u oktobra ! 1.1< ovale višje Ta določa odpoklic ja|H»nskih di-' la cen -ali ne plomatov iz vseh nevtralnih dr-• moro zalite- /av Nobenega znamenja ni. d.i •loi .de višjr bo MacArthui revidiral odredi*» M" 'Vi« ene do Jošida je naglnsil v apelo. d.i <"<• se 1 iz- m Jrcdba ovna japonski diploma-• zmagovati t.- pri izvrševanju poslov v nevtralnih državah Japonski zunanji minister je pred objavo apela konfenral z generalom R J Marshallom. |>omožnim š< f-.m štaba generala MacArthurja Ameriške vojaške avtoritet, so zasegle /aloge opija m di ugih mamil v vrednost, če/ sest m.!. Te so m nahaja cijo s strani voditeljev domačinov, ki ao sklenili premirje z britskimi vojaškimi avtoritetami. Plenitve so se obnovile v Bata vi j i, glavnem mestu Jave. Britski vojaki so ustrelili sedem domačinov, katere so zasačili pri plenitvah. } Nacionalisti v Se-merangu ao poslali noto dr. Acbmedu.-3oefcawu, voditelju gibanja za neodvisnost, s protestom proti pogajanju med njim in holandskimi avtoritetami. Protest naglaša, da se pogajanja ne bi smela vršiti, dokler Holandija ne prizna neodvisnosti Jave. Japonski vojni ujetniki v Ba-taviji so bili mobilizirani za razkladanje tovorov z ameriških parnikov, ki so dospeli v luko iz pristanišč Nove Gvineje. Tovori vsebujejo živila, zdravila m druge potrebščine, namenjene Holandcem. Mohamed Hatta. podpredsednik indoneškega režima, kateremu načelu j e dr. Soekarno, j( dejal, da ima administracija po-težkoče v prizadevanjih za po-tolažitev domačinov, ki zahtevajo neodvisnost. V bitkah, ki so se vršile v Soerabaji, je bilo 20 bntskih vojakov ubitih in r>9 ranjenih. Proti zvišanju odmerkov živil za Nemce Frankfurt, Nemčija, 31. okt.— Avtoritete v Washmgtonu so informirale ameriško vojaško vlada ne more zvišati odmer- Laborit okrcal predsednika Trumana London. 31. okt.—A. K. Black burn, laborit in član parlamenta, je dejal, da Velika Britanija poseduje vse tajnosti atomske bombe in jo lahko producira, zaeno pa je predlagal sklicanje svetov ne konference, na kateri naj bi se vršila razprava glede mednarodne kontrole raziskave in produkcije atomske energije. Blackburn je dejal, da je izjava predsednika Trumaha, katero je podal zadnjo soboto v New Yorku, ustvarila vtis, da Amerika je edina država, ki poseduje vse tajnosti atomske bombe. "Naši znanstveniki imajo vse podatke o izdelovanju atomske bombe," je rekel Blackburn. "Ti uključujejo vse tehnično znanje. Predsednik Truman je v svojem govoru naglasil, da smatra atomsko bombo za stvar, ki ne sme bitf razkrita ostalemu svetu. Ne morem razumeti, zakaj se ni iz rekel za ceneno produkcijo atomske energije, ki naj bi služila človeštvu. Če Trtiman smatra atomsko bombo za sveto za upanje, pomeni to, da zamenjava Luciferja z Bogom." Blackburn je povedal parlamentu, da sta pokojni predsednik Roosevelt in bivši premier Churchill sklenila tajni dogovor na konferenci v Quebecu, Kanada, nanašajoč se na razvoj atomske energije v povojni dobi Truman je zavzel nasprotno stališče. To je, da razvoj atomske energije zavisi od njega kot predsednika Združenih držav. 