. julija 1979 PO IZREDNEM RAZCVETU V ZAČETKU TEGA STOLETJA Prosvetno delovanje v Rojanu se danes ne more pohvaliti s posebnimi uspehi Izjema so cerkveni mešani pevski zbor, vod skavtov ter prireditve v Marijinem domu - Krivda v pomanjkanju prostorov, a tudi v brezbrižnosti domačinov - Prizadevanje učiteljic rojanske osnovne šole ♦Danes o Rojanu kot predmestju ssoro ne govorimo več, ker se je zaradi urbanistike popolnoma zlil 2 mestom. Čeprav je tam še vedno nas živelj, se je ta vendarle utopil v n«)rju priseljenih Italijanov*. Ta-je o Rojanu zapisal v svoji knji-® ‘Uporna mladina* Milko škrap. a ugotovitev ustreza resnici, saj je Rojan posebno v zadnjih deset-etJih izgubil eno izmed bistvenih ^acilnosti predmestja, oziroma stične točke med mestom in podenjem, to je napol vaško življenje. J Rojanu živi še danes mnogo "jovencev, a se ti bolj poredko-®a. shajajo. Prosvetno delo je pre-zamrlo; izjemo predstavljajo irJartski cerkveni mešani pevski vod skavtov - izvidnikov in j^easne prireditve v Marijinem do-l!.U' Toda na začetku stoletja je a Rojan pravo središče društvena življenja. Pri tem je posebno imela slovenska mladina. t^Sato zgodovino raznih kulturnih, tortnih in drugih društev že mno-? Poznajo, naj tu torej le naštelo nekatera izmed njih. Ko je 1867 stopil v veljavo zakon o Pfavici združevanja, so začeli u-j^avljati mnoga društva. 8. de-®ibra 1904 so ustanovili sloven-dekliško Marijino družbo, še tem sta redno delovala Posebno društvo (danes Podporno rustvo) in Kmečka čitalnica. Imeli ^di pevski zbor Zarja, ki ga J nekaj časa vodil skladatelj E-Adamič, že prej smo omenili, a je slovenska mladina igrala pri P osvetnem delu pomembno vlogo, „„ Potrjuje ustanovitev Mladinske-društva Zarja, ki je bilo zaradi j'doga delovanja v času fašizma d ni ra! razPuščeno. V društvu so l0vali razni odseki, med kateri-je Je izkazal športni odsek, ki i >mel dve moški nogometni ekipi . zensko skupino hazene. «Zarja , . VeUala na športnem igrišču za ^asno» moštvo, ker so bili njegovi .‘“gometaši zelo živahni* (Milko wap - Uporna mladina). Tudi v času fašizma so Rojanča-toarljivo nadaljevali s prosvet-h"1in športnim delovanjem; krov-društvo so po razpustitvi Zarje p IjUnenovali v Zoro. .takoj po drugi svetovni vojni ... Prosvetno življenje ponovno zaži-s *?• 14. julija so ustanovili Pro-etno društvo Rojan, v katerem v? delovali mešani in mladinski Ppvski zbor, dramska skupina, po-ei° še telovadni odsek. Društvo jnJ.Ptelo tudi knjižnico. Jeseni leta J/*, je bilo ustanovljen« Prosvet-društvo Rade Pregare Rojan -j-Prklja. Po otvoritvi novega Ma-^jinega doma se je skupina mladih ^eja sestajati in delovati v okvi-dramske skupine Dom. Vsa ta tu ^štva Ponesi se do današnjih dni niso Vi-Pač pa je vseskozi plodovi?- deloval Rojanski cerkveni me-c * Pevski zbor, ki je član Zveze ja»?Venih pevskih zborov na Tr-riiinm' ^or hna svoj sedež v Ma-nem domu; že vrsto let ga vestmi profesor Humbert Mamolo. lastVeni PevsRl zbor je večkrat skih °P*1 -na radiu in na raznih pev-ta revdjah. Pevci rojanskega zbo-jo m V P°'etnern času udeležuje-Pdletnega pevskega tečaja, ki se Sv' Po raznih krajih Slovenije. Ul,J0 Pesem so večkrat ponesli "t beneške Slovence. biza -a sIovensKa mladinska orga-tj cUa v Rojanu so Tržaški skav-uL °d izvidnikov. S svojim delova-jp že80 v Rdjanu začeii leta 1952 Uje 'ato leto pripravili taborje-skav^a Višarjah. Prvotni sedež na Višarjah Pa je dil v Ul. Apiari, zdaj festajajo v Marijinem domu. Uzbi-s . V(X* izvidnikov vodi Vinko jo rib nam je povedal, da ima- ja;ore*».« « . Poslednje slovo od Josipa Kocjančiča Veliko ljudi se je v torek popoldne zbralo v Dolini in čakalo, da pripeljejo truplo pokojnega Josipa Kocjančiča iz Prebenega, k’ je po mučni bolezni umrl v tržaški bolnišnici. Niso bili samo vaščani iz Prebenega, temveč domačini iz vseh breških vasi, kjer je bil po kojnd Jože Jalovec, kot so mu """‘■mi..............................................................................immim...........mil......................................................miiiliini>">niuiiuiniiiliiiililliiiiii>iiimiiliiilimuiiu Danes, NEDELJA, 29. julija V« MARTA 20.3« Vzide ob 5.44 in zatone ob Ha/Lr~ Dolžina dneva 14.54 — Lu-ob 10.53 in zatone ob 23.10 U1- PONEDELJEK, 30. julija , KRILAN v tg včeraj: na j višja temperaturi, stopinje, najnižja 20,8, ob 1017 D 26.2 stopinje, zračni tlak bo Pada, vlaga 70-odstotna, ne-ve -aj jasno, veter 4 km/h se-tta 0c*nik. morje skoraj mirno, Matura rr ;-ja 23,4 stopinje. fcTvA, SMRTI IN OKLICI tbdi]0 u juliia 1979 se je v Trstu Rorin °’;ro'L umrlo pa je 5 oseb. ta, pa ,1 SO SE: Alessio Cattaruz-CHstir,a Darilo, Martina Hrovatin, bizzj 0 Menegolli, Jasmine Porcel- bich^uJf SO: 69-letni Antonio Lu-bjau’ iJ. rima Giovanna Luis vd. Fa-letuj’ p ‘rini Leopold Widmar, 70-Tiburio 0 Glavina. 64-letni Ettore ^1: *°^er Ulaudio Antonini in !’Yah(,''a Celestina Ferfoglia, gasilec ha Bensi in prodajalka Patri-L Ptvvin. °. delavec Mauro Sforzina 9ilt Kj a9, ,j , tetria študentka Luisella U-hita ftffVec Giorgio Alessio in urad-16 Mattico, delavec France- Včeraj - danes Grillo in uradnica Anna Bellanca, delavec Boris Stranich in delavka Loredana Cossi, industrijski izvedenec Davide Moggioli in računovodkinja Marinella Fullin. sco Musolino in frizerka Libera Ca-sulii, uradnik Claudio Kresciak in uradnica Elvia Sinico, zdravnik Ful-vio Ciani in uradnica Giulia Carol-lo, bolničar Giordano Dagostini in bolničarka Graziella Carli, zdravnik Claudio Rieppi in univerzitetna študentka Loredana Trosi, trgovec Franco Vecchiet in prodajalka rabine Bartscherer, vratar Antonio Ferrari in prodajalka Alida Stojnic, pomorščak Giovanni Faifarich in strežajka Chiara Brachetti, delavec Angelo Titone in gospodinja Anna Damato, težak Aldo Dorissa in prodajalka Sonia Pangos, železničar Lu-ciano Bulian in uradnica Fiorella za ^Sfr///pJtosr/ Ravalico, bolničar Ovidio Damiani in pestunja Giuseppina Vulici, arhitekt Gianfranco Orecchia in trgovka Paola Miurin, slaščičar Livio Mohorčič in gospodinja Desanka Tesic, mehanik Fulvio Bonazza in uradnica Adriana Di Meglio, kolavdator Paolo Violin in uradnica Tullia Pasto-ricchio, šofer Fulvio Delmonego in uradnica Annamaria Cavazzon, šofer Fabio Vulcani in uradnica Giu-liana Maraspin, delavec Pietro Grip-paudo in gospodinja Rita Lessiani -Hoffstatter, agent javne varnosti Vito Arcudi in učiteljica Teresa Alde-ramina Sardella, uradnik Luciano Berro in prodajalka Tiziana Bertoc-chi, uradnik Renzo Ugo Dino Isler in študentka Monica Maria Cristina Cubi. podčastnik javne varnosti Ro-sario Anastasi in gospodinja Maria Rosa Marazzotta, finančni podčastnik Nicola Vitiello in bolničarka Maria Pira, karabinjer Miguel Spec-chia in gospodinja Costaniina Sac-chini, inženir Francesco Vitale in računovodkinja Silvana Flavia Ci-riilo, uradnik Davide Turco in u-radnica Gabriella Zeriau, delavec Renato Cramesteter in uradnica Patrizia Delvecchio, vodovodni inštalater Sergio Urzan in frizerka Rosa-bella Valente, delavec Franco Stefan in bolničark? Marzia Busetti, u-radnik Tullio Crassing in uradnica Maura Fonda, mehanik Diego Desco in uradnica Donatella Ughi, uradnik Giorgio Gaburro in uradnica Elet-ta Nigris, šofer Giorgio Marchesi in uradnica Marina Timeus, uradnik Claudio Glavina in uradnica Elena Buttignon, zemljemerec Giovanni DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7. Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7. Istrska ulica 7. LEKARN* V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 2110111. Prosek: tel 225 141 Božje polje: Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje tel 213 137; Milje: tel. 271 124. lež ■ tel. 229 190 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služb* za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7 ure: tolef štev 732 627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba delu.ie ne pretrgoma od 7. ure dneva Po prazni ku. To velja za zavarovance INAM INADEL. ENHAS Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. pravili domačini, dobro znan. Svojci, prijatelji in znanci so mu za zadnji pozdrav poklonili mnogo cvetja. V žalnem sprevodu je godba iz Brega igrala žalostinke. Po cerkvenem obredu v dolinski župni cerkvi je žalni sprevod krenil na dolinsko pokopališče, na katero spadajo tudi Prebenežani, ker pac nimajo v vasi lastnega pokopališča, Jože Kocjančič se je rodil 15. junija 1994 v Prebenegu, v krneč ki jn zavedni družim. Vsak dan. ob lepem ali slabem vremenu, je pešačil v šolo v Dolino ter šolo tudi dokončal. Bil je star 10 let, ko je oče moral v vojsko, tako da je mali Jože moral pomagati na idomu in na kmetiji. Mati je nam reč hodila v Trst, kamor jc nosila prodajat mleko, Jože pa je opravljal vsa gospodinjska dela in skrbel za mlajše brate in sestre. Ko je bil star 18 let, je odšel od doma, «s trebuhom za kruhom* ter se zaposlil pri neki bogati družini pri Sv. Ani, ki pa ga je sa mo izkoriščala. Pozneje se je zaposlil pri raznih tvrdkah v mestu, obenem pa tudi pomagal r.a očetovi kmetiji. Leta 1926 se je poročil z domačinko Milko Foraus, ki mu je bila vedno ob strani v sla bih in dobrih časih. Otroke sta vzgajala v delavne, napredne ter zavedne ljudi. Kot naprednega in zavednega Slovenca so ga fašisti preganjali, tako da jc moral leta 1932 za nekaj časa pobegniti v Ju goslavijo. Za časa NOB je Jože kot vsa njegova družina delal in pomagal v vrstah OF. Sin Danilo je bil v partizanih, hčerko Elviro pa so Nemci skupaj z drugimi štirimi vaščankamj ustrelili leta 1944 na Opčinah. Tudi Jože je bil nekaj časa v partizanih in se .je nato vrnil domov in delal na terenu, dokler ga niso Nemci, januarja 1945 ujeli jn zaprli v koronejske zapore, kjer je bil do zadnjega aprila Tudi po osvoboditvi je pokojni Jože zvesto opravljal razne funkcije v vasi kot na krajevnem KP ir. SIAlT ter se vedno boril za pravice de lovnega človeka. Zahrbtna in huda bolezen, ki ne pozna zdravila ga je prerano odvzela svojim dragim. Naj mu bo lahka domača breška zemlja. Svojcem naše iskreno sožalje. M. M. LOTERIJA BARI 34 85 83 48 46 CAGL1AR1 80 28 63 70 89 FIRENCE 73 50 71 55 26 GENOVA 11 89 60 76 67 MILAN 15 61 10 30 80 NEAPELJ 12 58 37 49 24 PALERMO 38 59 13 82 56 RIM 7 64 16 60 27 TURIN 44 75 85 54 89 BENETKE 5 60 13 40 31 Na Opčinah umrl Jožef Daneu Po neizprosni in dolgi bolezni je 24. t.m. umrl 76-letni Jožef Daneu -Banace z Opčin. Pepi, tako so mu pravili po domače, izhaja iz zelo stare openske družine. Že v mladih letih se je vključil v prosvetno dejavnost ter nastopal v vrstah tam-buraškega ansambla. Pozneje, v najtemnejših fašističnih časih, je pogumno bodril in dajal poguma našim ljudem. Kljub krhkemu zdravju je bil po končani vojni vihri vedno v prvih vrstah v obnavljanju porušene vasi. Pristopil pa je tudi k raznim prosvetnim dejavnostim in pri tem velja omeniti njegov nastop v igri «Petrčkove poslednje sanje* in «Mi-klova Zala». :'Zclč ak!(iyen'vi'je_’"bil tudi pri pripravah na vsakoletni domači praznik, kateremu je tudi dajal svoj pečat, ,.?aj. je bil na čelu pustnega sprevoda. Pokojni Pepi pa je tudi zelo rad pomagal pri ((potrkavanju* v cerkvi. Prizadetim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje, Pepiju pa naj bo lahka domača zemlja. Razpis seminarja za lutkovno dejavnost Glede na zanimanje za lutkovno dejavnost, ki so ga vzbudili nastopi lutkovnega gledališča iz Kranja po šolah in prosvetnih društvih, je Slovenska prosvetna zveza sklenila, da organizira seminar z namenom, da se tudi pri nas razvije omenjena dejavnost, ki je bila do sedaj skoraj nepoznana, zaradi tega delno zanemarjena ali pa odvisna od dobre volje posameznikov. Seminar, ki bo potekal v prostorih Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od 3. do 8. septembra 1979, bodo vodili vidni strokovnjaki na lutkovnem področju iz Slovenije. Seminar bo vseboval teoretični del, se pravi dramaturgijo in tehniko odra ter praktični del, to je izdelavo in izoblikovanje lutk. Tiste, ki bi se radi udeležili seminarja, prosimo, da se prijavijo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767-303 do 30. avgusta 1979. Seminar se bo začel 3. septembra c/O 14. uri. Urnik ostalih dni bo pa določen v dogovoru z udeleženci.‘Dijaški dom bo nudil hrano in morebitno prenočišče tistim, ki ne bi mogli prenočevati doma. Ariston 21.30 «Interior», D. Keaton, G. Page. Barvni film. Ritz 16.00-22.15 «Contro 4 bandierg*. George Peppard, G. Hamilton. Barvni film. Ed . 16*00—18.00—20.00—22.15 «L'al-tra faccia del - vizietto - *, Ugo Tognazzi, Madame Royale. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.30-18.20-20.15-22.15 «Gege Bellavita*, Flavio Bucci, Lino Polito. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.30—19.45—22.15 «Pro-fondo rosso*, režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. .letom. Mignon 15.00 «Argoman». Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Ecces-si porno*. Prepovedan mladih pod 18. letom. Cristallo Zaprto. Moderno 16.00 «Moses Wine, de-tective*. R. Dreyfuss. Aurora 16.00 «Bruce Lee — i tr« delToperazione drago*. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Piccole labbra*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.30 <(Fury». Prepovedan mladini pod 18. letom. Prosveta PD Primorec iz Trebč prireja fotografski natečaj na temo «Mačka». Slike (belo-črne ali barvne, format minimum 20 za 25) sprejemamo od 20. 8. do vključno 23. 8. v ijud skem domu v Trebčah od 20.30 do 22. ure. Fotografije bodo razstavljene na društvenem prazniku 25. in 26. avgusta. Razstave V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bodo v avgustu naslednje razstave: od 3. do 11. — Fernanda Goina Gor- dini in Mauro Travan; od 12. do 17. — Ex tempore «Nagra-da Trga Unita d’Italia»; od 18. do 26. — Bruna Bertotti Frau-sin in Paolo Gerli; od 27. do 3. 9. — Simonetta Ferfoglia in Mario Salvo. # * * V galeriji kavarne Tommaseo je v teku 3. posmrtna razstava slik Ettora Piccinija. V četrtek, 26. julija. je praznovala 80. rojstni dan ANA ŠTOKA vd. PRAŠELJ Ob visokem jubileju ji čestitajo sinova Cveto in Ladi, nevesti Sonja in Marjuca ter vnuki Vialter, Vasilij. Aleksij in Irene. ŠAGRA V PREBENEGU 4., 5. in 6. avgusta f Čestitke DANES praznuje svoj 70. rojstni dan RUDOLF ŠKABAR. Še na mnoga leta v krogu svojih dragih mu želijo žena Slava, sin Mirko in hči Milena z družinama. Veri in Franku Fizzolittu se je rodil sin BORIS Staršema in prvorojenčku želijo vso srečo tata, mama in brat z družino. Danes se poročita VLASTA BAK in BRANKO GRGIČ Vso srečo v življenju jima želi PD SLOVAN- Danes se poročita VLASTA BACCHI in BRANKO GRGIČ Vso srečo jima želijo Alida, Vojko in Ivam. Kino Gledališča ROSSETTI Danes ob 18. uri peta ponovitev ®> perete «Chicaska kneginja*. Besedilo za opereto sta spisala Brammer in Griinvvald, uglasbil pa jo je Em-merich Kalman. Med nastopajočimi naj omenimo našega priznanega igralca Danila Turka. Vstopnice lahko kupite v Pasaži Protti. Razna obvestila Danes ob 17. uri bo v Prebenegu pritrkovanje z novimi zvonovi, ki so bih blagoslovljeni in postavljeni pred petnajstimi dnevi. Ljubitelji te vrste glasbe so vabljeni v to prijetno breško vasico. Združenje UNION vabi na PRVO RAJONSKO RAZSTAVO VIN, ki bo 5. avgusta v Podlonjerju. Na prireditvi, ki se bo odvijala v Ljudskem domu v Ul. Masaccio 27 in se bo pričela ob 14. uri? bodo razstavljali svoja vina vinogradniki od Sv. Ivana in iz Podlonjerja; poskrbljeno bo tudi za dobro pijačo, hrano in zabavo. Slovensko dobrodelno društvo ii Trsta obvešča starše, da bo odhod dečkov in deklic v kolonijo v Šem-polaju v sredo, 1. avgusta, in sicer na j bodo otroci na sedežu v Ul. Machiavelli 22 ob 16., od koder bo po zdravniškem pregledu odhod. Iz okoliških vasi, kot domenjeno, jih lahko starši pripeljejo direktno v šolo v šempolaj za 18.30. Priporočamo staršem, da priskrbijo otrokom torbo, vrečo itd. za nošenje kopalnih potrebščin na plažo. Izleti Združenje Union obvešča,- da izlet v Pieve di Cadore danes, 29. t.m. odpade zaradi pomanjkanja nafte. Odložen je na 12. ali 15. avgusta t.l. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30. V četrtkih od 17.00 do 19.30 in v sobotah od 10.30 do 12. ure. SPDT prireja od 25. avgusta do 2. septembra devetdnevni planinski pohod po planinski vertikali SPDT od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julije -v, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi' zanimal, naj se za vse podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304) 4 pa na odbornike SPDT, do konca tega meseca. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V PREČNIKU PRIREDI ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMOREC prireja danes, 29. julija TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK Na sporedu bodo zabavne igre. Za ples bo igrala godba na pi hala iz Boljunca. Delovali bodo dobro založeni kioski s pristno kapljico ter z odličnimi jedmi na žaru. 3. partizanski praznik v Prečniku 4., 5., 6. AVGUSTA PROGRAM: SOBOTA, 4. avgusta ob 15.00: otvoritev, ex tempore za otroke do 14 let, tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami ob 20.30: ples z ansamblom «L. Furlan* — tekmovanje v plesu z jabolkom NEDELJA, 5. avgusta ob 10.00: otvoritev in tekmovanje s ploščami ob 18.00: koncert Nabrežinske godbe ob 20.30: ples z ansamblom «L. Furlan* PONEDELJEK, 6. avgusta ob 17.00: otvoritev ob 20.30: ples z ansamblom «Mokambo*, razne igre Zahvaljujem se vsem prijateljem in znancem, ki so velikodušno darovali svojo kri na ime Regent Giuseppe - Drago. PD «Fran Venturini* od Dom-ja iskreno čestita SEREN1 KOZINI ob uspešno opravljeni maturi. informacije SIP uporabnikom spremembe teSefonskih številk SIP sporoča, kot je bilo zainteresiranim že javljeno, da bodo jutri, 30. julija, spremenili telefonske številke približno 500 tržaškim abonentom, ki stanujejo v starem delu mesta. Omenjeni abonenti so že vključeni v nove telefonske imenike — izdaja 1979/80 — ki jih v tem času razdeljujejo. Nova telefonska številka bo sestavljena iz šestih številk, začela pa se bo s 760. Za nadaljnje informacije se lahko obrnete na št. 12 (Informacije o imeniku abonentov - brezplačna storitev). P FlmorštT&nevmk 4 GORIŠKI DNEVNIK 29. iullja 1971 VRATA TOVARN SO SE VČERAJ ZAČASNO ZAPRLA Nad devet tisoč industrijskih delavcev na kolektivnem dopustu do 20. avgusta Pogovor s tajnikom CGIL Lucianom Pinijem ■ Delavstvo Je z realizmom sprejelo pravkar podpisane delovne pogodbe - Se ob koncu leta obeta naraščanje zaposlitve? Delavstvo, zaposleno v industriji, je doseglo uspeh s podpisom novih sindikalnih pogodb v prejšnjem ali minulem tednu, torej tik pred počitnicami, ki se uradno začnejo jutri, dejansko pa so se pričele včeraj, saj je običajno v tovarnah sobota dela prost dan. Najmanj do ponedeljka, 20. avgusta, bo približno 9.000 delavk in delavcev, zaposlenih v tovarnah na Goriškem, na kolektivnem dopustu. Tri tedne namreč trajajo počitnice v večini tovarn, v nekaterih, kot npr. v sovodenjski tovarni, bodo imeli kar štiri tedne kolektivnega dopusta. Sicer pa ro na kolektivnem dopustu delavci tržiške ladjedelnice Ansaldo in drugih manjših tovarn v tem kraju, za Gorico velja dopust za delavce podgorske in že omenjene sovodenjske tovarne, za Giulio in druge tovarne slaščic. To pomeni, da bodo v teh dneh, kljub vsem podražitvam, ulice polne tudi turistov-delavcev, ki sicer ne bodo šli kdove kam, vozili pa se bodo skoro vsak dan k morju ali v bližnje gorske kraje. Ta dopustni val pa ni značilen samo za našo pokrajino, marveč za vso Italijo. V goriških tovarnah trenutno ni dodatne krize kot je n.pr. v tovarnah Zanussi v Pordenonu, kjer bodo po štiritedenskih počitnicah ostali skoro vsi delavci doma še dva tedna v dopolnilni blagajni, kajti skladišča so polna neprodanega blaga. Kaj čaka prebivalce Goriške po povratku s kolektivnih dopustov? O tem smo se pogovorili s tajnikom goriške delavske zbornice Lucianom Pinijem. Logično je, da je pogovor nanesel tudi na nedavno sklenjene pogodbe najmnožičnejših delavskih strok. Mislimo na pogodbe kovinarjev, zidarjev, tekstilcev in kemičnih delavcev. V tovarnah na Goriškem je delavstvo skoro stoodstotno in s precejšnjo dozo realizma sprejelo podpisane pogodbe, čeprav ni v njih vsega tega, kar so delavci pri čakovalj. Čeprav je v pogodbi napisano, da so za pet dni letno zmanjšali delo, ni to tisto kar so hoteli delavci — s skrčenjem tedenskega umika. Kljub temu pa ao delavci prepričani, ds so razne pogodbe pozitivne. Da so se pogajanja tako zavlekla, nam je dejal Pini, je kriva predvsem Conf-industria, ki je menila, da bodo predčasne volitve pomenile pre-okret v desno in umestitev konservativne vlade. To se ni zgodilo, italijanska levica je v parlamentu prisotna in močna tako kot pred temi volitvami, sindikat je prav tako močan, poskusi velike industrije so se izjalovili. Zato so industrijci tudi popustili na pogajanjih. Ko bi bili to napravili pred tremi meseci, ne bi bilo toliko stavk, toliko prepirov, zastojev v proizvodnji. Seveda bo treba po povratku s počitnic, nam je še dejal Pini, videti, kako se bodo aplicirale v Kirnu sprejete pogodbe. Sindikat bo budno pazil, da se bodo pogodbe aplicirale točno. Od te aplikacije je tudi odvisno, ali bodo delavci zadovoljni in ali bodo potem voljni sodelovati z delodajalcem na tak način, da se bo produktivnost povečala. Samo v mirnem ozračju je to mogoče. Kar se tiče specifičnih problemov Goriške, nam je tajnik delavske zbornice dejal, da se bodo po počitnicah znašli z nekaterimi pere- čimi problemi, ki nas tarejo že več časa. Gre za zaposlitveno raven v tukajšnjih tovarnah. Že nekaj let ne nadomeščajo tistih, ki kokorkoli zapustijo tovarno. Število zaposlenih se krči, v industriji mladi ne dobijo zaposlitve. Nekateri industriici so v zadnjem času dali neuradne izjave, da se položaj počasi spreminja in da bodo lahko še pred koncem leta tu pa tam pričeli ponovno jemati mlado delovno silo. Treba bo konkretizirati te doslej neuradne izjave. To bo brez dvoma pozitivno vplivalo na tukajšnje gospodarske življenje, kot bo pozitivno dejstvo, da bodo najbrž že v tem letu odprli nekatere nove manjše industrijske obrate na področju Vi-leša in Romansa; tu naj bi dobilo delo približno 200 ljudi, vštevši žensko delovno silo. Seveda pa ostaja še odprto vprašanje tekstilne tovarne v Podgori. kjer slaba prede skoro petsto ljudem, ki so zaposleni tu. Z naše strani nam ne preostaja drugega kot voščiti vsem delovnim Ljudem, ki gredo na nekajtedenske počitnice, in med temi je tudi veliko Slovencev, vesele počitnice z upanjem, da bodo stvari po povratku na delo boljše. Dragi gostje! Vrnili smo se z dopusta in od jutri smo vam ponovno na uslugo. Gostilna Vid Primožič Gorica LAHKO IZBIRAMO ZA VEČERNO ZABAVO Danes zvečer bo veselo tako v Pevmi kot v Standrežu V Pevmi nastopi ^Ribniški oktet», v Standrežu pa je na vrsti tombola Tudi danes je v raznih krajih na Goriškem veliko praznikov na prostem, ali po domača «šager*. Pri- pa bodo imeli ples z disko-glasbo in izvolili bodo najlepšo mladenko. Seveda deluje tudi na štandreškem reja jo jih domača društva in sku nogometnem igrišču s pijačami in pine. prosvelarji, športniki pa tudi jedačami dobro založeni bife. politične stranke. Na slovenskem področju sta da nes dva praznika, ki se vršita sicer že nekaj dni in sicer v Pevmi ter v Standrežu. Na prazniku petja in vina v Pevmi, ki ga prireja Domači prireditveni odbor, imajo danes zvečer vabljiv kulturni program. Ob 18. uri bo nastopil Ribniški oktet, v katerem so tudi nekateri pevci Slovenskega okteta Zvečer bo za plesalce igral narodnozabavni ansambel "Dobri prijatelji* iz Brežic. Seveda bo poskrbljeno za dobro jedačo in še boljšo pijačo. Prav tako bo veselo v Standrežu, kjer ima svoj poletni praznik domače športno društvo «Juventina». Danes zvečer imajo poleg Dlesa, na katerem igra ansambel «Karavan», , tudi tombolo s skupnimi dobitki v za to, da se italijanska vprašanja vrednosti 250.000 lir. Jutri zvečer V ZVEZI Z VLADNO KRIZO Goriški socialisti obsojajo demokristjane Goriška federacija socialistične stranke je v tiskovnem poročilu o-stro obsodilo ravnanje vodstva de-mokristjanske stranke, ki je preprečilo ustanovitev take vlade, v kateri bi bil socialist Bettino Craxi za predsednika. Socialisti obtožujejo demokristjane oholosti in želje po o-blasti. Craxi je s svojim programom hotel dati pravilen odgovor vprašanjem, ki tarejo današnjo Italijo, pridobil si je tudi priznanje drugih levičarskih strank in sindikatov, krščanskim demokratom pa očitno ni ...........................................UH.............Hlini.iiiimiiiiiiiii V SOVODNJAH PROSLAVILI 10-LETNICO ČAUDKOVEGA PODJETJA Deset let dela in naporov je moralo obroditi uspeh Na slovesnosti podelili priznanji Borisu Tronkarju in Pietru Cocianigu za desetletno zvestobo podjetju . Brez trdne volje in zdravja ne gre Dobra volja, veliko dobre volje, zdravja in trdega dela: tako pravi naš sovodenjski rojak Franc Čaudek, ki je lani svoje obrtniško podjetje iz zasilnih in utesnjenih prostorov preselil v sodobno urejene proizvodne dvorane v industrijski coni. Tu ima stalno zaposlitev dvanajst delavcev, v glavnem domačinov. Samo po sebi je razumljivo, da v podjetju dela tudi sam. In Čaudek se je dosledno ravnal po teh načelih, saj drugače ne bi mogel doseči tolikšnega uspeha v razmeroma kratkem obdobju desetih let. Da, v samih desetih letih. V petek zvečer je bila namreč v podjetju skromna slovesnost, s katero so počastili desetletnico obstoja, obenem pa izročili priznanje nekaterim članom kolektiva, ki so rasli s podjetjem, saj so prisotni že od vsega začetka. «Gre za uspeh, ki je plod skupnega trdega dela in prizadevanj, je dejal v kratkem nagovoru F-ranc Čaudek, zato se nam je zdelo še posebej primemo, da ob tej priložnosti izročimo tudi skromno priznanje delavcem, ki so zaposleni že od vsega začetka in so s svojim delom nemalo pripomogli k uspehu.* To sta Boris Tronkar in Pietro Cocianig. Oba sta doma z Gradiškute. Prvi se je zaposlil že kot izučen delavec, drugi pa je v tem podjetju začel kot vajenec. Obema je čaudek izročil zlato spominsko medaljo za 10-letno zvestobo v podjetju. Slovesnosti, ki je potekala kar po domače, se je poleg lepega števila domačinov udeležilo tudi predstavništvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Pokrajinskega združenja obrtnikov ter številni prijatelji in znanci. Bilo je kajpak dovolj priložnosti za prijateljski pomenek o različnih stvareh. Tudi o tem, kako je Čaudek postavil na noge svoje podjetje. Petnajst let je delal pri znanem gori-škem kovinarskem podjetju Vouk, potem pa se je odločil, da bo delal na svojo roko. Pravi, da ga je gnala ugodno rešijo, meni goriška federacija socialistične stranke. Ogenj v parkiranem avtu Požari v avtomobilih so v teh poletnih mesecih kar precej pogosti. Včeraj popoldne so poklicali goriške gasilce v Ulico Roma, kjer je začel goreti tamkaj parkirani fiat 125, ju- •iiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiMiiiiiiiiiiinimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiB S FINANSIRANJEM IZ DEŽELNIH SKLADOV V starem delu Gradeža bodo kmalu pričeli s sanacijo več sto let starih stanovanj Nekateri so si že popravili svoje hiše in v njih ustvarili zares udobno bivališče Ko se sprehajamo po ozkih ulicah starega gradeškega središča in skupno s turisti, ki semkaj prihajajo letovat z vseh strani Evrope, občudujemo stare hiše, ob njih zgrajene kuhinje in dolge kamine, zunanja stopnišča, majhne trge, sredi katerih raste osamljeno dre vo, ne pomislimo, da živijo v teh ulicah, velikokrat v neznosnih higienskih razmerah, ljudje. Na majhnem dvorišču, na stopnišču, na oknu vidimo tu pa tam staro ženico, otroke, ki se igrajo. Čudimo se preprosti arhitektonski lepoti te ga starega mesta, ki ima toliko podobnosti z drugimi mesti na obeh obalah Jadrana, ki so bila nodre jena skoro celo tisočletje beneške mu gospostvu in ki imajo zaradi fp"a toliko sorodnosti v arhitekturi. j u pa tam vidimo, v ozkih gra deških ulicah popravljeno fasado stare hiše in občudujemo, kako je bilo mogoče iz stare *bajte» nar.ra viti nekaj tako lepega. Gradežani nam vedo povedati, da je botra njost takih popravljenih in sani ranih hiš občudovanja vredna, sa.j je stanovan.je urejeno v več nad stropjih. Sodobni arhitekti in oblikovalci so mojstrsko obdelali s ka mnom in lesom zunanjost in notra njost teh hiš in marsikdo, ki se je iz starega mesta izselil ter eku bil stanovanje v novih mestnih predelih, si želi nazaj v tako obnov: ljeno stanovanje. Vendarle pa je to sreča tistih, ki so imeli denar, da so lahko popravili svojo hišo. Spretnega arhitekta in oblikovalca so z denarjem tudi zlahka dobili. Večina hiš v starem Gradežu pa je še vedno v takem stanju, kot je bila pred stoletji. Le najnujnejše sanitarije pa električno napelja vo so dobila stanovanja nekdanjih ribičev in obrtnikov. In če so kronisti že v šestnajstem stoletju p' šali. da so te hiše v obupnem sta nju, potem si lahko predstavljamo, kakšno je življenje v njih danes, ko ni bilo v njih velikih sprememb. Zaradi tega je prebivalstvo zgodovinskega Gradeža danes pretežno v letih zaradi tega uspevajo tu predvsem gostilnice in trgovine, ki so prava vaba za severne turiste željne mediteranske folklore. Vendarle bo treba nekoč stare stavbe gradeškega središča temeljito obnoviti, če nočemo, da bi se docela porušile. In v sedanjem ča su, ko se tudi okrog teh hiš podijo avtomobili s svojimi izpušnimi pli ni, je nevarnost dokončne okvare še večja. Zaradi tega si že dolgo vrsto let najbolj zavzeti domačini in arhitekti prizadevajo, da bi rešili to. kar sto ji sredi starega mestnega obzidja, to, kar so zgradili v teku stoletij prvi priseljenci Gradeža, kjer je bilo pri stanišče večjega Ogleja, kamor so se zatekli s kopnega ljudje, ki so beža li pred Atilo, to, kar so zgradili kasneje ribiči. Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine je že v začetku sedemdesetih let dala izdelati podrobno študijo o sanaciji starega mesta. Tudi občinska uprava v Gradežu si je na tem prizadevala in pred približno štirimi leti so tudi izdelali podroben načrt sanacije. Na deželi so že bili takrat pripravljeni pomagati z denarjem, vendar je prišel vmes potres v Furlaniji, zato je precej deželnih sredstev šlo za potresene kraje. Sedaj pa je dežela voljna dati denar tudi za počasno saniranje stavb v starem Gradežu. Lastniki hiš naj bi dobili nekaj tega denarja, drugo pa naj bi dali iz svojega žepa. Operacija se isplača, vendar je treba tudi vedeti, kdo bo ta denar izkoristil. Stari prebivalci nimajo kdovekaj interesa in verjetno tudi denarja ne, da bi popravljali hišo, v kateri naj preži vijo še nekaj let. Tisti, ki so si orni slili stanovanje izven starega obzidja, se najbrž ne bodo vračali. Zato obstaja nevarnost špekulacij, saj b0 marsikak tujec poceni kupil staro hišo in jo potem z deželno pomočjo saniral ter pridobil na tak način lepo in sodobno stanovanje. V Gradežu menijo, da bi bilo treba dati več denarja domačinom, da bi si lahko tako preuredili svoje hiše. Seveda bo sanacija več kot dvesto starih hiš potekala več let. (m.w.) ploščo in poškodoval vetrobransko steklo. Škode je za okrog 400 tisoč lir, skrb za družino, skrb za otroke. Spr-1 goslovanske registracije MS 304 83. va je bilo nekako težavno, potem pa j Na srečo so gasilci posegli dovolj je steklo. No, težav nikoli ne manj-1 hitro in je ogenj uničil le komandno ka, kot ne sme manjkati trdne volje, s katero jih premaguješ. Tako je bilo tudi lani, ko je kazalo, da bo dela zmanjkalo, pa se je stanje obrnilo na bolje in ima danes podjetje najboljše možnosti za nadaljnji razvoj, Veliko si obetajo tudi od sodelovanja z nekaterimi slovenskimi podjetji na obmejnem področju. (Na sliki: Franc Čaudek izroča spominsko medaljo). V Bohinju tudi letos mladinski seminar Mladinski krožek iz Gorice, v sodelovanju z Mladinskim odborom SKGZ, bo tudi letos in to osmič zaporedoma, organiziral mladinski seminar v Bohinju. Letošnji seminar MK-G bo od 7. do 9. septembra v bohiniskem Mladinskem domu. Tovrstni seminarji goriške mladine v Bohinju so bili vedno priložnost za širše spoznavanje mladinske problematike pri nas v zamejstvu, posebno pa neposrednega soočanja mladih s celovito in razvejano manjšinsko problematiko Slovencev v Italiji. Zatorej so bili ti seminarji vedno pozitiven doprinos s političnega in kadrovskega vidika k naši stvarnosti. Prepričani smo, da bo tudi letošnji seminar ploden in uspešen kot so bili pretekli. Zainteresirani mladinci, ki se nameravajo udeležiti letošnjega seminarja, se lahko že sedaj vpišejo na sedežu SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 24-95), kjer lahko dobijo še vse ustrezne informacije. Kino Gorica VERDI 16.00—22.00 «Controrapina». CORSO Zaprto zaradi dopusta. VITTORIA 15.00—22.00 «Supersexy-movie». Prepovedati mladini pod 18. letom. Tržič la EXCELSIOR 16.30-22.00 «1855 grande rapina al treno*. PRINCIPE 17.00—22.00 «John tra volta da un insolito destino*. J\ora Gorica SOČA - NOVA GORICA 18.00-20.00 »Paul Kerzi ne oprošča* — ameriški film. SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «Orožje smrti* — italijanski film. DESKLE 17.00-19.30 «Artisti in mo deli* — ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni • Bassi, Raštel 52, tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli 23, tel. 72340. Jutri in v tarek stavka uslužbencev goriške posojilnice Uslužbenci goriške hranilnice in posojilnice so za jutri in torek oklicali dveumo stavko, s katero nameravajo opozoriti na neurejene razmere v tej ustanovi. Posebej pereče je vprašanje organika, saj je u-službencev, z ozirom na obseg poslov, premalo. Poleg tega pa je organizacija dela zelo slaba. Na ta vprašanja So že večkrat opozorili tako ravnateljstvo zavoda, kakor tudi upravni svet, vendar se ni ničesar spremenilo, piše v tiskovnem poročilu, ki ga je izstavilo tajništvo sindikata bančnih uslužbencev CISL -CGIL - UIL. Kmalu med nami nov telefonski imenik Kot v drugih krajih države, bodo tudi v Gorici zastopniki telefonske družbe SIP predstavili nov telefonski imenik za leto 1979-80. Ob predstavitvi bo tudi tiskovna konferenca, na kateri bo prikazano delo, ki ga je družba izvedla v zadnjem času za modernizacijo telefonske mreže in orisani bodo tudi načrti za bodočnost. ŠTIRIDNEVNA TURNEJA ZAMEJSKE SKUPINE V 0MIŠU Prodoren uspeh Sovodenjskega noneta na 13. festivalu dalmatinskih klap Sovodenjci so na prireditvi nastopili kot prva tuja skupina • Izredna gostoljubnost prireditelj# Sovodenjski nonet med sobotnim nastopom na omiškem festivalu (Foto Kuzmin) Štiridnevno potovanje v Dalmacijo ter nastop na 13. festivalu dalmatinskih klap v Omišu bosta članom Sovodenjskega noneta ter njihovim spremljevalcem ostala v trajnem spominu. Izredna gostoljubnost, ki so jo prireditelji izkazali vse dni gostovanja, je pripomogla, da so se zamejski pevci čutili kot doma, čeprav so nastopali v oddaljenem Omišu med dalmatinskimi skupinami. Kot je dejala sama predsednica festivala Ana Antuno-vič, je nastop Sovodenjskega noneta predstavlja! nekaj pomembnega za celotno omiško prireditev: bilo je namreč prvič, da je na njej nastopila skupina iz zamejstva. V Omiš, malem obmorskem kraju južno od Splita, ki v poletnih mesecih oživi od pravega navala turistov (kraj ima namreč 4.000 prebivalcev, 5.000 pa je turistov), so Sovodenjci dospeli v petek zvečer, potem ko so celoten dan izkoristili za vožnjo najprej po istrski in nato po dalmatinski obali. Prvi »nastop* so gostje imeli že isti večer, ko so goste Ivičevega restauranta iimiiiiiiiiiiiiiiMiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(n]||t,||,,limmil|ll,lllinil||||imi|||||||||||||||||J|I|||||||||||||| V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA V Doberdobu so sinoči odprli drugo razstavo vin \ zorce je poslalo trinajst domačih kmetovalcev ter še posebno samega lastnika Sovodenj in njihove okolice. Po ' vajanju prvih dveh pesmi sta rejša poslušalca pristavila: verjetno, kako skupina iz ItaM* lahko poje tudi naše pesmi in še kakovostno!* Sicer pa je tre“s pristaviti, da je med Sovodenjci111 ostalimi klapami bila le razlika, v kakovosti, marveč v barvi sajj1* pesmi. Kot je dejal pevovodja P* tejan, je nemogoče zahtevati, bi dalmatinska skupina dovršen0 zapela Vodopivčeve «žabe». To lja tudi v obratnem smislu. Nedeljski dan pa je bil »izletj1*' ški». Kopanje v prelepih vodah M* karske je bilo skoro obvezno, hj” netovci pa niso pozabili na Pet^ ’ saj so na željo prisotnih imeli kra ši koncert kar v obmorskem lokal11' V ponedeljek, na povratku mov, je vse obdajal občutek, “ je pomenil nastop na omiškem stivalu nekaj pomembnega, nek« takega, kar bo za zmeraj ostalo velikimi črkami vklesano v zgo®' vini Sovodenjskega noneta. presenetili z lepim in ubranim slovenskim petjem. Naslednji dan pa je bil uradnega značaja. V jutranjih urah so Sovodenjce sprejeli prireditelji festivala. Za topel sprejem ter za samo povabilo na nastop se je v imenu Sovodenjskega noneta ter Slovenske prosvetne zveze zahvalil Rudi Pavšič, ki je predsednici festivala podaril fotoreprodukcijo starega Rubijskega gradu. Predsednik sovodenjskih prosvetarjev Emil Tomšič pa je ponudil konfekciji briškega vina. Zvečer je bil na vrsti nastop. Na malem trgu, ki so ga obdajale stare hiše, značilne za tamkajšnjo arhitekturo, se je zvrstilo šest klap. Sovodenjci, ki so nastopili s štirimi dalmatinskimi skladbami, so presenetili že zaradi tega. Vsem prisotnim pa je pevovodja Zdravko Petejan v razgovoru z napovedovalcem podal krajšo zgodovino noneta ter se zaustavil na zanimivostih V Doberdobu so sinoči, v okviru občinskega praznika, odprli drugo razstavo vin domačih pridelovalcev. Vzorce belih in črnih vin je prispevajo trinajst kmetovalcev iz vseh zaselkov občine in sicer: Kar lo Frandolič, Jože Gergolet - šerbc-tov, Aldo Lakovič; Jože Gergolet -Dacov. Amaldo Ferfolja in Jože Gergolet- Dacov iz Doberdoba, Jože Radetič in Jože Pahor iz Ja-melj. Valerija Peric, Berto Lavrenčič in Alojz Peric iz Poljan, Vir-gil Radetič iz Sabličev in Nevin Načini z Dola. Sinoči je zasedala tudi ocenjevalna komisija, ki je od predstavljenih vzorcev zbrala po tri najboljša za črno in prav tako po tri najboljša za belo vino. Ker je komisija zasedala pozno sinoči žal nismo mogli izvedeti, komu je prisodila nagrade. Z razstavo želijo doberdobski vinogradniki, ob podpori občinske u-prave, prispevati k valorizaciji do mačih vin, ki so prav tako kvalitetna, kakor vina bolj znanih vinorodnih okolišov. Nekateri strokovnjaki celo menijo, da jih po kakovosti prekašajo. To velja predvsem za črna vina. Sicer .pa pri delajo na ožjem doberdobskem področju, po neuradnih podatkih, nad 1000 hektolitrov vina. Pretežni de! je seveda za domačo uporabo, nekaj pa gre tudi v predajo. Razstava in pokušnja vin bo od prta tudi danes, ko pričakujejo v Doberdobu večji obisk iz pobratene krajevne skupnosti Prvačina in s Sela na Krasu. Pa še to. Včeraj so se v nrija-teljski tekmi v balincanju pomerile ekipe Doberdoba, Prvačine in llllllllillllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||i|ini||||||| Prosvetno društvo »Naš prapor* iz Pcvme, z Oslavja in n štmavra izraža družini umrlega odbornika Maria Saherja iskreno sožalje. Rajonska konzulta za Pcvmo, O-slavje in štmaver izraža družini u-mrlega člana Maria Saherja sožalje ob težki izgubi, ki jo je prizadela. Zveza slovenskih športnih društev v Italiji izraža hudo prizadeti družini ob izgubi MARIA SAHERJA obču teno sožalje. Pogreb MARIA SAHERJA bo jutri ob 11. uri iz goriške splošne bolnišnice. Sel. Prepričljivo so zmagali Pr-vačkovcb ki so odnesli tudi pokal. Ob priložnosti občinskega praznika pa sta obiskali Doberdob tudi delegaciji Rdečega križa z Reke in iz Kranja, ki imata tesne prijateljske vezi z doberdobsko sekcijo prostovoljnih krvodajalcev. Danes zvečer bo na prireditvenem prostoru nastopila domača godba na pihala »Kras*. OBVESTILA Notranje ministrstvo je razpisalo 200 štipendij za udeležence tečajev za občinske tajnike. Tečaji bodo v akademskem letu 1979/80 v Rimu, Turinu, Perugii in Messini. Prošnje sprejemajo na prefekturi do 31. avgusta. GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 cvJ EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Za športne POKALE in KOLAJNE obrnite se na URARNO — ZLATARNO ŠULIGOJ GORICA, Ulica Carducci 49 — tel. 5657 KMEČKA BANKA USTAN0VUENA LETA 1909 GORICA - Ulica Moreili 14 Tel. 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE ■ MENJALNICA INTER CENTRO ŠPORT Tržaška cesta GORICA (nasproti letališča, v bližini mirenskega mejnega prehoda) Tel. 30910 - 32731-2-3 VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK — vse za tenis — oprema za podvodni ribolov — velika izbira gumijastih čolnov — ski-rolke za smučanje po travi — oprema za alpinizem VSE PO KONKURENČNIH CENAH — šotori in rekviziti za kampiranje — počitniške prikolice — športni čevlji najboljših znamk —- športna konfekcija OBIŠČITE NAS PffimkT3nevmk KULTURA 29. |uli|a 197* V AKUSTIČNI BAZILIKI «SAN S1LVESTR0> Bogat spored koncertov ^Glasbenega septembra» Na tretjem koncertu (30. avg.) bo nastopil «Slovenski kvartet» (Črtomir Šiškovič-violina, Gorjan Košuta-viola, Miloš Mlejnik-čelo, Janko Šetinc-klavir) f Glasbeno življenje v Trstu je v ; Poletnih mesecih živahno in tudi kvalitetno. Pri tem ne mislimo Toliko na operetni festival in na Poletne prireditve na gradu, ki so lahkega žanra čeprav jim u-•Petniškega napora ne gre odrekati, kot predvsem na vrsto ko-®ornih koncertov od tistih v šti-Vanski cerkvi pa do koncertov v 'j baziliki San Silvestro v okviru ^Glasbenega septembra* in »Glasbenih srečanj*, ki jim v istem a-kustičnem ambientu sledijo v ok-bibru in naslednjih mesecih. Kon-torte v baziliki «San Silvestro* Prirejata združenje «Appuntamen-b mušicah*. ki ga požrtvovalno ® z velikim estetskim okusom vodi prof. Sergio Cemecca, ter združenje «Cappela Civica* v Trstu. Pred nami je zdaj kompleten : Program tako ((Glasbenega septembra* kot «Glasbenih srečanj* 'n takoj ugotovimo, da so na programu izvajalcev «Glasbenega toptembra* tudi mladi slovenski * hrvaški umetniki, kar sicer 2a te prireditve ni novost, saj 50 slovenski in hrvaški izvajalci bdi njihovi gostje tudi že v prejšnjih letih. Nedvomno je treba Pohvaliti dejstvo, da so ta srebanja odprta za mlade izvajalce različnih narodnosti, saj to pri-sPeva h kulturnemu bogatenju celotne skupnosti. Tako bo po otvoritvenem kon-Certu komaj 22-letnega a že u-voljavljenega furlanskega piani-sta Giovannija Umberta Battela (23. avg.), že na naslednjem kon-oertu v ponedeljek, 27. avg., godrnja mlada splitska pianistka Panka Kragič - Cuzzi, ki se bo Predstavila z deli Liszta, Schumanna, Lidaviča, Tajčeviča in Gebussyja. Pianistka je diplomirala na glasbeni akademiji v Zagrebu, bila je večkrat nagrajena na tekmovanjih v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani, od leta 1973 Pa izpopolnjuje svoje znanje v Italiji v mednarodnih izpopolnjevalnih tečajih prof. Garla Zec-'bija. 30. avgusta pa bodo nastopili v baziliki že stari znanci slo-yenskega glasbenega občinstva 1,1 sicer člani «Slovenskega kvarita*: violinist Črtomir šiškovič, violinist in violist Gorjan Košuta, balist Miloš Mlejnik in pianist Janko Šetinc. Izvajali bodo Schubertov Trio za godala. Mozartov Kvartet op. 478 in Faurejev Kvartet op. 15. Kvartet obstaja 3. leto in v tem času je imel vrsto koncertov v Jugoslaviji, Italiji in Avstriji, kamor se odpravlja tudi sedaj na novo turnejo. Vsi njegovi člani so pristni umetniki velikih solističnih odlik, ki so si svoje znanje pridobili na visoko kvalitetnih jugoslovanskih in inozemskih akademijah, predvsem v Kolnu. Njihov tokratni koncert bo nedvomno poslastica za ljubitelje komorne glasbe, posebej pa še za nas Slovence, saj nam je vedno pri- jetno, če se naši mladi, in tokrat med njimi kar dva naša ožja rojaka, šiškovič in Košuta, uveljavijo v našem mestu. Program koncertov je naslednji: 3. septembra: organist Gian-carlo Parodi; 6. sept.: duo Ma-riagrazia Zanini (flavta) - Giulia-na Stecchina (harfa); 8. sept. Michael Schneider (orgle) - Christian Schneider (oboa) iz Weimar-ja; 13. sept. duo Pignata - Bria-sco (violina - kitara); 15. sept.: j.k. (Nadaljevanje na 6 strani) ((Slovenski kvartet* med svojim lanskim nastopom v štivanski gotski cerkvi iiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiifiilitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiliiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliit RAZGOVOR Z REŽISERJEM IN IGRALCEM MARJANOM SRIENCEM Prežihovi samorastniki bodo spet zaživeli v uprizoritvi koroških amaterjev v Podjuni «Samorastniki» so simbol nenehnega boja koroških Slovencev za narodnostne in socialne pravice - Dramatizacijo je pripravil Miloš Mikeln Slovenska prosvetna zveza iz Celovca bo tudi letos uprizorila v Podjuni Mikelnovo dramatizacijo Prežihove novele Samorastniki. To novelo prištevajo danes k najboljšim stvaritvam slovenske književnosti in je po številnih prevodih v druge jezike znana tudi širši mednarodni publiki. Kot je trpljenje Miklove Zale že pred sto leti bil opis tragike in zatiranja koroških Slovencev in je zato Miklova Zala postala simbol njihovega trpljenja, tako so Samorastniki od svojega nastanka naprej postali simbol nenehne in upravičene borbe koroških Slovencev za lastne narodnostne, posebno pa še za lastne socialne pravice. Prežihov Voranc opisuje v svojem delu vse socialne krivice tistega časa, brutalnosti in krutost še v fevdalističnem mišljenju zasidranih veleposestnikov, Trpljenje in zatiranje kmečkega prebivalstva irl končno njegovo moč in zmogljivost, da bo premagalo'kapitalistič-ni sistem in si zgradilo novo družbo, ki1 ne bo poznala izkoriščanja in suženjstva. V tej kratki noveli je Prežihu u-spelo zajeti in drobno analizirati značaje popolnoma različnih ljudi, ki prihajajo iz popolnoma naspro- Skica scene na prostem za Prežihove ((Samorastnike* v Mikelnovi dramatizaciji HMiiiiiuitiiiiiiiiiiiiumtiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii MARJAN KOLAR: «ZVEZDE IN KRIZI» Humanistična zavest v človeški družbi Plastična pripoved o stiskah življenja v mali slovenski vasici na Štajerskem v vojnem času Marjan Kolar, ki ga enciklope-jheni priročnik predstavlja kot pripovednika, rojenega leta 1933, ob-avnava v svojih delih vprašanja Umanistične zavesti v človeški Pižbi. Napisal je več del, tako Ofnana Išči poldan in Sezuj se, aadar vstopiš v mošejo, ter povelj Prazno nebo, Samomor v ne-J-S’h. Zdaj se nam predstavlja z Psežnim pripovednim tekstom iz ase komaj minule preteklosti, z .ajhanom Zvezde in križi, ki ga je pPala Cankarjeva založba v okvi-spomladanskega paketa posve-®nega slovenskim avtorjem. V ro-jv.anu, razdeljenem na štiri dele, 'aa pisatelj družino postajenačel-Jaa v majhnem kraju na štajer-v .m. čas dogajanja je tik pred /Ppo. ko visi nad ljudmi slutnja zkih časov. Pisatelj nam pred-rariV*- skromnega železniškega u-adnika, njegovo ženo in otroke, ^ed katerimi stopa v ospredje ma-Urant Jole. Potem pride do voj-Nemci okupirajo Melinje, kjer Kolarjevi in kjer se dogaja Pbnšen del romana. Po okupaciji tane Kristan v službi pri želez-jCl’ mati se celo nekaj časa u-ajstvuje pri raznih akcijah, ko C" Nemci začno kazati pravi o-j az> ko začno streljati, zapirati seliti se kljub prigovarjanju u-1 akne. Hčerka odide v mesto, Jo-m.Pa se začne družiti z napredni-rj, m|adinci in slednjič izgine na s ,!?njsko v partizane. Kristanove in ' 0 v taborišče, očeta prestavijo nekam v Nemčijo. Posreči se c J!' da pritegne družino k sebi, in t ■ s'na Jolnta ujamejo Nemci ha a' leta prebije v taborišču, kjer s, d njim izvajajo zdravniške podse. Vendar srečno prestane koko? (V°^ne' Njegoyo sestro ustrele b 1 Mlko, družina preživi vsa bom-j 'dirarija in se vrne domov. To-nesrečni taboriščnik Jole je po-a| sumljiv zaradi partizanske ^eklosti in taborišča in name-,v svobodo mora v zapor, nato Vni iV kazenski bataljon doslužiti Jsk°. v istem