1 . Civilna vojna divja na Kitajskem Ameriški general Wedemeyer vidi nevarnost Sovjetska vlada ignori-rala ameriške in britske proteste KONTROLA OLJNE-GA POLJA (lo. k.,v živil za nemške civiliste \ smislu provizij potsdamske de klaraeij« nit To je bil odgovor a San Franclaco. Cal.. 31. okt General Albert C. Wedemayer, poveljnik ameriških sil na Kitajskem, je dejal, da bo civilna vojna, ki divja na Kitajskem, vplivala na Ameriko ekonomsko, psihološko m tudi vojaško. Nevarnost se je že pokazala in Amerika mora biti previdna. Wedemeyer je naglasil, da ameriške čete se ne l*>do direktno vmešavale v kitajsko civilno vojno. Ta je mini četami cen ti al ne vlade v Cungkingu In ko n.unističnimi silami v nevernih kitajskih pokrajinah "Nobenega dvoma ni, da bo razplet civilne vojne na Kitaj skem vplival na Ameriko," Ji rekel general. "Potrebna je največja previdnost, da :»e Amerika n • zaplete v konflikt Wedemeyer m* je vi ml v Anic Dunaj. 31. okt.—Kljub protestom iz Washingtona in Londona se Rusija pogaja z rumunskimi in ogrskimi avtoritetami glede sklenitve trgovinskih pogodb. Te naj bi tvorile podlago formiranju korporaeij in kompanij pod skupnim lastništvom in nadzorstvom. Delnice naj bi bile lastnina v sorazmerju. Sovjetska vlada se zanima za ustanovitev kompanij, ki bi jI dale polovico lastništva industrij ali surovega materiala. Ena taka kompanija—Sov-Kom Petrol—je bila nedavno usta novljena za izkoriščanje ležišč olja v Rumunijl. Dalje je bilo razkrito formi ranje dveh drugih kompanij. Ena je Sov-Rom banka, ki bo financirala transakcije med Ru sijo in Rumunijo, druga pa je Rusko-rumunska letalska drui ha. Očitno je, da bo Rusija sklenila pogodbe glede vzajem ne trgovine z Ogrsko in Avstri jo. Moskva hoče dobiti delno kontrolo nad oljnimi polji pri Zisterdorfu, Avstrija, kakor tu di dvema bankama. To sta Cre-ditanstalt in Laenderbank. Sovjetska vlada se sklicuje na zaključke in dogovore, sprejete na konferenci velike trobce v PotsdamU, Nenicija, ki se nana saj o na plačevanje vojne od škodnim«. Amerika in Velika Britanija drugače tolmačita lastnino, ki naj se zaseže kot vojna odškodnina, kakor Rusija, Slednja je zavzela stališče, da se lastnina v Avstriji lahko smatra za nemško lastnino, ker je Nemčija anektirala Avstrijo. Avstrijska vlada priznava, da so sovjetske zahteve upravičene in da lahko zaseže vso opremo in stroje ter čistilnice "Ija v Zi-sterdorfu, ne pa olja |mh1 zemljo. To bi bila v bistvu konfis' kacija v smislu provizij o plačevanju reparacij. Hibe ameriške uprave v Nemči ji Nacisti še drže važne pozicije Bad* Wlaaaa. Nemčija. 31. okt. Ameriški vojaki, ki drže okupacijsko cono v Nemčiji, so uverjeni, da je vojaška uprava pomanjkljiva in da jc storila ve-iko število zablod. Večina voja-tov bi rada zapustila okupacijsko cono in se vrnila domov. Vo-aki so se naveličali Nemcev in službe, ki jo opravljajo. Streljanje v Nemčiji je prenehalo pred več meseci, toda red Še nl vzpostavljen. Ameriška vojaška vlada v okupacijski coni je počasna pri odstranjevanju nacistov iz uradov in važnih pozicij. Nacisti imajo še vedno oblast in izvajajo jo nad svojimi rojaki. Očitno je, da ameriške vojaške avtoritete ne uilvajo rošpekta pri nemškem ljudstvu. To velja tudi za Ideale, katere proglašajo. Vzgojni program šepa in kampanja preobrazbe ne izkazuje uspehov. Vojaške avtoritete še niso potegnile črte med ovcami in kozli in posledica je naraščanje cinizma med Nemci. Nemčija še ni očiščena Socialne in ekonomske sile, kl so tvorile stalno nevarnost svetovnemu miru v prošlostl, so še na delu. Ameriška administracija še nl pokazala poti, jx> kateri naj bi Nemci korakali, da se imposo-bljo za demokracijo. Minister Argentine ignoriral delavce Protest proti vojaški vladi • riškirn vojaškim zdravnikom, pred petimi tedni. V tem Mi- da bo pre- | času je imel važne luzgovorc z i vojaškimi častniki in diplomati v VVashingtonu. On je naznanil, da bo kmalu odpotoval na Kitaj ■ho in prevzel poveljstvo ame-i riških čet, kl *e nahajajo tam kuj Chinwanfltao, ■•vfrrna Kital ska. 31 okt .—Čete centralne ki Kevolut lonarji, k. so stl- tajske vlade, oborožene r. am« ,,(|.lVI|i h /nn predalnika riškim orožjem, P' >* izkrcale v ('.rtuhja Vaigasa, so formirali (j |uki in zaia-dle |ioZlcij« , . , slad*. Novi piedM*dnik velikem Zidu in oh meji Man 'lose L.nhaios je i/bial ministre (1/unje l/kreariji- je mnrda uvod kioga na«/ ki ho držali roke v |„,ke h komuni»ti<'niml silami ,„,„ tH'\ politik«* v letih ko je da i>o v pnlvidnjlh 4»'. V o as vlada! deželo On J<* uraii padla odUičltev //.o.il da v lx»do splošne vo- ki so apelu ali za zvišanje < mer kov l/javili so. da je občutno pomanjkanje živil v nemških krajih, ki spadajo v ame-, ,sko okupacijsko cono Brazilija dobila novo vlado Kio de Janiero, Biazilija, 31 okt r \ I šilo •> rlev1| /,| progra- jonov dolarjev i Kden le v skladiščili f»n d 1\ a ki Honšo N ..garni Ceiba vlada dobila zaupnico Piaga, Čehoshivakija. 31 okt far lament m w»gla»no izrekel /.(Upnico vlad. katere predM-d-. r /drf.k Fierlmger Po :•',-i«.»,van 'o }> zaključil zaseda I , Parlan «Til m- i>" ponovno , d.oi i u 7 no\< robi a Agitacija proti japonskemu cenar ju general Dou vrhovni |>o /ave/niške - ku|»at ijuk« dejal '1» poj«*ma |/lhfria Tokio -'il okt pjbih Ma< Arthur M Ijnik hi)«- j«' |.,pof.skih ( ivilis»i"V h pri|M> ,-,< di naj ^IstaM * « -a»ja Miro-jut;, Slednji naj pude pr«*d v»-íJim « i of \ ojtii \"< mer Komisija za Daljni vzhod zaključila Mejo VVashmgton, D. C., 31. okt.— Posvetovalna komisija za Daljni vzhod, o kateri je državni tajnik Byi nes dejal, da bo vodila svoje funkcije brez udeležbe sovjetske Rusije, Je zaključila prvo sejo, kl je trajala aa mo 15 minut. Nu seji je bil prejet predlog kitajhkega repre-/eiitantu za obnovo |*>gajanj i Rusijo Komisijo tvorijo predstavniki desetih držav Ti so i/i azili upanje, da bo sovjetska vlada revidirala svoj«* stališče in imenovala reprezentanla. Klavnihki delavci bodo glašovali o stavki Chicago, 31. okt — l*wis J Clark, predsednik unije klavni-Akih delavcev (CIO), Je nazns nil, da je bila pii--lltično kampanjo. Koogresnlk Sheridan, demo-kiat iz Pennsylvanlje, je dajal, do bi sprejetje načrta povtČalo delavski ne po ko j po Vsej deželi, kongresnlk liollfleld, demo-ki ut Iz Callfomlje, pu je rekel, do je numen načrtu uničenje de- la v'sklh orgunizacij. , l*hlflp Murray, 'predsednik Kongresu industrijskih organi-zi clj, je ostro obsodil načrt. N islovil je pismu kdngresnlkom s pozivam, naj ga porazijo. Avstrijske stranke apelirajo za podporo Ruski matematik Krilov umrl Moskva. 