času pa njegova deli diplome materam padlih To je kratka vsebina sorazmero ma dolgega pripovednega teksta, ki ga pisatelj zastavlja zelo širo ko, ki pa ga v naslednjih delih skrči in osredotoči predvsem na pripoved o usodi Joleta in na pripoved o življenju Kristanove matere. Pri tem je pisatelj nedvomno dosegel mojstrstvo, ker je originalno brez patetičnosti, pretiravanja in solzavosti prikazal taboriščno življenje. Tudi partizanšči-no opisuje pisatelj nekonvencionalno, pri tem pa nas naravnost preseneča zaključek romana, ko se nekdanji partizan, žrtev nemških poskusov v taborišču, znajde v zaporu nove oblasti. Tudi vzdušje v majhnem slovenskem kraju je plastično, če že ne ganljivo prikazano, skromni prikazi vojne pa vendarle vzbujajo zavest stiske in grozot vojne. Razmere med vojno, o-kupacija, partizanstvo, vse to nas v romanu pravzaprav ne preseneča, ker imamo že precej del na podobno tematiko. Toda priznati je treba, da je Marjan Kolar to tematiko po svoje, originalno umetniško in dognano obdelal in ustvaril prepričljiv vojni roman s prikazom življenjskih usod članov majhne slovenske družine. Prvotni koncept, da bi naslikal široko panoramo vojnih dogodkov, mu sicer ni uspel in je moral svoj načrt skrčiti predvsem na prikaz usode dveh članov družine, je pa kljub temu na originalen način naslikal podobo vojne in stiske naših ljudi v njej. Pripoved je sicer standardna, vendar skuša pisatelj svoje pripovedovanje popestriti s posebnim načinom, od katerega pa kmalu odstopi in prehaja v klasično pripoved. Kritika je o Kolarjevem romanu zapisala, da ne presega tradicionalne slovenske romaneskne strukture. Toda ugotoviti moramo vendarle, da ima roman odlike, ki dajejo temu delu posebno vrednoto in povzročajo njegovo odstopanje od poprečnih tovrstnih ali podobnih del. Sl. Ru. tujočih si socialnih taborov. V o-spredju tega dela so tri osebe in značaji: stari Karničnik, njegov sin Ožbej in Meta. Vsaka oseba ima svojo zgodovino, prihodnost pa samo Meta m njeni otroci - samorastniki. Stari Karničnik, veleposestnik, rojen še v času fevdalizma, se ima še za {»polnega gospodarja ne samo svoje živine, marveč tudi svojih podložnikov. Njegov čas pa je že minil. Karnič-nikov potomec Ožbej ni sposoben nadaljevati očetovega dela. Vzgojen v fevdalno - patriarhalnem duhu uvidi propad takšnega sistema, vendar ni zmožen, da bi se prilagodil novim razmeram. Ujet v svojo razredno pripadnost ni v stanju, da bi se dokončno ločil od svojega očeta in Karnic. Meta in njeni otroci pa so moč in sila novega sveta: samorastniki, ki si bodo skupno priborili vso lepoto in bogastvo zemlje, sveta, ki ga obdelujejo. Bodočnost je edinole na njihovi strani, kajti oni so «dih in stok stoterih in tisočerih Hudabiv-nikov, molitev in kletev, prisega in bojna napoved*, oni so pripadniki «zavrženega, prekletega rodu*, ki ravnokar začne spoznavati samega sebe in svojo moč, rodu, ki se pripravlja na zadnji, svetli boj. Zaradi vsega tega in še marsičesa so se pri SPZ v Celovcu odločili, da uprizorijo dramatizacijo novele tega znanega slovenskega realističnega pisatelja. Prva predstava bo že v soboto, 4. avgusta, ob 19.30 v Spodnjih Vinarah pri Šentprimožu v Podjuni. Da pa bi še kaj več zvedeli o predstavi sami, smo se pogovorili z režiserjem Samorastnikov, mladim koroškim gledališkim delavcem, Marjanom Sriencem. Vpr.: Zakaj si izbral prav Samorastnike? Srienc: Lani smo hoteli igrati Miklovo Zalo, vendar nam je bilo to iz različnih vzrokov preprečeno, tako da sem se odločil za Samorastnike, ki sem jih imel že več časa v programu. Samorastniki nas s svojo tematiko še danes živo prizadevajo, Prežihov Voranc je koroški pisatelj, nam zelo blizu in prav zaradi povedanega smo se odločili za uprizoritev tega njegovega dela. Vpr.: Ali je ta uprizoritev ob kaki posebni priložnosti? Srienc: Ne. Letos jo ponavljamo zato, ker je bilo lani premalo propagande in smo delo postavili na oder ob neustreznem času, tako da je predstavo gledalo zelo malo ljudi. Občinstvo samo pa je tokrat zahtevalo, naj delo še enkrat uprizorimo. Vpr.: Ti si režiser predstave in obenem tudi nastopaš. S takšnimi problemi se pri tem spoprijemaš? AH imaš dovolj igralskega kadra? Kako si si zamislil postavitev? Srienc: Zelo težko je bilo dobiti nad 30 ljudi skupaj, saj so ((igralci* v glavnem kmečki in delavski ljudje, ki imajo julija ih avgusta največ dela, tako da smo jih le s težavo pridobili za gledališče. Velik problem so bile pri tem seveda vaje. Kot edini gledališki profesionalec na Koroškem pa moram seveda vse od A do Ž sam narediti in igram celo tudi glavno vlogo, kar pa je zelo težko, ker člo- vek samega sebe ne more ocenjevati. Vpr.: Ali razmišljate o kaki bolj stalni gledališki skupini? Srienc: Na vsak način. V tej skupini so zelo veliki idealisti, z močno' voljo 'do dela in prav v tej grupi vadim temeljni kamen za našo bodočo aktivnost, za naše slovensko gledališče v Celovcu, ki ga mislimo poimenovati po očetu slovenske koroške književnosti oziroma gledališča Andreju šušterju-Drabosnjaku. Če bo vse steklo po načrtih," bomo to gledališče ustanovili že letos jeseni. Seveda, zaenkrat nimamo sredstev, da bi mislili na teatrsko hišo, ampak bi začeli kot gostje, po principu «Tea-ter u gostima* v Zagrebu. V Celovcu bi imeli samo premiero, ostale ponovitve pa na podeželju. V slovenskem gledališču vidim to poslanstvo, da slovensko gledališko besedo ponese v vsak kraj, kjer živijo naši ljudje, kjer koroški Slovenci že tisočletja prebivamo. Vpr.: Ali ste pri postavitvi Samorastnikov dobili tudi pomoč iz Ljubljane? Srienc: Brez te pomoči bi zelo težko uspeli. Vsi so nam šli zelo na roko, predvsem pa ljubljanska televizija, ki nam je posredovala filmske posnetke. Ti imajo v predstavi funkcijo grškega zbora. Z delno profesionalizacijo se da veliko bolj doseči, kot pa zgolj z a-materstvom. Vpr.: Kaj pa si skušal v predstavi najbolj izpostaviti, katere ideje? Srienc: Težko je tu reči, kaj sem postavljal v prvi plan, mislim na izpoved, ker so Samorastniki tako močno delo in so tako zelo povezani z usodo koroškega Slovenca v Avstriji, da tu ni treba iskati kakih posebnosti ali bolj poudarjati kak problem, ker je Mikelnu skozi to dramatizacijo uspelo povedati prav vse, kar je hotel povedati Prežihov Voranc sam. Vpr.: Kako pa misliš, da bo občinstvo sprejelo to delo odroma ga je že lani? Srienc: Lani je bila predstava zelo dobro sprejeta;- čeprav so bili še pred; Uprizoritvijo veliki pomis- predsodkov do Prežihovega Voranca, ker ga nekateri naši ljudje s konservativno miselnostjo vključujejo med nevarne hujskače, o njem pravijo, da .je komunist najhujšega kova itd. Pa niti njegovega jezi- ka, ki je pristen in včasih robat, ne odobravajo. Kljub vsemu temu pa nisem pričakoval, da bodo imeli Samorastniki takšen odmev, predvsem pri ljubljanskih profesionalnih kritikih, ki niso prišli na dan s tisto laskavo, priložnostno oceno, češ da so to ubogi koroški Slovenci, katerih prizadevanja moramo edinole dobro ocenjevati. To se ni zgodilo in so kritiki zelo objektivno poročali, tako pač, kot je treba k takim zadevam pristopati. Kritika naj bo takšna, kakršno narekuje dek samo in prav taka je tudi bila. Vpr.: Ali razmišljaš kaj za v bodoče? Srienc: Mislim, da bi na tem prostoru v Spodnjih Vinarah vsako leto lahko uprizorili kako delo. Konkretno razmišljam o thkdltoe novanih letnih igrah, kajti ambient je takšen, kakršnega ni -na celotnem slovenskem ožemi jiirStOVdrr-skih ’ dramskih tekstov pa' je tudi še in še in samo kličejo na uprizoritev na prostem. Razgovor zapisal MARIJ ČUK ■i Mladi režiser ((Samorastnikov* Marjan Srienc ZANIMIVO DELO DR. GAVRA ALTMANA' Disertacija o posebnostih «vietnamske revolucije» «Post scriptum» Mitje Ribičiča glede na najnovejši razvoj dogodkov v Indokini Zagotovo ni veliko doktorskih disertacij, ki bi, izdane v knjigi, bile hkrati tudi zanimivo in poučno branje za širši krog bralcev. Med takšna dela sodi vsekakor disertacija dr. Gavra Alt-mana, znanega jugoslovanskega publicista in politika, ki se je v svojem delu lotil hkrati tudi zelo aktualne, a zato nič manj zahtevne sodobne teme pod naslovom «Posebnosti vietnamske revolucije*. Avtor pravi v uvodu, da je vietnamska revolucija, kar zadeva socialistične revolucije, ena izmed najstarejših in tudi najmlajših socialističnih revolucij hkrati. Če vzamemo, da je bil začetek revolucionarnega procesa v Vietnamu vstaja v Nghe Tinhu 1930. leta, potem sta kronološko pred njo samo oktobrska revolucija in zgodnji dnevi kitajske revolucije. Oborožena faza vietnamske revolucije se sicer konča šele z raz • bitjem saigonskega režima in s padcem njegovega sedeža 1975. leta, seveda pa tudi tega ni mogoče imeti za njen konec. Izjemno dolgotrajna oborožena faza pomeni — mimogrede rečeno — tudi eno od temeljnih značilnosti te revolucije. Obravnavamo jo, pravi avtor, kot socialistično revolucijo, četudi je v začetku niso razglašali kot takšno, oziroma, njeni cilji in parole niso takoj izražali bolj razvitega programa socialističnih sprememb. Avtor dalje pravilno ugotavlja, da so bili v vietnamskih razmerah (kolonializem, nerazvita, pretežno kmečko-poljedelska dežela in nastanek vietnamske buržoazi-je je sledil nastanek proletariata) komunisti edina politična sila, ki je bila sposobna in pripravljena, da postane voditeljica in organizatorka boja za narodno osvoboditev in ukinitev kolonialne (razredne) eksploatacije. Vietnamski komunisti so le malo časa, v svojih pionirskih dneh, predvidevali, da bo revolucija potekala «stopničasto», da bo najprej antifevdalistična oziroma buržoaznodemokratična, potem pa socialistična. Revolucija je postala «nacionalno-demokratična* z agrarno reformo kot glavno nalogo, ki brez «stopnic» prerašča v socialistično. In zato je vietnamska politična terminologija sprejela izraz «pretrgana revolu-lucija*. In končno, vietnamska revolucija je glede na svojo vsebino, glede na idejnopolitično fiziognomijo svojih sil in glede na svoje dolgoročne opredelitve in dozdajšnje dosežke avtohtona socialistična revolucija, ki je zasidrana v domačih tleh, hkrati pa tudi v splošni marksistični revolucionarni dediščini. Vendar je vietnamska revolucija tudi posledica in izraz protislovij kolonialne družbe, toda dobršen del njenih idejnih navdihov so prinesli valovi oktobrske revolucije. In končno, vietnamska revolucija kot antikolo-nialistična in antiimperialistična ni samo objektivno sestavni del globalnega socialističnega procesa. Njeni voditelji so namreč zelo zgodaj razglasili, da mora na čelo boja proti kolonializmu stopiti marksistično-leninistična revolucionarna stranka. Vietnamskim komunistom se ni moglo primeriti tisto, kar se je zgodilo številnim drugim: da bi med odločilnimi trenutki obračuna s tujo dominacijo ostali na obrobju dogodkov. Da bi naš avtor te svoje teze in ugotovitve o vietnamski »dolgi* revoluciji kot avtohtoni in edinstveni revoluciji na azijskih tleh v razmerah kolonializma in imperializma (Francija, Amerika) še bolj osvetlil, je knjigo razdelil na tri dele. V prvem delu pod naslovom Vietnam podrobneje govori o deželi, naravi in ljudeh, potem o njeni zgodovini in seveda misijonarjih, kolonizatorjih in vstajnikih, saj je namreč duh samostojnega in neodvisnega Vietnama živo prisoten vso dolgo zgodovino Vietnama samega, ki se je moral dolga stoletja v bistvu boriti za svojo neodvisnost, zlasti proti velikemu sosedu - Kitajski. Drugi del pod naslovom Revo- ■iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Primorske bibliografske vesti DELAVSKO GIBANJE NA PRIMORSKEM DO KONCA PRVE SVE- glasbeno ustvarjanje Primorske (str. 275 - 285). TOVNE VOJNE. Goriški muzej, Nova Gorica 1979. Prispevek Alberta Kluna Prva tankovska brigada NOV (str. 263-273) V počastitev 60-letnice KPJ je Goriški muzej priredil na gradu govori o ustanovitvi prve tankovske brigade NOVJ, v kateri je bilo Kromberk zgodovinsko razstavo: Delavsko gibanje na Primorskem do vključenih več kot 1500 borcev iz Slovenskega primorja in Istre, konca prve svetovne vojne. Avtorja razstave Branko Marušič in Drago ART INTERNATIONAL. Incorporating the New Luga no Review. Volume XXII/5 - 6, 1978. Zoranu Mušiču, primorskemu slikarju, letošnjemu dobitniku Jakopičeve nagrade, je posvečena obsežna študija francoskega kritika Pierra Volboudta (str. 36 -39 in 54). Objavljenih je več fotografij nje-GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA. Ljubljana, govih del iz različnih obdobij, pa tudi na naslovni strani je Mušičev Dalmatinski motiv iz leta 1949. Sedmak sta pripravila tudi obsežen katalog z istim naslovom. Na sedemindvajsetih straneh se seznanimo z razvojem delavskega socialističnega gibanja na Primorskem vse od prvih društev, pa do ustanovitve JSDS in njene organiziranosti v obdobju avstro-ogrske monarhije. maj 1979, št. 1. Prva letošnja številka Glasnika je tematsko zasnovana, saj predstavlja način dela, gradivo in spoznanja etnološke skupine, ki je ob koncu lanskega leta sodelovala z arhitekti pri načrtu za prenovo starega mestnega jedra Izola. Zbrano gradivo so uredile in obdelale Zvona Ciglič, Zora Žagar in študentke PZE za etnologijo Maja Cerar in Ingrid Slavec (str. 1 - 28). DAN, št. 82, 1979. Tudi v tej številki mesečnika Dan je objavljena korespondenca dr. Josipa Vilfana: Vilfanova pisma sinu (str. 27 - 28). BOREC, št. 5, maj 1979. V tej številki je že tretje nadaljevanje študije Franca KrižnaVja Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941 - 1945. Avtor vključuje tudi BIENALE MLADIH, 10, 1979, julij - september, Moderna galerija Reka. Na letošnjem desetem jubilejnem bienalu mladih na Reki razstavlja tudi več primorskih likovnikov. Uvod v katalog je napisal Boris Vižintin. PAGINE ISTRIANE, guinta serie, n. 5-6, Trieste 1979. Zanimiv je prispevek Leona Veroneseja Castelli e borghi fortificati dellTstria (str. 3-11). Avtor nam podaja razglabljanja o gradovih in trgih, ki so' posejani po Istri. Ljubitelji glasbene umetnosti bodo z zanimanjem prebrali prispevek Ercola Parenzana Ricordi teatrali capodistriani (str. 24 - 36). N. S. lucija podrobneje razlaga in prikazuje obdobje ((trideset let trajajoče revolucije*, od prvih sovjetov 1930. leta pa do zloma saigonskega režima, varovanca ZDA. Tretji del pa je namenjen posebnostim vietnamske revcluciie, koncepciji in praksi Demokratične republike Vietnam, nacionalnosti kot prvemu nagibu za boj, smislu «primernega trenutka*, centralizaciji in decentralizaciji, homogenosti vodstva revolucije in odnosu Vietnama do sveta. Kakorkoli že primerjamo vietnamsko revolucijo z oktobrsko, kitajsko, našo ali kubansko, najdemo stične točke, vendar eno drži, da je bila namreč vietnamska revolucija avtohtona, da je imela svoje posebnosti in da je bila v tem smislu enkratna in e-distvena, o čemar nam dovolj zgovorno in znanstveno dognano ter avtentično priča prav delo Gavre Altmana »Posebnosti vietnamske revolucije*. Knjigi je obširen in tehten uvod napisal Mitja Ribičič, ki pa je moral spričo nedavnih dogodkov z Vietnamom in okrog njega (zasedba Kampučije, kitajski vojaški napad v Vietnam) dodati še «post seriptum*, ki ga terja sedanji trenutek, čeprav odločno in jasno ugotavlja, da rastoče moči socializma tudi vojne med socialističnimi državami ne morejo ustaviti. Knjigo je prevedel Bogdan Gradišnik, izdala založba Borec, o-premil pa jo je Jani Bavčer. D. Ž. fiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiif revije PRIMORSKA SREČANJA 14 Izšla je junijska številka druž-benoslovske, gospodarske in kulturne revije Primorska srečanja. Ob praznovanju Mednarodnega leta otroka je Olga Bertok prispevala zanimivo študijo o vlogi družbe pri otrokovem vzgojnoizo-braževalnem procesu. Svojemu prispevku je Bertokova dala naslov Mednarodno leto otroka in nas že v uvodnih besedah spomnila, da je Generalna skupščina OZN v svoji deklaraciji o pravicah otroka zapazila, da imajo vsi otroci ne glede na raso, barvo, spol, jezik, religijo, nacionalno in socialno poreklo iste potrebe in pravice. «Mednarodno leto otroka*, pravi Bertokova, «je še posebna priložnost, da preverimo koliko moremo in moramo storiti za naše otroke*. Otrok preživi svojo rano mladost v šolskem in domačem okolju, zato sta prav ti dve odgovorni za njegov razvoj, njegovo vključevanje v družbo, pozneje v delovni svet itd.. Miro Kocjan je ob jubileju Koprskega radia pripravil sestavek, ki nosi naslov 30 let za nove u-spehe. Sledi zapis Rajka Slokarja Poglabljanje dobrososedskih odnosov. Uresničevanje osimskih sporazumov je v tesni zvezi z dobrimi odnosi med italijansko in slovensko skupnostjo na obeh straneh meje. Pri tem igrajo posebno važno vlogo krajevne skupnosti in organizacije sosednih držav. Rajko Slokar je svoj sestavek razčlenil v šest glavnih točk. Po okvirnem uvodniku je orisal glavne značilnosti obmejnega prostora, kjer je v širokih potezah še označil najpomembnejše zgodovinske trenutke. V tretjem razdelku je opisal vlogo krajevnih skupnosti. Slokar je tu podčrtal dejstvo, da je obstoj narodnih manjšin v obeh državah ne le most, temveč in predvsem katalizator prijateljskih odnosov med sosednima republikama. Nadalje je Slokar zapisal, da so nujna nekatera dopolnjevanja in spremembe maloobmejnih sporazumov. V predzadnjem razdelku je govor o cestno-prometnih objektih, brez katerih bi vsi predlogi o izboljšanju sosedskih odnosov ne imeli trdne podlage. Slokar je ob koncu zapisal, da je sodelovanje zelo pomembno za mladino, saj jo bodo pravi odnosi med državama, ki se razlikujeta predvsem po različnem družbenem sistemu, vzgojili v bodočo pobudnico politične mednacionalne kulture. Sledi prispevek Lojzeta Bizjaka Esej o umetniški lepoti. Letos praznuje pevska revija Primorska poje 10-letnico nastopov. O tej kulturni manifestaciji, ki tako po obsegu kot po procentu kvalitetnih dosežkov sodi med največje pevske prireditve na Slovenskem, je sestavek zapisal Ivan Silič. Primorska poje je omogočila, da se je delovanje na pevskem področju strnilo v skupen slovenski prostor; to pa pomeni, da je naš človek v zamejstvu vključen v celotno pevsko stvarnost. Silič je v svojem zapisu še na kratko označil zgodovino in glavne značilnosti revije Primorska poje. Pevska dejavnost se je ob sami reviji zelo o-krepila, saj je ob njej zraslo in se izoblikovalo nekaj pomembnih zborov. Na vrsti je poglavje posvečeno leposlovju. Jože šušmelj je rubriki Zapiski prispeval sestavek o Joži Primožič - Miklavž. V isti rubriki lahko beremo zapis Bojana Bratine o našem zamejskem pesniku Aceju Mermolji in njegovi zadnji pesniški zbirki Med kaktusi si kuham kavo. VERONIKA BRECELJ POGOVOR S TANKISTOMA 1. IN 2. TANKOVSKE BRIGADE JUGOSLOVANSKE VOJSKE Slavna pot zavednih primorskih fantov od ujetniških taborišč do osvobojenega Trsta Tedaj šestnajstletni Egon Piščanc se je vključil v I. brigado, se vežbal v Afriki in se potem od boja do boja prebijal do doma - Spomini Franca Brusa na naporno delo pri popravljanju tankov «Kljub temu, da sem bil zelo mlad, sem bil prepričan v to, kar sem delal, saj so hoteli, da se pridružim kraljevski vojski stare Jugoslavije, toda jaz sem to odbil, ker sem vedel, da oni sodelujejo z okupatorjem, medtem ko sem ga jaz sovražil.* «Kateri je bil ’vaš’ dan svobode?* «Doživel sem več dnevov svobode. Na dan osvobojenja Beograda smo bili na Braču in smo od veselja streljali v zrak. Tudi ko smo dospeli na Reko, takoj po odhodu nemških čet, smo doživljali veselje skupaj z ljudstvom. Ljudje so nas sprejeli s ploskanjem, petjem in cvetjem. Ko so osvobodili Trst sem bil jaz na Reki, saj smo morali braniti mesto pred ustaši, ki se niso hoteli udati. Moj dan svobode pa je bil 3. ali 4. maja 1945, ko sem z avtom dospel na Obelisk in zagledal pod seboj svoje mesto, ki je bilo končno «moje*. Bil sem namenjen k Piščancem, od koder sem doma in sem bil tako vesel, da sem preveč pritisnil na plin in se z avtom zakotalil pod zidek.* «Kaj menite, kot bivši partizan, o sedanjem položaju zamejskih Slovencev?* «Zamejski Slovenci se vsak dan srečujemo s težavami in nerazumevanjem s strani italijanskega prebivalstva, zato ne smemo «vr-teti klobuka*, ampak moramo biti pogumni in se boriti in braniti naše pravice.* Tudi Franc Brus se je bojeval v vrstah 1. tankovske brigade. Poiskali smo ga na uredništvu našega dnevnika, kjer dela v arhivu že nekaj let in je med vojno bil kurir. Ko je izvedel kaj hočemo od njega, nam je najprej rekel: «Mnogo vam ne bom vede! povedati, saj sem bil kot v ieči pa čeprav sem bil prost. Preden sem pristopil k brigadi sem bil vojni ujetnik Angležev. Potem pa so se zavezniki in voditelji narodnoosvobodilne fronte pogovorili in smo tako pricomoeli k formiranju tankovske brigade. A bil sem zatroslen kot mehanik, imeli smo zelo težko delo, dneve in dneve smo stalno ponrav-liali tanke, ki so nam jih pripeljali pokvarjene iz bitk. Primanjkovalo je orodja, saj smo si ga morali večkrat sami izdelovati, kar pa je naše delo še otežkoča-lo. V bitki kot taki nisem bil nikoli, popravljali pa smo tanke, čeprav so okoli nas padale bombe. Bilo je res zelo naporno delo.* Tudi njega smo vprašali kako je bilo na dan osvoboditve Trsta: «Prvega maja sem bil v Kraljeviči. Končal sem popravljati tanke, ki sem jih imel čez in počakal, da odpeljejo. Ko tankov ni bilo več videti, so Nemci razstrelili most, ki je peljal čez tamkajšnjo reko, tako da nismo mogli priti do Trsta. Dospel sem v Trst šele 3. ali 4. maja, a sem moral hitro oditi v Pivko in nadaljevati svoje delo.* «Kakšno pa je bilo življenje v brigadi?* «Seveda smo se dobro razumeli, saj se v takih primerih skušaš vedno z vsemi razumeti in z vsemi vzpostaviti prijateljske stike. Vsak bataljon je imel svoj stenčas v katerega sem tudi jaz enkrat pisal. Drugače pa sem bil. zaradi svojega dela, popolnoma ločen od drugih, še svojega komandanta nisem poznal.* V knjigah in filmih iz vojnih časov nikjer ne pride do izraza trdo življenje, ki so ga imeli tudi tisti, Iti se niso neposredno u-deležili bojev, kot na primer mehaniki 1. tankovske brigade, katerih požrtvovalno delo pa je bilo neobhodno potrebno za uspeh v bitkah. HiiiiiuiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiMUiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiii | INTERVJU NAŠE SODELAVKE S KANTAV10RJEM FRANCESCOM PUCCINIJEM Z veliko grenkobo se spominjam časov ko je vrelo sovraštvo do Slovencev V začetku tega meseca so na Vrhniki tankisti proslavljali 35. obletnico osvoboditve. Ob tej priložnosti smo se spomnili 1. in 2. tankovske brigade, ki sta se udeležili narodnoosvobodilne vojne. Prva tankovska brigada je sodelovala tudi pri osvoboditvi Trsta. V teh brigadah se je bojevalo mnogo zamejskih Slovencev, o njih in delovanju brigade pa se je malo pisalo. Decembra 1943 se je zbrala v Ja;cu skupina 94 borcev (šoferjev, artileristov, mehanikov in mitraljezcev) in čakala, da jo bodo prepeljali v zavezniške baze v Italiji (Bari) in na Bližnjem vzhodu, kjer se bodo urili na tankih, zaradi formiranja novih oklopnih e lot narodnoosvobodilne vojske. Med tistimi, ki so se zbrali v Bariju, je bil tudi zamejski Slovenec Egon Piščanc: »Bilo mi je 16 let, ko sem pristopil k 1. tankovski brigadi. Zbrali smo se v južni Italiji in potem odšli v Egipt, kjer smo imeli tečaj za tankiste. Bili smo vseh narodnosti in ver, a združevala nas je želja po svobodi in miru. Kot simbol tega, se mi je vtisnila v spomin podoba duhovnika, ki je bil oblečen kot vsi drugi, na glavi pa je imel titovko, na kateri je bila na sprednji strani našita rdeča zvezda, na levi strani pa križ. Ko se je tečaj končal in smo se vrnili v Bari, so nam Angleži obljubili 800 motorjev, toda svoje obljube niso držali, saj nismo dobili niti poloVice obljubljenega materiala. Dobro se spomnim, kako je takrat naš komandant Vlado Sekulič zbral vse može, nam z ogorčenjem povedal kakšno krivico so nam storili zavezniki in nam rekel, da nas bo zato polovica odšla v Sovjetsko zvezo, kjer bo ustanovila 2. tankovsko brigado. Mene so določili k 1. tankovski brigadi, zato sem kar ostal v Bariju. Po ustanovitvi brigade smo se odpravljali za odhod na Vis, enote je bilo treba premestiti iz Italije v Jugoslavijo, da bi sodelovale v nadaljnjih bojih. Po sporazumu bi morala biti brigada takoj po ustanovitvi prepeljana v Jugoslavijo. Toda zavezniki so iz neznanih razlogov zavlačevali odhod, tako da je brigada odšla na Vis šele v drugi polovici avgusta 1944. Prve dele brigade so prepeljali na Vis z zavezniškimi ladjami o-krog 1. septembra 1944. Zavezniki so dobro zavarovali pomorsko komunikacijo Bari - Komiža, tako da je nemška mornarica in letalstvo nista mogla resno ogroziti. Toda vseeno smo se bali, saj je bilo v vsakem tanku veliko goriva.* «Kateri je bil najhujši trenutek, ki ste ga kot borec preživeli?* «Hudih trenutkov je bilo mnogo. Prvič, ko sem začutil vso grozoto in krutost vojne, je bilo v prvi bitki, kadar smo izgubili 4 tanke in smo potem vlekli mrtve tovariše iz njih. Odprtina, ki je bila na strehi, se je dala namreč zelo težko odm-eti in tank je v trenutku, ko je bil zadet, zgorel. Zato je bilo zelo težko, da bi se voznik rešil. Ko smo vlekli trupla iz tankov, je smrdelo po pečenem mesu. Najhujša pa je bila po mojem bitka za osvoboditev Bihača. Ko se je končala, je od Bihača ostal le kup žerjavice in pepela. Grozote je bilo mnogo, toda volje do zmage še več, zato nismo odnehali.* "Kako ste kot šestnajstletnik doživljali vojno?* MMiiiifiMiiiMitiHiiiiifiiniiiiiiiiiiniittiiitiiiiiiiiiiiiii' • Bogat spored (Nadaljevanje s 5. strani) * v zbor »Antonio Illersberg* pod vodstvom dirigenta Tultia Riceobona. Zbor obstaja že od leta 1962 in je v tem času dosegel celo vrsto o-dličnih uspehov, med njimi o-sem prvih nagrad in pet posebnih nagrad na domačih in mednarodnih zborovskih tekmovanjih v Arezzu, Gorici, Ljubljani in Celovcu. Zadnji velik uspeh je dosegel lani v Arezzu s prvim mestom v polifonski kategoriji. 17. sept.: organist Francos Chape-let; 19. sept.: duo Leonhard Wal-lish (čelo) - Rainer Keusehnig (klavir): 22. sept.: otroški zbor mesta Trst pod vodstvom Edde Ca:vano in s sodelovanjem japonske harfistke Ycko Nagal; Zbor je doslej z uspehom nastopal po raznih mestih Italije ter v Avstriji. Švici, Jugoslaviji in Franciji. 25. sept.: komorni orkester gledališča »Verdi* pod vodstvom Severina Zannerinija s sodelovanjem violinista Cristiana Rossija. 27. sept.: baritonist 1-gor Darian in pianist Enrico de Mori in za konec v nedeljo, 30. sept. ponovno «Verdijev* komorni orkester z istim dirigentom in solistom organistom Linom Fali-lonejem. Koncerte »Glasbenih srečanj*, ki bodo na sporedu od 18. oktobra dalje skozi vso zimo tja do pozne pomladi (vseh bo 15), bomo predstavili prihodnjič. «Zdravo, sem od krajevnega slovenskega dnevnika. Ti lahko postavim nekaj vprašanj?* »Rade volje. Samo umakniva se malo stran, ker je tukaj s to glasbo tako hrupno.* Francesco Guccini je bil naslonjen na oder, kjer so člani ansambla uglaševali svoje inštrumente. V prostorih bivše psihiatrične bolnišnice je bilo vse pripravljeno za nastop italijanskega kanta vtorja. »Najprej kratka predstavitev: kdaj si pričel, kakšne so tvoje pesmi, katero tematiko obravnavaš in podobno * »Marija, potreboval bi tri ure, da bi ti vse to povedal,* se je nasmehnil. In že je prišel do izraza njegov mehki «r», ki je zanj tako značilen. »Pričel sem okrog leta 58, 59. Takrat mi je bilo 18 let. Rock ansambli so nastajali kot gobe 1» dežju. Vsi so jih sestavljali, le da so igrali na plesiščih. Tako tudi jaz. Že po nekaj letih pa sem ansambel zapustil, na lastno pest pričel pisati pesmi in besedilo spremljal s kitaro.* »Je razlika med tematiko prvotnih in sedanjih pesmi?* »Nedvomno. Prve pesmi so bile ljubezenske, take, ki so prišle prav na plesiščih. Nato sem pričel pripovedovati zgodbe in balade, ki sem jih kmalu tudi posnel. Lahko bi svoje sedanje pesmi označil kar za «poljudne». Tudi ljubezenske pesmi so vsebovale zgodbo in so se, čeprav za las, razlikovale od drugih sentimentalnih pesmi, ki so jih izvajali kolegi. »S tvojimi zadnjimi pesmimi o-porekaš družbi.* »Ne bi rekel, da ji oporekam. Kvečjemu se potegujem, da s pesmijo spreminjam sedanjo družbo. In to spreminjanje ne sme biti cilj. ali kakšna fiksna ideja, saj v nasprotnem primeru pesmi niso pristne. Pišem jih- zato, ker jih moram pisati, ker čutim potrebo po pisanju. Tudi to je način izražanja, realizacije, četudi svojevrstne, je del mene, mojega značaja. Če pa s tem pripomorem. da se družba spremeni, toliko bolje.* «Kako gledaš na sedanjo stvarnost?* »Sedanja stvarnost je zelo zapletena. Ne strinjam se z 20 letnikom, ki pravi, da je današnja stvarnost negativna, ali s kom drugim, ki pravi, da je pozitivna. Ni ne eno ne drugo. Ne smeš je ločiti na belo in črno. Je pač stvarnost, ki zahteva stalne obveznosti.* »Pravijo, da si anarhist.* »Ne. Torej, če gledam z utopis-tične plati, da, sem anarhist, taki svobodnjaški, če pa vzamem iz zgolj vsakodnevne prakse pa zaupam svoj glas raznim političnim strankam, ki gredo od socialistične pa do radikalne.* «Ti sedaj živiš v Bologni, živel pa si v Toskani, v Pavani, ki je v pokrajini Pistoie. Torej poznaš značilnosti raznih mest. 0-pažaš razliko tudi med Trstom in drugimi italijanskimi mesti?* »Trst sem spoznal v letih 61, 62, ko sem tu služil vojaški rok. Takrat je bilo mesto prijetno, vsaj kar se tiče osebnih izkušenj. Dobil si prisrčne ljudi, odprte, predvsem med mladino. Lahko si šel v Drevored in med enim sendvičem in kokakolo si govoril, diskutiral ali pa šel h komu na dom. Za tako zbližanje pa je nedvomno pripomogla kitara. Saj tu so jo zelo redki igrali. Sedaj pa mi pravijo, da se je Trst popolnoma spremenil, da je drugačen, da ne moreš več v Drevored. Samo, ponavljam, to mi pravijo drugi, ker z mestom nimam stikov že od leta 1962. Od takrat sem .bil tu le parkrat mimogrede in pred tremi leti, ko sem nastopal v Verdijevem gledališču.* »Koliko plošč si izdal?* «7 ali 8, ne vem točno.* »Vse pri znanih tovarnah gramofonskih plošč, predpostavljam.* »No, da, gotovo.* »Pmeg glasbe, s čim se še u-kvarjaš?* »Nekaj mesecev na leto poučujem italijanščino na ameriški u-ni verzi v Bologni. Sedaj pa mi je postala ta služba že pravi konjiček. Zelo rad prebijem svoj čas na pokrajini, v domovini, v Pa-veni. Veš, vsi pravijo Pavana. z naglasom na drugem a, zaradi česar mi živci kar popustijo. In tu obdelujem vrt, se zanimam za tradicije, raziskujem vaško in krajevno zgodovino.* Medtem se je mladina množično zbirala in posedala na travniku pred odrom. V levem kotu je pričela skupinica že skandirati njegovo ime: Fran-ce-sco, Fran-ce-sco. »Kaj se ti zdi, kako te sprejme občinstvo?* »Nimam pojma. Torej, na neki način dobro, mislim, saj pride na moje koncerte polnoštevilno, ploska, je zadovoljno. Mislim, da mu te pesmi ugajajo.* «Misliš, da mladi pridejo sem zaradi tebe. zaradi tvojih pesmi, ali zato, ker nimajo kam drugam?* «No, ne bi bili tako številni tudi po tolikih letih, če samo ne bi vedeli kam iti. Dober del je prave zvestobe, občudovanja.* «Kako gledaš na komercializacijo glasbe?* »Se mi zdi logično, da nekdo, ki posname ploščo, upa, da bo šla v prodajo. Kot tudi ti, ko napišeš članek, hočeš, da gre v objavo. Oprosti,' če te še drikrat '■ Vjbra^* šam, ampak s katerim časopisom sodeluješ?*- • ■ Obrazložim mu podrobno.'VTi''je znano, da živimo tu v Italiji Slovenci?* «Seveda, saj sem vojaščino služil pri Banih, ki je slovenski zaselek.* «Si spoznal osebno slovenske ljudi?* »Da, tiste od Banov. Bili so vsi zelo prisrčni, gostoljubni. Njihov način življenja me je spominjal na ljudi iz Toskane ali iz podeželja Bologne, Modene. Ampak z veliko grenkobo se tudi spominjam, kako je iz nekaterih meščanskih družin kar vrelo sovraštvo do vas Slovencev, še sedaj mi je ostal v spominu prezirljiv ton, s katerim so nekateri Tržačani izgovarjali besedo 'ščavo'.* Pogled mi je zlezel na transparent, ki je plapolal nad odrom in ki je prinašal «Liberta per co-munisti prigionieri*. «Si istega prepričanja kot organizatorji ’7. aprila'?