31 okt —Aleksej Nikolajevi« Krilov, »loviti luski matematik )•• umrl v siaiosti let <>n je bil najstarejši 11 lan luske akademije znanosti Socialisti in komunisti i/dali manifest Dunaj. 31. okt — Avatrljako politične stranke se pripravljajo im volitve u» upelirej«! na volilen za podporo, Zavezniški s\et, ki ga tvorijo reprezentsn-II štirih velesil-Rusije, Velike Britanije, Amerike »n Krenclje - je stoiil korake, da bodo volitve svobodne in demokratične. Svet je potrdil zakon, katere-ga Je uveljavila zacaana avstrlj-ska vlada, ora proti vsrtn oblikam fašizmu In a|M Inall na delavce In kmete, naj oddajo svoje glaso-kandidatom socialistične stranke Komunintu ni manifest predlaga, da nova avstrijska država osvoji piogram državnega laat-ništva bivših nemških industrij v intere»u zaščite demokratičnih ustanov. Na ta nsčin nsj bi preptečila Ijodoč« napore Nemcev m zunanjih špekulantov zu /asego teh industrij. FHOSVüTA PROSVETA TUE ENLIGHTENMENT 1 LAB J LO m LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEXMIOTE i Ol9U Oi Md pUfeUrtMd Nal Ntrocruu ao Zdruaene drtave (Isven Cktiri"» »•__. n« tele, «3.00 U pol lata. »1.&0 ae tfi Wla» a» Chieao» i» Cook Co~ f7r&0 aa celo lato. S3.7& aa pol lata* M inoMmi)" M 00 SubacriptioB reieai iot t ho Unliod Slaloa ChlcofoMiad Canoda KN por yeer Chlca«o en* Cook CT P* ***** couaalM II4I0 pO» yaa». Con« pe lasov po doeovafe^-Rekopi« to člankov UnT^Uafa. Rokeplel literarne vsebine (trtice. laVmTfMm -T^b pošiljatelju lo v alaial«. PtU"*" .^-»l ni no , p t . ■ ■ ' * i • ' <■• ' J_____ Advortišina imtm on egreemeai*—Maauacrtpia ol^•••nmnicoiio«. .nd unsoliciled srbele. wlll not ^ •ucb aa nori«. plfT«. po«- «f411 * •v bon accompon k.d br »elf eddrsaaed and atampa* eaveAope Ne»iov ae vae. ka» Ima «tik s Uelea» PROSVETA 2667-M Bo. Lawndala Are- Chkage 26. Illlnaše MEMBEH O T THE FEDERATED PREM Datum v oklepaju na primer (Auguat 31, 1M5), poleg vašega Imena oa naaiuvu pemuu, Oa vain je # tam oaiuiuom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno. dajwva«i llet na uatavi.___ Kameleonska politika "Miru ni mogoče vzdrževati s silo; doneči ga je mogoče le a politiko sporazuma." Teh besed, žal, ni izgovoril kak visok državnik, ki usmerja zunanjo politiko Amerike, Anglije ali Sovjetske unije. IzpregovorU jih je Albert Einstein, ki je »redi nacijskega terorja na predvečer Hitlerjevega podviga na krmilo Nemčije pribežal v Ameriko kot najslovitcjši svetovni znanstvenik na polju lizike in matematike ter po pretaku let postal preprost ameriški državljan kot tisoče in milijone nas drugih. In kot mi drugi preprosti državljani, tako tudi Einstein nima nobene besede pri usmerjanju zunanje, kakor tudi ne notranje politike. Vse, kar lahko storimo, je to, da povemo svoje mišljenje, kar je sicer več kot v marsikateri drugi državi. Delovne mase imajo več ali manj besede le tam, kjar imajo močno