* »Nasprotno. Sploh se ne strinjam z njihovimi idejami, vsekakor pa imajo tudi vso mojo podporo, da demonstrirajo in širijo svoje ideje. Drugače ne bi bil danes tukaj.* «Kako si doživel leto 68?» «Še kar aktivno; samo drugače od mojih kolegov. Takrat mi je bilo že 28 let.* «Kakšne posledice ti je pustilo?* «Meni osebno nobenih, če je ostalo kaj drugim, je bilo zato, ker je bila mladina leta 68 pod vplivom neke kulturne formacije, medtem ko sem jaz sprejemal stvarnost čisto drugače. «68» je uradno izbruhnil leta 68, a nastal je že veliko prej. Ko pa sem spoznal, da je imel oblast v rokah tisti, ki je bil zmožen povedati isto stvar namesto v 5 minutah v eni uri, potem pa . . . Me razumeš?* «še zadnje vprašanje. Imaš za zgled koga od italijanskih kantav-toriev?* «Ne. Imel sem, ko mi je bilo 20 let.* «Sedaj si ti eden med njimi * «Ne. Morda tudi. Mi je žal, a za zgled res nimam nobenega.* »O.K. Francesco. Hvala.* «Mi pošlješ v Pavano izvod dnevnika, čeprav ti obljubim, da članka ne bom prebral.* Tovariši so ga že nestrpno čakali, da se izrazi o uglašenosti glasbil. In Francesco Guccini bo v očeh mladih še dalje ostajal simbol današnje družbe, kjer moraš delati, zato da lahko živiš, kjer se lahko sproščeno izražaš, saj itak to ne moti nikogar, kjer postaneš individualist, saj tudi tebi nihče ne pomaga, kjer kot idealist hočeš nekaj spremeniti, pa že na samem začetku veš da nima smisla. Še koliko časa bomo poslušali takega Guccinija? Kaže, da dokler ga ne bodo zapustile moči. In to še dolgo. Če bi se z njim razgovarjala po na stopu bi se ustavila pretežno pri vsebini njegovih čudovitih in bo gatih pesmi. KATJUŠA TRETJAK Nedelja, 29. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 13.00 O dežalah in ljudeh — 1. oddaia 13.30 DNEVNIK 18.15 L’AMICO DELLA NOTTE glasbena oddaja «Prijatelji noči* nas pri svojem petju in zadnjem srečanju spremlja skozi 60. leta, to je razdobie, za katerega je bil značilen gospodarski vzoon. To je trenutek popevk «45 obratov*, ne samo italijanskih, temveč predvsem angleških. Oddaja se pričenja z nastopom Beatlesov, Evelvn Hanack pa odpre s svojim plenom predstavo v Simo-nettilevem lokalu, kjer so na vrsti vedno bolj drzni striptizi. Petem so na vrsti novi ameriški swin°'i ter Gigliola Cinquetti in Gianni Nazzaro s pesmiio «Aqua-ri’i?» in še z ločenima popevkama «Amore aiutami* in «Me ne vado». In tako pride gledalec od popevke do popevke do končne eksplozije. ki povzroči zaprtje lokala. 19.15 JE DOVOLJENO? Vremenska slika ’0.00 DNEVNIK 20.40 Gapitani e re — film Igrajo: Henry Fonda, Richard Jordan, Anna Sothern in Barbara Parkins 21.40 IJOCCHIO CHE UCCIDE Piccole foll e con Marty Feldnvm — 7. nadalj. 22.10 Športna nedelja 22.55 Napoved programov za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 L’altra domenica estate: Koncerti pop, rock in jazz 14.00 DNEVNIK 2 -NEPOSREDNI ŠPORT Rim: Namizni tenis Avtomobilske dirke: Formula I (Velika nagrada Nemčije) Pescara: kolesarstvo 18.40 Napoved programov za prihodnje dni 18.55 Nakia: TALEC — TV film Vremenska slika 19.50 DNEVNIK 2 -ODPRTI STUDIO 20.00 DNEVNIK 2 -NEDELJA SRINT 20.40 Včeraj in danes 21.50 DNEVNIK 2 - DOSSIER 22.45 DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI 23.00 Vinicius de Moraes in Tom Jobim v sambi TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Mali koncert; 10.30 Nediški zvon; 11.05 Mladinski o-der; 11.50 Motivi z malih zaslonov; 12.15 Nabožna glasba; 13.00 Glasba po željah; 14.10 Poslušajmo spet; 15.30 Nedeljsko popoldne. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 8.45 Živjo nedelja; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Dogodki in odmevi; 10.30 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Orkester Green Euture; 11.45 Z nami je...; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I; 14.00 Automobile story; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Stisk roke; 15.15 Plesna glasba; 15.35 Z nami je...; 16.00 Svet plošč: 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Popevke tedna: 17.30 Crash; 18.00 Glasba; 18.30 Disco hits; 19.15 Poje Oliver Dragojevič; 19.30 Klasična glasba. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.55, 14.30 Poročila; 8.00 -9.59 Veselo v nedeljsko dopoldne; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.05 Narodnozabavna glasba; 9.30 Jutranja reportaža; 9.40 Zborovska glasba; 10.00 - 13.59 Prenos RL; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Po domače s Tržaškim narodnim ansamblom; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Reportaža; 16.15 Igra orkester Rony Hatch; 16.30 Sijaj mi sončece; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Reklame in zabavna glasba; 17.25 Programi tedna: 17.30 Male skladbe velikih mojstrov; 18.00 Posnetki festivala Opatija 79. julija 1979 JUGOSLOVANSKA TV Lj’ubljana 12.00 PRILJUBLJENE ZGODBE, mladinska oddaja 12.30 Ljudje in zemlja 14.25 Narava pripoveduje — dok. film 14.40 DNEVNIK 14.45 in 16.25 Hockenheimring: Avtomobilske dirke 15.15 Festival dalmatinskih klap Omiš ’79 16.45 Moskva: Atletska tekmovanja na spartakiadi Film s Francom Franchijem 20.20 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 MED NEBOM IN ZEMLJO, TV nanizanka 21.45 Žive naj vsi narodi: Severni Slovenci od zasedbe prve avstrijske republike do zmage nad fašizmom Po vkorakanju Hitlerjevih čet v Avstrijo spomladi 1938 se je položaj koroških Slovencev še poslabšal, začele so se prve aretacije in pripravili so sezname za izselitev. Koroškim Slovencem je pretila izselitev z domače zemlje. V Gradcu pa so tedaj pripravljali genocid nad slovenskim prebivalstvom na Štajerskem. Uvodne misli k prikazu najstrahotnejšega obdobja slovenske zgodovine (pa obenem z NOV tudi najsvet-lejšega) bo povedal dr. Tone Ferenc. Sledili bodo filmski zapisi na podlagi dokumentov in arhivskega filmskega materiala. V oddaji govorijo še koroški taboriščnik iz Dachaua, člani pregnanih družin iz Savinjske doline ter sorodniki mučenikov (obglavljenih na Dunaju) iz Sel na Koro- šlepm 22.30 DNEVNIK 22.45 Zabavno glasbena oddaja 23.00 Športni pregled Koper 18.30 Spartakiada — atletika, plavanje 20.30 OTROŠKI KOTIČEK Dragi Billy: Tajno društvo 21.00 27. kanal 21.15 SINOVI TROJICE . . . Film s Francom Franchijem in Cicciom Ingrassio 22.45 Glasbena oddaja: Parada zvezd z Mirelle Matthieu Zagreb 16.00 Poletno pocoldne 18.45 MLADINSKI FILM 21.00 Poti in stranpoti 22.45 Zabavno glasbena oddaja ŠVICA 18.40 HARDY BOYS E NANCY DREW: II faro stregato — TV film 20.20 Prijetna glasba 21.45 LO SCIALLE ROSSO — 3. del TV nadaljevanke RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje: 8.40 Glasba za praznični dan; 9.30 Sv. maša; 10.13 Kaj delamo v senci?; 11.15 Nedelja jaz; 12.00 Stare pesmi; 12.30 Rally; 13.15 11 Caldero-r.e; 19.20 Poslušaj, večeri se; 20.15 Salzburški festival 79. RADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.00, 19.30 Poročila; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Hit parade; 9.35 Vesela nedelja vsem; 11.00 Alto gradimento; 12.00 Srečanje z The Bee Gees; 12.45 Toh! Chi si sente; 13.40 Belle epoque; 14.00 Nedelja je z nami; 17.00 Glasba in šport; 19.50 Pescatore di perle; 20.50 Spazio X; 22.40 Lahko noč Evropa. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.00 Viemenska napoved in poročila - Dnevni koledar; 7.15 Danes je nedelja; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Veseli tobogan; 10.05 še pomrnte, tovariši...; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Listi iz notesa; 16.30 Nedeljska reportaža: 16.55 Pri nas doma; 17.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne o-perne melodije: 18.50 Radijska i-gra; 19.25 Glasbeni intermezzo; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. Ponedeljek, 3 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Veliki interpreti Mstislav Rostropovič 13.30 DNEVNIK 13.45 Posebna oddaja iz parlamenta 18.15 Vsakdanja pripovedka: 18.20 PINK PANTER . . . 18.30 Velike reke: Volga Današnje nadaljevanje serije, ki sta jo pripravila J. Mathie in G. Barsky je posvečena najdlaljši evropski reki, Volgi (3.688 km), katere tok se odvija skozi srednje severne in vzhodne pokrajine ruske ravnine. Volga izvira v Valdajskem hribovju ter pri Volgogradu (bivši Stalingrad) napravi velik krog, podobno kot reka Don. Volga se izliva v Kaspijsko morje blizu Astra-hana z velikim ustjem. Reka pozimi zmrzne ter zato rečna plovba deluje le od maja do oktobra, in sicer od Ri-binska do Astrahana, kar znaša kakih 2.750 km plovne poti. Kljub zimskemu razdobju, je Volga še vedno največja plovna reka v Sovjetski zvezi ter stičišče za narode, ki so pustili sledove v njeni zgodovini: Slovani, Skandinavci in Mongoli. 19.20 ZORRO: n volo deli’Aquila - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Srečanje z Ninom Manfredi-jem v filmih: eUi, Baldini 2, Sbrissa, Palomini 14, Monti 16, Agozzino, Premier. štirih kolih je stanjgtih lestvici 1 SZ 6'točk, 2. ČSSR 6, 3. Italija 4, 4. Jugoslavija 4, 5. Madžarska 2, 6. Romunija 0. SZ in Madžarska imata srečanje manj, ker sta v četrtem kolu počivali. V prvem sinočnjem srečanju je Madžarska premagala reprezentanco ČSSR s 66:54 (36:35). RIO DE JANEIRO — Na prijateljski tekmi v La Pazu je bolivijska državna nogometna reprezentanca premagala brazilsko z rezultatom 2:1. Brazilski časopisi so skušali opravičiti poraz svojega moštva z višinskimi razlogi, saj La Paz leži 3.500 m nad morsko gladino. OLIMPIJSKE IGRE MOSKVA — Olimpijsko naselje je skoraj pripravljeno, saj so že v teku ukrepi za varovanje tekmovalcev z najmodernejšimi pripravami. Olimpijsko naselje je zgrajeno blizu moskovskega centra in bo nudilo tekmovalcem dober zrak mir in dobro razpoloženje. Sovjetske oblasti pričakujejo približno 10.000 tekmovalcev, ki bodo razporejeni v šestnajst-nadstropnih stavbah olimpijskega naselja. Skoraj vse delegacije že vedo kje bodo prebivale. V stavbi številka 12 bosta delegaciji Fran- cije in Poljske, v stavbi 10 bosta ZDA in Bolgarija, v 9 Mehika, Filipini in Španija, v 8 pa Gana, Anglija in Kanada. Italija, Zambija, Indija in Kenija bosta prebivale v poslopju št. 15, Islandija, Irska in Madžarska pa v št. 16. Sovjetska delegacija bo v poslopju št. 7, ki leži v središču naselja. Vsako poslopje bo strogo zastraženo in bo prepovedan dostop v stavbo drugih delegacij, ki tam ne živijo. AVTOMOBILIZEM MONZA —■ Namestnik državnega pravdnika Armando Spataro, ki je uvedel preiskavo v zvezi z avtomobilsko nesrečo na VN Monze leta 1978, v kateri je izgubil življenje švedski pilot Ronnie Peterson, je prejel končni tehnični izvid dinamike nesreče. Spataro je izjavil, da rezultati izvida ne omogočajo nikakršnega sodnega postopka proti morebitnim krivcem in bo preiskava najbrž še zelo dolga. ŠZ Bor želi LIVIJANI in ANDREJU UDOVIČU ob njunem vstopu v zakonski stan vso srečo in zadovoljstvo. AVTOMOBILIZEM VELIKA NAGRADA NEMČIJE Tekmovanje za naslov SP postaja vedno bolj napeto Včerajšnje poskusne vožnje so ponovno potrdile trenutno razmerje sil HOCKENHEIM — Včeraj se je v Hockenheimu zaključil tudi drugi, odločilni dan poskusnih voženj, ki pa pri vrhu niso prinesle bistvenih sprememb. Jabouillov renault je o-hranil namreč «pole position», pa čeprav včeraj Jabouille ni dosti krožil s svojim vozilom, ker se je bal, da bi zaradi izredne vročine, ki te dni vlada v Hockenheimu, ne pokvaril motorja, kot Arr,oux. To je seveda izkoristil Jones, ki se je krepko približal Francozu. Laffite je čas iz prvega dneva kvalifikacij sicer popravil, vendar pa se na skupni lestvici pi premaknil nikamor. Precej bolje se je uvrstil Pi-quet, ki je v ekipi tako ponovno prehitel Laudo. Presenetljivo dobro je vozil tudi Scheckter, ki se je kljub ne preveliki zanesljivosti fer-rarija uvrstil na dobro peto mesto. Le to mu omogoča start v 3. vrsti, takoj za Laffitom. Še enkrat pa so razočarali lotosi, melami in tyrrelli. Favoriti današnje dirke so torej skoraj isti, kot so bili v Silverstonu. Izjemo predstavljata namreč le povratka med boljše Laffitovega li-giera ter Scheckterjevega ferrarija. Prav zato pa bo VN Nemčije izredno zanimiva: tekmovanje za naslov svetovnega prvaka formule 1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiuiimmiiHiiiiniiiiiMfMiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiituiimiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii NA PRIJATELJSKO ŠPORTNO SREČANJE V KOBARID Brigadirji povabili tudi zamejce Pomerili se bodo v kratkem z goriško skupino rekreativcev v košarki postaja bolj kot kdajkoli napeto. Lestvica po dveh dneh kvalifikacij je sledeča: 1. Jabouille (renault), ki je krog prevozil v času 1’48"48 s poprečno hitrostjo 225,265 km na uro 2. Jones (williams) 1’48”75 3. Laffite (ligier) 1’49”43 4. Piquet (brabham) 1’49”50 5. Scheckter (ferrari) 1'50’’00 6. Regazzoni (vvilliams) 1’50”12 7. Lauda (brabham) 1'50”37 V četrtek smo obiskali v Koba I na. Letos je namreč prvo leto. da j ridu naselje Mladinske delovne ak- imajo brigadirji terene za športno cije Posočje 79 ter se med drugim tudi pozanimali za športno udej stvovanje brigadirjev v času biva nja v naselju. Na MDA, ki imajo tudi vzgojni značaj za mladega človeka, posvečajo veliko pozornost raznim interesnim dejavnostim, k) gredo od kulturnih, zabavnih pa do posebnih specializiranih krožkov. V tem okviru ima tudi posebno vlogo športna in rekreacijska dejavnost, ki je natanko programirana že v samem začetku akcije. Na men tega je, da se čimvečje šte vilo prisotnih brigadirjev aktivno ukvarja g športom v smislu rekrea cije in razvedrila. V pogovoru z odgovornimi v štabu''MDA Posočje ‘79 smo ugotovili, da je športno-rekreativna dejavnost na letošnji akciji povsem pozitiv- '■»tniiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimimiiiitiiMiiHiMitimiiititiiMiiiiiiiMiiummmiiiHniiiiiiiiimi ROD MODREGA TABORNIŠKI ^ KOTIČEK GORICA > H to c« H Taborjenje RMV 1 .Petek, 27. julija se je zaključilo ic°kUe redno taborjenje RMV, ki . °ilo v Ribčevem lazu v Bohi-Ju °d 10. julija dalje. Ocene še t .^vgoče izreči, saj se je letno p 0^rienje pravkar končalo. Sicer j bo o taborjenju razpravlja'a ro-0tfWa uprava na prihodnji seji. V teLlls,u se naše delovanje za kra-c-. utesec prekine. Prva večja ak-Ja bo udeležba na letošnji prosla-v spomin bazoviškim junakom. z jugoslovanskimi Zborniki jj^0 letošnjem taboru je prišlo ir( Cele vrste stikov s slovenskimi 6 WQoslovanskimi taborniki. Ta-s'cai' *n Zbornice RMV so obi-1 taborni prostor Gozdne šole tabornikov Slovenije, ki je j j Naklovo glavo v Bohinju. Na-'se spoznali z dvema izme-s(.j <* tečajnikov, saj se poleti vrni 1 tazni taborniški tečaji v Gozd-tij *0-*. ki jo lahko upravičeno ce-v°*a pravo taborniško univerzo, h k **ini tabora RMV pa sta bi-hho~--’ ^va tabora jugoslovanskih ključno fazo. V V-chyju potekata namreč oba finala za prvo in za tretje mesto. V finalu za prvo mesto igrata reprezentanci Francije in ČSSR. Po prvih dveh dnevih je Francija v vodstvu z 2:1. Noah (Fr.) je s 3:0 (6:3, 6:1, 6:1) premagal Laceka (ČSSR), Lendl (ČSSR) je s 3:0 (6:1, 6:3, 7:5) odpravil Portesa (Fr.), par Noah - Portes (Fr.) pa jo s 3:1 (14:12, 5:7, 8:6, 7:5) zmagal nad dvojico Lacek - Lendl (ČSSR). V finalu za tretje mesto je stanje po prvem dnevu izenačeno, Italija -ZPN M. r 'irnifcoi;: fabor 9. posadke potk isn”y.!z Zagreba ter tabor srb-njšk Kvtdnikov iz Kraljeva. Tabor-pre,a Posebnost so Zagrebčani, saj škgtavljaj0 poseben rod taborniki T?.udejstvovanja in sicer na re-* di OVo delovanje je popestreno čoln .aniem na v°di, sai tmajo p!a e w kanuje. Njihov kroj je »kZe. barve. S hrvatskimi in srb-ire-1 taborniki smo se večkrat Pred na športnih srečanjih ter t>on;Vsern na svečanem tabornem ia!jj,U fcj je bil posvečen 22. nQtoda dnevu vst°je slovenskega gorniški tek tišlc/^častitev 22. julija je taborni-IjQn odred Dobre volje iz Ljub-okou 2.rganiziral peti taborniški tek nja B°binjskega jezera. Tekmova-kljUf.na J2 km dolgi progi se je kar 0. slabemu vremenu udeležilo »en.:?® tekmovalcev. V skupnem !tii„ ,.u za taborniški pokal galt kamniški taborniki i -P- PLAVANJE MOSKVA — Sovjetski plavalec A-leksander Sidorenko je popravil evropski plavalni rekord na progi 200 metrov mešano. S časom 2’03"46 je popravil svoj prejšnji rekord za sekundo in 78 stotink. Sidorenko je ta čas zabeležil v finalu spartakiade. NOGOMET BEOGRAD — V anticipirani tekmi 3. kola prve zvezne jugoslovanske nogometne lige je mostarski Velež sredi Beograda premagal Crveno zvezdo s 3:0 (0:0). Strelci so bili Hadžiabdič, Jurišič (avtogol) in Ha-lilhodžič (enajstmetrovka). ROKOMET PESCARA - V Pfvem prijateljskem srečanju v Italiji je reprezentanca Dalmacije premagala Italijo s 24:19 (13:8). Najboljši strelec Jugoslovanov je bil Mitrovič (7 zadetkov), najboljši Italijan pa center Culini (4). udejstvovanje razmeroma zelo bli zu naselja in sicer v Kobaridu, tako da lahko vsak prosti čas izkoristijo za igranje košarke, odbojke, malega nogometa itd. Šport in rekreacija se torej do slej na tej akciji Posočje 79 odvi jata po zastavljenem programu, saj je na podlagi razpoložljivih igrišč lahko športna dejavnost zelo raznolika in pestra. Na sami akciji so razna tekmovanja v naslednjih disciplinah: malem nogometu (moški), v košarki (moški in ženske), v rokometu (moški), v odbojki (moški in ženske). v šahu (moški) in namiznem tenisu (moški). Vse to priča, da ie športna dejavnost bogata ir. zajema najrazličnejše športne panoge, Na športnem področju je tudi zelo uspešno sodelovanje z raznimi bliž njimi športnimi klubi ali drugirni mladinskimi in vojaškimi organizacijami. Brigadirji so se namreč v prejšnjih dneh srečali v malem nogometu in košarki z domačini iz Kobarida, nato z vojaki iz karavle Staro selo in karavle Livek. Športno srečanje v štirih disciplinah so izvedli tudi z brigadirji republiške MDA Kožbana 79, nazadnje pa so v krajih, kjer so posamezne brigade delale, ob zaključku opravile s tamkajšnjimi krajevnimi skupnostmi kulturna in športna srečanja, kar je priporno io k tesnejši povezavi med brigadirji in domačini. Seveda, pa so se brigadirji MDA Posočje 79 udeležili tudi srečanja vseh primorskih mladinskih delovnih akcij, ki je bilo v Brkinih. Tam so sodelovali v naslednjih disciplinah: košarka (ženske in moški), mali nogomet, odbojka (ženske in moški), šah in streljanje. Vse to priča o razvejanosti športnega udejstvovanja na posameznih mladinskih delovnih akcijah. Vsa ta srečanja lahko ocenimo le kot zelo uspešna, tako po rezultatih, kot tudi obnašanju brigadirjev, saj to vsekakor služi splošnemu veselemu vzdušju in morali med brigadirji. Zato je vsekakor pozitivno, da je športna dejavnost v MDA na tako visokem nivoju, saj pri vsem tem ni bistvo le športni dosežek, pač pa to, da se brigadirji med seboj spoznajo, izmenjajo izkušnje, navezujejo med seboj prijateljske in tovariške vezi in podobno. To pa še ni vse v zvezi s športno dejavnostjo v življenju brigadirjev. Obvezna je namreč takoj po vstajanju jutranja telovadba, katere se morajo udeležiti redno vsi brigadirji. Jutranja telovadba namreč pomeni za zdravo življenje pravi »dober dan». Brigadirji MDA Posočje 79 so povabili tudi športnike iz zamejstva na prijateljsko športno srečanje. Prvo poobno srečanje, in sicer v košarki, bo najbrž že prihodi ji teden. Povabilu se je namreč odzvala skupina rekreacijske košarke, ki jo prireja ŠZ Dom iz Gorice. I. IC» ODBOJKA NA EP ZA MLADLNKE Sovjetinje brez nasprotnic MADRID — V Madridu se je zaključilo evropsko odbojkarsko prvenstvo za mladinke. Naslov prvakinj so si priborile igralke SZ, ki v Madridu res niso imele nasprotnic. Druge so bile odbojkarice NDR, tretje so bile Čehoslovakinje. Italijanke so zasedle dobro 6. mesto. Bile pa so istočasno prve izmed zahodnih evropskih držav BOKS SEUL — "važni Korejec mm Sung-jun je ohranil naslov svetovnega boksarskega prvaka mušje kategorije (WBC) potem ko je s težavo premagal izzivalca Filipinca Sio-nyja Carupo. Sodniki si pri izbiri zmf,r'o--n'"« ni«n bilo enotni. TENIS KiiZ.jitmc.E -- V čeu-ttmaiuun delu mednarodnega turnirja v Kitz-biihlu je Švicar Giinthardt nepričakovano izločil v treh setih Poljaka Fibaka s 6:1, 4:6, 6:3. V ženski konkurenci pa je Švedska tenistka Anciot premagala Ro munko Ružiči s 6:3 in 6:4. Američani se je predvsem izkazal Mills (25). V drugem srečanju si je prvo mesto na turnirju zagotovila ekipa CBM Nike, ki je z izidom 120:97 premagala Emerson. Končna lestvisa: 1. CBM Nike, 2. Emerson, 3. Ozar Ali Starš, 4. Bosna. ODBOJKA MADRiD —V tretjem dnevu evropskega mladinskega odbojkarskega prvenstva v ženski konkurenci so italijanske reprezentantke premagale ČSSR z rezultatom 3:1 (15:5 15:10 12:15 15:13). Izidi drugih srečanj so: Nizozemska—Avstrija 3:0 in Madžarska—NDR 3:2. Danes bo na sporedu srečanje med Italijo in Poljsko. ATLETIKA FINALE EVROPSKEGA POKALA Včeraj sta se prijavili še Poljska in Jugoslavija Poljaki letos niso med favoriti - Niti Jugoslovani nimajo večjih možnosti RIM — Vpisi ekip, ki so si pri- | lovcu, ko se je sploh uvrstila v ta borile pravico do nastopa v finalu I veliki finale pokala Evrope. Kljub NOGOMET BUENOS AIRES — Na finalnem srečanju latinskoameriškega nogometnega pokala, katerega je osvojilo paragvajsko moštvo Olimpie iz Asunciona, je prišlo do hudih incidentov med navijači obeh ekip. Ranjenih je bilo skupno 30 oseb. atletskega pokala Evrope, se vrstijo. Včeraj so v Rimu namreč dospele prijavnice obeh poljskih ekip ter moške jugoslovanske postave. Poljaki na papirju prav gotovo niso favoriti za boljša mesta, kljub temu pa bodo lahko marsikje pripravili presenečenje. V meški postavi so prisotni namreč številni vrhunski atleti, ki bodo brez dvoma imeli važno vlogo v svojih disciplinah. Pri tem mislimo na skakalca v višino Wszolo, ki se ga še sedaj spominjamo iz Montreala, skakalca s palico Kozakievvicza, ki se še leta trudi, da bi postal svetovni rekorder, metalca krogle Komarja, olimpijskega zmagovalca v Munchnu, tekača na 3000 m čez zapreke Malinowske-ga in še bi lahko naštevali. Kar smo trdili za moško ekipo, bi lahko ponovili tudi za žensko postavo. Tu je namreč Szevvinska, zmagovalka tolikih odličij v tekih na kratke proge. Omenili pa bi lahko tudi skakalko v višini Kielanovo. Jugoslovanska reprezentanca v Turinu nima velikih možnosti. Velik podvig je opravila namreč že v Kar- temu pa se bodo atleti borili na čim-boljšo uvrstitev. Mis'imo, da moramo temu verjeti, saj so atleti že v finalu skupine B dokazali, kaj pomeni želia po zmagi. Temin je tedaj popravil državni rekord. In kaj se ve. Morda ga bo tudi v Turinu. No, Temin n> edini atlet, ki bo v Turinu skušal premagati samega sebe. Tam bodo namreč še sprinter čez ovire Pisič, mladi Celjan R'k Kopitar, dobri metalec krogle Milič, tekač na 800 m Zdravkovih, ki bo skoraj gotovo nadomestil Saviča. Vse ostalo pa nam bo povedalo šele prvenstvo samo. Danes se poročita VLASTA BAK in BRANKO GRGIČ ŠZ Gaja želi svojemu zvestemu nogometašu in njegovi izvoljenki mnogo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti. 02 8. Pironi (tvrreli •, 1’50”40 9. Villeneuve (ferrari) 1’50”41 10. Arnoux (renault) 1’50”48 11. Andretti (lotus) 1’50”68 12. Watson (melaren) 1’50”86 13. Reutemann (lotus) 1’50”94 14. Ickx (ligier) 1'51”07 15. Tambay (melaren) 1’51”47 16. Lees (tyrrell) 1’51”50 17. Rosberg (wolf) 1’52”01 18. Mass (arrows) r52”74 19. Patrese (arrows) 1’52”93 20. Lammers (shadow) 1’53”59 21. De Angelis (shadovv) 1’53”73 22. Fittioaldi (copersucar) 1’54”01 23. Stuck (ATS) 1’54”47 KOŠARKA CISTERNINO - V petek ponoči so v Cisterninu odigrali še zadnje kolo košarkarskega turnirja «ValIe d’Itria». Bosna iz Sarajeva je tudi v zadnjem srečanju doživela poraz, priznati pa je treba, da so se jugoslovanski košarkarji kljub porazu izkazali. Poleg Delibašiča in vseh o-stalih mladih reprezentantov, ki so bili odsotni že od vsega začetka na tej turneji po Italiji, je v petek pri Bosni manjkal tudi Varajič, ki se je lažje poškodoval. Sarajevčani so torej morali na igrišče z izredno mlado in neizkušeno ekipo, ki pa je pošteno utrudila ameriške igralce Ozar AH Starš. Izid srečanja je bil sledeč: Ozar Ali Starš - Bosna 95:87 (43:38, 80:80). Že po samem rezultatu lahko torej sklepamo, da je bilo srečanje razburljivo. Z razigranima Radovanovičem (40 točk) in Hadžičem (20) je Bosni namreč u-spelo celo izsiliti podaljške. Med ......................................................................................................................... \ ' ' JL Mladi Giampaolo Boaiperti in veteran Gentile med počitkom po napornem treningu za novo prvenstvo (ANSA) JADRANJE ŽE VEČ LET DOPOLrilLO K našemu včerajšnjemu poročilu o jadralnem tečaju Sirene v Kopru dodajamo, da se ta tečaj odvija tudi na jadrnicah razreda optimist, last Sirene. Tudi v dolinski občini imajo svojo «mornarico» Trenutno pa se za jadralni šport ogrevajo le nekateri posamezniki ŠD Adria čestita novoporo-čencema LIVIJANI in ANDREJU UDOVIČU TENIS MONTPELLIER — Na mednarodnem teniškem turnirju «asov» sta Američana Connors in McEnroe z enakim izidom (4:6, 6:1, 6:3) premagala Romuna Nastaseja, oziroma Argentinca Vilasa. OBVKSTILA PLANINSKI POHOD po planinski vertikali SPDT, od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julijcev, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zanimal, naj se za podrobnosti in informacije obrne na ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304) ali pa na odbornike SPDT, do konca tega meseca, ko se bo tudi zaključilo vpisovanje. • • • ZSŠDI obvešča, da je julija in avgusta meseca urad odprt vsal; dan od 8. do 14. ure, ob torkih in petkih pa tudi od 18. do 20. ure. • « • SPDT obvešča vse tiste, ki bi radi plačali letno članarino SPDT, da lahko to storijo vsak dan v Tržaški knjigarni, do petka, 3. avgusta. • • • ŠD Primorec prireja danes, 29. t.m., tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK Na sporedu bodo razne šport-nozabavne igre, zvečer pa bo igrala za ples \ .selu godbi, ne pihala iz Boljunca. I^Nls POKAL DE GALEA ^ finalu vodi Francija j fJ^l^UV — Srečanja za pokal «De grM®*' ki je namenjen teniškim i-cem cunder 21», prehajajo v I 11., 12., 13., 14. in 15. avgusta 1979 v BAZOVICI ŠPORTNI PRAZNIK Trst daje s svojo zemljepisno lego precejšnje možnosti tistim, ki iju-hijo šport na morju. Pred leti ni bil vsakomur dosegljiv, sai je z.jhteval precejšnje stroške. Zalo pa je bil predvsem šport elite, ki si ga je edina lahko privoščila. Danes pa ( po zaslugi mnogih jadralnih društev) vidimo razmah v tem udejstvovanju. Tudi dolinska mladina se z jadranjem aktivno ukvarja. Pred 17 leti je dolinski župnik nabavil za 30.000 lir star ribiški čoln. Vso zimo so ga dolinski fantje popravljali in ga poleti spustili v morje. Za Dolino je bil to slovesen dogodek. Čoln so imenovali po dolinskem mladinskem krožku Dolina, uporabljali so ga pred vsem za kopanje in lov na škom-brc, katerih tedaj v Tržaškem zalivu ni manjkalo. Kmalu so 31 po ugodni ceni nabavili še star jambor in ga prilagodili čolnu. Prvi poskus jadranja pa ni uspel, saj je bil jambor prešibek za težki ribiški čoln. Ob prvem močnejšem vetru se je zlomil. Mladi mornorji po prvem razočaranju niso obupali. Kupili so nov, krepkejši jambor in tako prvič zajadral' ob miljski obali. Nato so začeli misliti na nov čoln, ki bi bolje odgovarjal potrebam in že ljam mladine. Zato so po zaslugi župnika Grmeka, ki se je posebno zanimal za ta šport, zgradili novo tritonsko leseno jadrnico Dolina II. Čoln pa je zahteva! poznavanje jadralne tehnike in branja mor skih zemljevidov. Župnik Grmek je nabavil strokovne revije in knjige ter se sem naučil osnovnih pravil jadranja. Svoje znanje je posredoval obiskovalcem dolinskega krožka. Fantje so z velikim navdušenjem sprejeli novi šport in so se začeli v njem tudi udejstvovati. O športnem udejstvovanju dolin .'kih mornarjev nam je »skipers Doline H, Sergij Glavina povedal: «Z jadranjem se ukvarjam od mladih let, saj sem gojil veliko ljubezen do morja m športa na morju. Jadrati pa sem se naučil sam. Prijatelj je imel petmetrsko jadrnico in sem šel z njim večkrat na morje. Naučil sem se tako teli nike jadranja in to so bile tudi moje prve izkušnje na morju. Po- leg tega sem znanje izpopolnjeval z raznimi knjigami in strokovnimi revijami. Sedaj se vsako leto podamo na dalmatinsko obalo. Pravega načrta seveda nimamo. Gremo tja, kamor nas nosi veter in kjer se najboljše znajdemo. Seveda, ta potovanja zahtevajo tehnično pripravljenost in izkušenost, saj jadramo dan in noč. Dolina II zadostuje našim potrebam Kljub svoji nekoliko okorni obliki (saj jo nekateri ime nujejo «bota»), je čoln posebno zanesljiv na odprtem morju. Ladja ie dobro opremljena in razpolaga z 12 jadri, ki služijo za vse vrste vetrov. Vzdrževanje jadrnice je zahtevno Vsako leto je treba ladio postaviti na kopno, jo zdrgniti in prebarvati s posebnimi barvami. To delo zahteva precejšnje denarne stroške in čas. Pri tem moramo poudariti, da dolinski fantje niso dosti pomagali, saj se radi delu izogibajo. Zato sem vedno opravljal vsa popravila sam. Poleg potovanj smo se tudi šport no udejstvovali. Udeležili smo se klubskih regat, ki jih je prirejala Čupa in dosegli nekaj dobrih re zultatov. Leta 1973 smo se uvrstili na mešani regati Čupe v Sesljan-skem zalivu na drugo mesto. Kasneje smo se udeležili tudi Starčevega memoriala. To ie bila posebna regata, kjer je zmagal tisti, ki je napravil v teku dveh let najboljšo pot in to dokazal z diapozitivi in slikami. Tedaj smo osvojili prvo mesto, saj smo prišli z našo jadrnico do Zadra in Kornatskih otokov. Lani smo na klubski regati Čupe, med 18 jadrnicami, osvojili drugo mesto.* Za zaključek smo vprašali našega izkušenega mornarja Sergija, kakšne napotke bi dal tistim, ki se začenjajo ukvarjati s tem športom? »Priporočam tistim, ki se začenjajo ukvarjati s tem športom, naj obiskujejo razne tečaje, ki jih prirejajo jadralni klubi. Pri zamejcih imamo Sireno in Čupo, ki razpolagata s pravo jcdralno šolo Poleg tega je potrebna velika ljubezen do morja. Moje osnovno pravilo pa je, da se je treba morja bati, ne pa se ga ustrašiti.