strsnko, katero lahko kontrolirajo in ji določajo smernice. Če primerjate gornje Einsteinove besede z govorom predsednika Ti uma na, ki ga je imel zadnjo soboto o zunanji politiki, vidite velik prepad med obema stališčema. Truman je v tem govoru zopet noflonil svetovni mir na bajonete in drugo morilno orožje, predvsem na ameriško oboroženo silo in atomsko bombo, na drugi stiani pa je veliki židovski znanstvenik Einstein povedal v par besedah, da je taka politika na vsej črti zgrešena in da je mogoče doseči mir le na podlagi sporazumevanja in mirnega sožitja narodov. Z Einsteinom se strinjamo na vsej črti. ★ V zadnjih par letih je bilo veliko kritike, češ, da naša vlada nima nobene določne zunanje politike. Ta kritika ni bila povsem na mestu, kajti vlada je vedno zasledovala svojo politiko, kakršno sta ža določila Roosevelt in Churchill. Da ta politika ni bila konstruktivna, Je bilo lahko jasno vsakemu, ki se Je količkaj poglobil vanjo s kritičnim očesom. Čestokrat je bila tudi konfliktna in konluzna, kakor je še danes. Tudi predsednik Truman ni v tem svojem govoru začrtal nobene nova politik«, vsaj pa ne take, kukršna bi bila potrebna. Iz Atlantskega čar ter j a, ki Je bil od vsega začetka krpa papirja, kakor se je t ekaj mesecev pred svojo smrtjo cinično izrazil Trumanov prednik, je izluščil nekaj viaokodonečih fraz, Jih predelal po svoje, dodal še nekaj novih, toda prozornih in v luči realnosti dvoumnih točk in jih proglasil za mejnike "nase" zunanje politike. Mogoče je nekaj narobe z nami, to svoji volji izvolijo svojo lastno vlado, brez vsakega zunanjega vmešavanja. To velja za Evropo, Azijo, Afriko, kakor tudi za zapadno hemlafero." To jt senca Atlantskega čarterju in jo lahko podpiše vsak de-mokiatično orientiran človek Toda odmev teh Trumanovih besed se še ni dobro poltfgel, ko smo zadnji torek čitali, da je naša vlada piodula holandaki vladi /n $H,K37,0(M) vojnega materiala, ki se nahaja na raznih basah »a Pacifiku. Med tem materialom so "velike količine strelnega orožja (guns), tankov, trokov, "buldožerjev." vsakovrstne munleije 111 bomb ..." /..t kaj Ih> liolundiiku rabila ta material na Pacifiku? Nič za drugega kot /a zadušitev Mulone/.ov na J«vl, kjer zahtevajo pravico do samovlade Nu mi strani naša vlada deklannra o pravici vsakega naroda do iiMKtvisnoMti in samovlade, na drugi pa v istem momentu prodaja 01 ožje evropskim imperlaliMoin za potlačitev kolonijalnih narodov v jugovzhodni Aziii narai v suženjstvo. Taka zunanja politika res nima repa ne glave. Podobna je jezuitu, ki je rekel: "Poslušajte me. toda ne glejte kuj delam!" Nekaj dni prej pa smo čitali, da je naša ameriška vlada ukazala francoskim, angleškim 11 hnlandhktm unnei lalistum. da morajo odstraniti ameriško znamko iM .,1 strojnice brez ameriške znamke. nam nt znano, toda nas» \ isok• državniki p» gotovo vedo. kot tu vedo v»i majhni ljudte na visokih pozicijah. Dvomimo pa. da t do Malajti in Indonejci po/na 11 kakšno ratliko Truman je imel sijajno priliko, da bi bil svetu naznanil, da naša v« lika Anxrika n« odobrava take kolonijalne politike, marveč /. hleva da \se kolonijalna ljudstva, ki