* Delovanje ZSŠDI V TEKU TEČAJA ZA VADITELJE KOŠARKE IN OTROŠKE TELOVADBE Poletno obdobje, ko so aktivni športniki in otroci na počitnicah, je najbolj primeren čas za prirejanje tečajev, katerih namen je strokovno usposabljanje in številčna krepitev trenerskega kadra. V teh dneh sta v polnem teku tečaja za vaditelje košarke in otroške telovadbe, v drugi polovici avgusta pa se bodo v zamejstvu odvijali tečaji za trenerje še treh panog, in sicer namiznega tenisa, nogometa in odbojke. V petek se je v Idriji pričel petdnevni tečaj za vaditelje košarke prve stopnje, ki ga v sodelovanju z ZSŠDI organizira Šolski center za telesno vzgojo pri VŠTK. Odziv zamejskih ljubiteljev košarke je bil kar dober, saj se tečaja udeležuje devet mladih fantov, ki se bodo posvetili treniranju v matičnih klubih. Največ tečajnikov je prijavil Kontovel (4), po dva Bor in Breg, Dom pa enega. Tečaj se bo zaključil v torek popoldne. Izredno veliko zanimanja pa vlada letos v zamejstvu za otroško telovadbo, saj se je preko ZSŠDI prijavilo kar 14 deklet, ki bi rade postale vaditeljice. Tečaj vaditeljic telovadbe za predšolsko mladino, ki ga organizira v Mozirju Partizan Slovenije, se odvija v dveh izmenah: prva skupina je pričela s predavanji že v četrtek (skupno 8 deklet in sicer dve iz vrst Bora, ena od Krasa in 5 z Goriškega), druga skupina šestih deklet (4 Kras in 2 Mladina) pa bo s tečajem pričela jutri. Omenimo naj, da sta dve zamejski dekleti opravili prejšnji teden tečaj za vaditeljice telovadbe za osnovnošolsko mladino. Tako številna udeležba na tem tečaju, ki nudi kandidatkam osnovne napotke za izredno pomembno delo na teles-nokulturnem področju prav z najmlajšimi, jasno dokazuje, da so naša društva pričela posvečati še večjo pozornost angažiranju in te-lesnokulturni vzgoji najmlajših o-trok, kar predstavlja vsekakor novo kvaliteto in je gotovo jamstvo, da se bo ob teh predpostavkah in ob skrbnem vsakodnevnem delu zamejski šport že v bližnji bodočnosti še utrdil tako z vidika množič-pr^H Wnf. kP,rnvncH. h«; NAMIZNI TENIS PO TREH TEDNIH Sonja Dol jak zopet doma Za naraščajnico ŠK Kras Sonjo Dol.jak (ki pa bo v novi sezoni po stala mladinka) se je letošnja na- miznoteniška tekmovalna sezona zavlekla za cel mesec v primerjavi z njenimi klubskimi soigralkami. Perspektivna Doljakova, ki je letos zabeležila viden tehnični napredek in je osvojila naslov državne narašča.jniške podprvakinje, se je tako uvrstila v ozek krog igralk, ki pridejo v poštev za sestavo državne reprezentance. Tako .ie bila Sonka (tako jo namreč khčejo v društvu, da .je ne bi zamenjali s Sonjo Miličevo) kar tri tedne trenirala z italijansko državno reprezentanco, ki se je v Latini in nato v Rimu pripravljala za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, ki se danes zaključi v Rimu. V Latini je bila v izredni formi in je na notranjem turnirju premagala tudi nekatere igralke iz višje starostne kategorije. Zadnjih deset dni pred prvenstvom je prebila v Rimu. kjer je malce prišla na dan utrujenost zaradi tolikšnih naporov po zaključku zelo intenzivne sezone. Posledica tega je bila, da je na zadnjem turnirju pred sestavo reprezentance sardinska igralka Masia, ki je dosegla višek forme, premagala Doliakovo in ji prevzela mesto v izbrani ekipi, Sonka pa je bila na ekipnem tekmovanju le rezerva. Nastopila ni niti na tekmovanju posameznic v okviru EP, ker je tehnično vodstvo vpisalo le dve naraščajnici (Tržačanko Cergol in omenjeno Masio), medtem ko je v mladinski konkurenci prijavila kar pet igralk, torej je apliciralo dva različna kriterija. Ne glede na to pa je bila tritedenska izkušnja Sonke Doljak v krogu najboljših italijanskih igralk vsekakor pozitivna in je zapustila res najboljši vtis, kar je potrdila tudi Sonja Miličeva, ki ,je osebno vodila del priprav državne reprezentance. Sedai bo imela Sonja par dni prezasluženega oddiha, v drugi polovici avgusta pa jo čakajo že priprave na novo sezono, v teku katere bi moral še bolj priti na dan in do izraza ves njen namiznoteniški talent, (bs) hehh Danes bo 2. mreža italijanske televizije prenašala sledeče športne dogodke: ob 14.00 iz Rima evropsko namiznoteniško prvenstvo za pionirje in mladince, ob 14.45 Iz Hockenheima avtomobilsko dirko za VN Nemčije, ob 17.00 iz Rima finale plavanja za »Pokal Moskve*, ob 18.00 spet namizni tenis, ob 18.25 kolesarstvo za pokal Mat-teotti iz Pescare. Prenosi se bodo zaključili ob 18.40. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije, Podružnica Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50 00 letno 500.00 din. za organizacije in DOdjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljano Oglasi 400 lir za 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 nnmt 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja __mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. član italiianske! zveze časopisnih 2aloZnikov FIEG 29. julija 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst REVIJA O AN razpisuje FOTOGRAFSKI NATEČAJ na temo OTROCI IN NJIHOV SVET Z natečajem se želi DAN vključiti v številne pobude, ki spremljajo letošnje «LE-TO OTROK», hkrati pa nuditi vsem, ki se bavijo s fotografijo možnost, da na svojstven način prispevajo k boljšemu spoznavanju otrok in njihovega sveta. PRAVILNIK: 1. Fotografi lahko pošljejo posamezne (barvne ali črno-bele) fotografije, ali tematsko zaokroženo skupino fotografij. 2. Fotografije (format poljuben) je treba poslati na uredništvo Dneva, Ul. 24 Maggio 6, 34170 Gorica, ali pa na ZTT, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, biti morajo brez podpisa, toda siglirane. Ime, priimek in naslov naj pošiljatelj napiše v prav tako siglirano kuverto (sigla mora biti enaka kot na fotografiji). 3. Fotografske prispevke sprejemamo do 15. septembra 1979. 4. Posamezne fotografije in skupine fotografij bo ocenila posebna komisija, i-mena njenih članov bodo objavljena po roku, ki je predviden za sprejem prispevkov. 5. Prve tri najboljše ocenjene fotografije, oz. skupine fotografij, bodo nagrajene s fotografskimi potrebščinami. Za najboljša dela so predvidene tudi knjižne nagrade. 6. Fotografije bodo razstavljene, uredništvo Dneva si pridržuje pravico, da najboljše prispevke objavi in jih honorira po navadnih cenah. 7. Komisija si pridržuje pravico, da ne podeli vseh treh prvih nagrad. KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Telefon 200186 TVOJA BANKA ZMRZOVALNE SKRINJE IGNIS od 70 do 610 litrov ■ V VAŠI KUHINJI VEDNO NA RAZPOLAGO SVEŽA HRANA ■ PRIHRANEK NA ČASU IN DENARJU Za pojasnila in cene obrnite se na tvrdko KOSMINA SERGIJ NABREŽINA center 156 • Tel. 206-123 MARINA VLACH ZA OTROKE GALLERIA TERGESTE0 TRST ■ M in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin na Ivana Novaka in Mira Stepančiča daruje družina Santin 15.000 lir. V spomin na dr. Stanislava O blaka daruje Avgust Castellaru 5 tisoč lir. V spomin na Ivana Novaka daruje Matilda Kermac 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU V spomin na svoja nekdanja sodelavca Pinota in Pepita Miliča daruje Pepi Milič 10.000 lir. Ob 60-letnici zakona darujeta Pepka in Pepi Guštin 10.000 lir! ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SALEŽU Namesto cvetja na grob Ivana Grilanca daruje Zora Grilanc 5.000 lir ZA SPOMENIK PADLIM V REPNIČU Ob izgubi drage mame Marje Škabar vd. Milič darujeta Eda in Boris Zidarič 30 000 lir. V isti na men daruje Milka Budin 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Milič daruje Boris Ravbar 5.000 lir ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Ob 4. obletnici smrti ljubega o-četa Pija Medena daruje hči Lu čana 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH Namesto cvetja na grob Pepita Daneva darujeta Angelca in Zvon ko Malalan io.000 lir. Namesto cvetja na grob Pepita Daneva darujeta Aurelija in Hugo 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Pepita j Daneva daruje Društvena prodajal na na Opčinah 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Pepita Daneva daruje družina M. Kapun 10.000 lir. j Namesto cvetja na grob Pepita 1 Daneva darujejo odborniki in uslttž- j benci Društvene prodajalne na Op-! cinah' Anica, Berta, Karlo, Danila, Elena Šena. Gracija. Lilija na. Lojzko, Gigi, Mira. Marija, Nives. Pavla. Santina, Silvana Slava, Zmaga, Zorka in Romano 55.000 lir ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SKEDNJU V spomin na tovariša Ivana No vaka daruje družina Počkar 2.500 lir ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVIJAH PO F. S. FINŽGARJU V počastitev spomina drage Ju sbne Vuga darujeta družini Jan kovič in Portograndi 40.000 lir. V počastitev spomina drage Justine Vuga in Ivana Novaka daruje Pina Doles 10.000 lir. Namesto cvetja na grob tovariša Ivana Novaka, Leopolda Vidmarja in Justine Vuga daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir. V spomin na Ivana Novaka darujejo sestre Škerlj 15.000 lir. V spomin na Ivana Novaka da ruje Robert Pišianc 5 000 lir. V počastitev spomina tovariša Ivana Novaka darujeta Gizela in Rafko Bucik 10.000 lir V počastitev spomina tovariša Ivana Novaka daruje Olga Lakovič 5.000 lir ZA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL Ob Obletnici zakona darujeta Penka in Pepi Guštin 10.000 lir. Adalbert Starc daruje 5.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Angele Pečar roj. Čok daruje Guštin čok 10.000 lir. V spomin na Petra daruje Združenje slovenskih medietneev v Trstu 34.400 lir. V počastitev spomina moža Josipa Škabarja (Veliki Repen 44) daruje žena Ivanka 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Josipa Škabarja daruje družina Purič (Veliki Repen 47) 10.000 lir. V počastitev spomina Jakoba Piščanca darujejo žena Francka in hčere 10.000 lir. V spomin na tovariša Ivana Novaka daruje družina Počkar 2.500 lir. V spomin na Pepija Daneva (Ba-nacev) daruje Elma Fabris z družino 10.000 lir. V počastitev spomina Pepija Daneva darujejo: družine Moro, Pa-njek, Peeorari, Gorup. Ana in Branko. Cvetka in Roberto. Saxi-da, Golob, Jakomina Pahor. Marija Aoolionio. Marija Budai, Vit-torio Coslovich, Violetta Crisanaz, Carlo Coslovich, Angelo Cesaratta, Marija Simonetta, Anton Komolec, Rafaela Sanabor 45.000 lir. V počastitev spomina Giuseppine Cattozzo vd. Cavezzana daruje Dora Zaccaria 10.000 lir. Deli Rutar daruje 10.000 lir. Nella Hrovatin daruje 10 000 lir. Ana Rebula daruic- 2.000 Ur in ne 10.000 lir kot je bilo pomotoma objavljeno. V počastitev spomina Ivana Novaka daruje Nada škrap 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Škabar por. MiUč daruje družina Zidarič (Šempolaj 53) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Edvarda Adamiča darujeta družini Škabar in Purič 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Josipa Škabarja daruje družina Škabar (Veliki Repen 30) 5.000 lir Ob 25. obletnici smrti Rozalije Trobec daruje hči Paula 20.000 lir. V spomin na Justino Kralj - Vuga daruje dr. Drago Martelanc in soproga od Sv. Ivana 30.000 lir. V spomin na Justino Vuga daru jejo Pini Kocjančič, družini Taglia-pietra in Repini 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Penita Daneva darujejo odborniki in usluž benci Društvene prodajalne na Opčinah: Anica. Berta, Karlo. Danila, Elena, Elena, Gracija. Lilijana. Lojzko, Gigi. Mira Marija, Ni ves, Pavla. Santina. Silvana, Slava, Zmaga, Zorka in Romano 100.000 Ur. * » » V počastitev spomina Rudija Wil-helma daruje sestra Ivanka 10.000 lir za sklad Dela. Namesto cvetja na grob Pepija Daneva daruje Jolanda Babič 5.000 lir za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob Angele Pečar roj. Čok darujejo Landi in Bruna Čok 5.000 lir, Ljubo in Angela Čok 10.000 lir, Mirko in Zorka Čok 5.000 lir za ŠD Adria. V isti namen darujeta Mirko in Zorka Čok 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V spomin na Angelo Pečar in Antona Čoka daruje Rudi Pošega 5.000 lir za ŠD Adria in 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V spomin na Angelo Pečar darujeta Danilo in Renato Maver 10.000 lir za ŠD Adria. Ob praznovanju svojega jubileja darujejo 50-letniki s Proseka in Kon-toveia 10.000 lir za spomenik padlim na Proseku, 10.000 lir za spomenik padlim na Kontovelu, 10.000 lir za godbeno di-uštvo Prosek, 10.000 lir za ŠD Kontovel in 10.000 Lir za Kul- turni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Marije Ban darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 10.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina Pepija Daneva darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 10.000 lir za SPD Tabor. V isti namen daruje Marička Wilhelm 5.000 lir_za SPD Tabor. V šfjbmin narodne žene Juste Vuga darujeta Lidija in Vlado Berginc 10.000 lir za Glasbeno matico in 10 tisoč lir za društvo slovenskih upokojencev v Trstu. V spomin na tovariša Ivana Novaka daruje Avgust Castellani 5.000 lir za PD Rovte. Vojko Slavec daruje 3.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Josipa Kocijančiča (Jalovec) daruje družina Božič 10.000 lir za PD Josip Ra-potec iz Prebenega. Namesto cvetja na grob Josipa Daneva daruje Marija Kralj 10.000 lir za center rakastih obolenj. Namesto cvetja na grob Justine Vuga darujeta Jožko in Tatjana Ger-dol 10.000 lir za šolo Karel širok. V spomin na drago Justino Vuga, prijateljico iz mladih let daruje družina inž. Andreja Čoka 10.000 lir za PD S. Škamperle. V spomin na Justino Vuga druje-ta Pina in Pavel Vouk 5.000 lir za Dijaško matico, V spomin na prijatelja Ivana Novaka daruje Pepi Pertot 5.000 lir za združenje bivših aktivistov NOB. V spomin na Angelo Pečar daruje Miran Batič z družino 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 5.000 lir za ŠD Adria. Namesto cvetja na grob Pepija Daneva (Banaceta) daruje Kati Gorup z družino 10.000 lir za SPD Tabor. V isti namen daruje sestra Miraida z družino 80.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina Pepija Daneva darujeta Pavla in Živa Gruden 10.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina Pepija Daneva darujejo: družine Moro, Pan jek, Peeorari, Gorup, Ana in Branko, Cvetka in Roberto, Saxida, Golob, Jakomina Pahor, Marija Apollonio, Marija Budai, Vittorio Coslovich, Violetta Crisanaz, Carlo Coslovich, Angelo Cesaratta, Marija Simonetta, Anton Komolec, Rafaela Sanabor 45 tisoč lir za center rakastih obolenj. _________________________________________________ iiiu«iimmiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||l|iii,i,llllllllllllllllimillll|lllllllulll,lllllll|llllllllllim|ll|lll|||||||||||||| FESTIVAL LJUBLJANA 27. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Danes, 29. julija, ob 20.30 — (Poletno gledališče) — ROYAL LIVERPOOL PHILHARMONIC ORCHESTRA, dirigent: Walter Weller; klavir: Gyorgy Pauk -Dukas, Walton, Beethoven. Jutri, 30. julija, ob 20.30 — (Poletno gledališče) — Folklor-ni ansambel Makedonije TANEČ. V torek, 31. julija, ob 20.30 — (Križevniška cerkev) — BAROČNI KVARTET, Ljubljana -Corelli, Pepusch, Bach, Ja-nitsch, Quantz, Telemann. V sredo, L avg., ob 20. url — (Poletno gledališče) - RIBNIŠKI OKTET. V četrtek, 2. avg., ob 20. uri — (Poletno gledališče) — RIBNIŠKI OKTET. V petek, 3. avg., ob 20. uri — (Viteška dvorana) -r Sopran: MELITA MUSZELLY; klavir: ALEXANDER WESSELMANN, Wien - Mozart, Schumann, Wolf, Mahler, Strauss. V soboto. 4. avg., ob 20. uri — (Križevniška cerkev) — Harfa: TATJANA ŠOPOVA, Skopje -Suriani, Rota, Paganini, Prošev, Debussy, Grandjany. V nedeljo, 5. avg., ob 20. uri--LITVANSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent: Saulius Son-deckis - Boccherini, Mozart, Vivaldi, Haydn, Čajkovski. V preddverju festivala je odprta razstava Janeza Pirnata «Istrski kamen*. Vstopnice v prodaji od 11. do 13. in od 18. do 19. ure ter pol ure pred začetkom predstav pri blagajni festivala. Mali oglasi MOTORNI čoln BORA-2, motor VOLVO 110 km, ležišča, kuhinja, WC; za križarjenje in smučanje prodam. Brezovar, Postonjska 11, Ljubljana, tel. (061) 266-710. PRODAM malo motorno črpalko za namakanje vrtov in nasadov — je popolnoma nova. Prodam tudi u-metniške fotografije za okrasitev OPTIKA VI K J Ul. Buonarroti 6 TRST • NAOČNIKI • KONTAKTNE LEČE • OPTIČNI APARATI • FOTO KINO MATERIAL in razvijanje filmov telefon (040) 7946 72 stanovanj in drugih prostorov. Lilija Bogomil, Bidovčeva 13/A Koper. PitODAM po zelo ugodni ceni 5-me-trsko jadrnico z lastnim privezom ob pomolu v Piranu. Informacije na tel. štev. 910148. TRGOVINA Mode Valentina pri Domju št. 89. Velika razprodaja oblačil vseh vrst! PRODAM FORD taunus 1600 SW, letnik 76, v odličnem stanju, avtoradio. Ulica Rnpicio 7, tel. 763-107 Carli. PRODAM Guzzi 250 v dobrem stanju — zanimiva cena — Dario Milič. Križ 6. KORESPONDENTA/ko za srbohrvaščino išče tržaško podjetje. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «koresnnndent» LESNO podjetje «Segheria italiana* pri avstrijski meji nujno potrebuje tri delavce qd 20 do 50 let, brezplačno bivanje, dobra plača. Pišite na: Industria importazione -commercio legnami 39031 Brunico. ^ 'U| 0.. EDI NOBILI V Trstu so v Ufaci Baiamonti 3 odprli nov prodajni center, ki se pridružuje že znani trgovini v Ulici Di Vittorio, da bi nudili svojim starim in novim strankam «sto idej za hišo» 30 etMALALAN IHI EDI MOBIL! Sili EDI HODILI Trst, Ul. G. Di Vittorio 12 nov prodajni center: ul. Baiamonti, 3 ZLATARNA UR ARNA tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Ste pravi ljubitelji kave? 'ffiemcajll PRIMO ROVIS vam nudi: ,1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFFE pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah CAS RAZPRODAJ V /z? Ulica Porini 10 - TRST OBLEKE IN SPODNJE PERILO ZA ŽENSKE Ekskluzivni ročno izdelani laki Izjemna prodaja kril vseh vrst Mk MICHAELA FREY " PARIŠ Artikli cjiicca ,i n,do □ vozički □ stajice □ otroški sedeži il nido, korzo italia 28 - trst R A Z P R O I) A J A I