še ntao zrela za samovlado, piidejo pod zaščito poverjenilkc komisije nove lige narodov, kafra bo pos krhala, da se v dof lednem času usposobijo aa samovlado. Imel je tudi sijajno priliko, da bi b»l svetu naznanil, da Je vpričo sproščanja atomske energije in atomske bombe prišel čas, ko aa morajo vsi narodi povezati v svetovni federaciji, ki je edina možna garancija za /graditev in obrano trajnega miru Tak korak bi bil veliko ImiIj na meetu kot pa rožljanje t orošjem In farizejsko moraliziranje Glasovi iz naselbin TRAGIČNO POROČILO živega pa so zagnali v ogenj sta- IZ ISTRE * - . - rega Roka Rjavca iz Dan. 80. Cklcmgo, I It—Pred nekaj Tri meseee pred tem dogod- tedni se» čj|al v Prosveti ime- kom pa so v Lipi zapalili hiše na Slovencev in Hrvatov, kateri in pometali v ogenj več kot 260 so govorili v Trstu s cleveland- ljudi, žen, starčkov in otrok, skico poročevalcem Theodorom Eden izmed Italijanov je dejal, Andrioo m mu izročili pisma, da da so srečni, da ni dotični po-jih polije njihovim sorodnikom veljnik bil tu, kajti on hi dal vae v Clevelandu. žive pometati v ogenj, kakor je Med imeni sem opazil tudi to storil v Lipi. ime Orcgor Miljevič, ki je pisal Dragi prijatelj, lahko si misliš, Josipu Rupeni v Clevelandu. da nismo nikoli mirno spali. Tu-Oba sta moja prijatelja, doma iz di moji sinovi so bili v gozdovih Vodic, Istra. Jo*. Rupena je Ko so jih nacifašisti pozvali pod Član društva 142 SNPJ, Gregor orožje, so pobegnili v gozdove. Miljevič pa je bil član društva Srečni ¿0, da so odnesli glave, št. 85 SNPJ v Republicu, Pa., to- Prav tako Tvoje sestre Luce sin da leta 1924 ja izgubil oko v eks- Tone. Bratranec Jože, sin Grge, ploziji v premogovniku, nakar pa je umrl in zapustil ženo in je odpotoval v staro domovino in dvoje otrok. Tonetov ain je bil odprl v Tratu trgovino z ogljem, tudi v gozdovih, sicer pa Ti ne Ker imam tudi jaz štiri sestre morem vae natanko popisati. Iz in brata v Trstu, očeta in strica Vodic je 20 mrtvih. Naj ome-pa v Vodicah, če sta še živa, sem nim, da je bil slednji odlikovan takoj piaal prijatelju Rupeni v s hrabrost no svetinjo. Cleveland in ga prosil, naj mi | Danes sem govoril s Tvojo se-sporoči, kaj mu je pisal Gregor stro J^lo. Njen mlajši sin je v Miljevič iz Trata. Rupena mi je bolnišnici v Ljubljani. Povrnil poslal Miljevičevo pismo, kate- se je iz koncentracijskega tabo-rega želim priobčiti v Prosveti, rišča v Nemčiji. Sedaj se zdravi tako da bodo naii rojaki čitali, radi tifusa. Tvoj oče je umrl 1. kaj vaa je delala in počenjala v 1941, prav nekaj let poprej ma-naših rojstnih krajih nacifaši-' čeha. Bolje je, da sta umrla, vsaj stična zver. Upam, da bodo pi- nista šla skozi te strahote, sma, ki sedaj prihajajo iz stare V vojnem času smo imeli zelo domovine, pisma polna groze, ki težko življenje, kajti bila je tujo je prestal naš ubogi narod, od- di izredna draginja. Sicer je še prla srca vsem onim, ki niso do sedaj vse drago, vendar pa ne sedaj še ničesar storili za svoje tuko kot prej. Kg slanine je stal bedne brate in sestre. do 4,500 lir, moka za polento do Iz tega pisma se razvidi, da se1 140 lir kg, fižol 160 lir, moka za je Tito in nova jugoslovanska 1 kruh 180 lir kg, liter olja 2,500 vlada zavzela in pomaga narodu lir, liter vina do 200 lir, meso, v Istri in povsod, kjer je pomoč ki se ga je dobilo malo kdaj, do potrebna. 1 700 lir itd. Lahko si misliš, kak- Pismo se glasi: ' šno je bilo naše življenje. Seve- "Dragi prijatelj Joe Miljevič! da, življenskih potrebščin nismo V Trstu se slučajno nahaja lahko dobili, zato smo jih šli časnikar Theodore Andrica iz iskat proti Veneciji in Furlaniji Clevelanda. On je izjavil, da Pri tem pa je bilo naše življenje kdor želi poslati svojim sorod- neprestano v opasnosti, kajti nikom in prijateljem pozdrave v morali smo se skrivati pred zraČ-Cleveland, naj se obrne nanj in nimi napadi, on bo poskrbel, v da bodo prišla ( Ko so Nemci zapalili Vodice, pisma v Cleveland. Tako sem se so segnali prebivalstvo ter uka tudi jaz obrnil nanj. zali, da se ne sme nihče povrniti. Najprvo lepo pozdravljam Te- Spremili so jih do Obrova in jim be in družino. Daj mi takoj ve- dejali: "Sedaj pojdite, kamor ho-detl, ako boš prejel to pismo, na- čete, če pa se bi kateri povrnil v kar Ti bom natančneje opisal ža- vas, bo takoj ustreljen." Nato so loatna leta, ki smo jih prebili tu. se naselili v Obrovu, Golacu, Po-Nemcl in Italijani so klani naš ljanah, Jarovjah in po drugih izmučeni narod in mu požigali vaseh. Sedaj, ko je vojna kon hiše. Človek si težko predstav- čana, so zopet prišli v Vodice in lja nacifašistlčno zverstvo. Sa-. skupaj žive v hlevih, skednjih mo pomisli, pomorili so okrog 1 in drugod, kakor cigani, milijon in četrt naših ljudi v Ju- j Nemci so jim pokradli vso ži-goslaviji. Te zveri niso priza- vino in druge stvari, ki so jim naiale niti starčkom, ženam in prišle pod roko. Nikoli ne bi mo-otrokom. Vem, da čitate poroči- gel verjeti, da more biti kakšen no govorimo materinščino, vendar pa še nismo pod našim gospodarjem, katerega vsi ljubimo. Škoda, da je naša vojska zapustila Trst, kjer je bila 40 dni; Vendar pa upamo, da bo napočil dan, ko se bodo povrnile čete iašega maršala Tita. Maršal Tito ae je boril s svojimi bojevniki po gozdovih, zato ga ljubi ves preprost narod. Seveda, vladajoča gospoda pa se ga boji. Prebivalstvu v Vodicah je dal več glav živine in nekaj ovc. On dela za narod, zato ga ruurod ljubi. Zaključujem moje pismo, ob priliki pa Ti bom zopet pisal. Pozdrav vsem. Smrt faáizmu, svoboda narodu! G. Miljevič." Tako je pisal Gregor Miljevič svojemu prijatelju Josipu Rupeni. Ali je res med nami kakšna živa duša, ki ne bi hotela pomagati ubogemu slovenskemu narodu, ki je toliko pretrpel? Rojak in rojakinja, daruj za svoje iEEEzkSgVKMB^ pust, da bo delala izpite čez sed- j Vsakdo, kdor ima vsajnj mo in osmo gimnazijo. Ljubo pa narodnega čuta, bi vi ^ ima maturo, katero je položil l. 1944. Breda pa je bila skoraj dva meseca pri mami in Anici v Novem mestu. Kako je doma v Žabji vasi, Ti je mama gotovo pisala. No, polovico naše hiše Žabji vasi pa le še stoji! Toda tudi te strašne strahote se bodo polahko pozabile in pri nas se lepo urejujejo razmere, posebno če pomialimo, kako je pri* naša država v tej vojni trpela, koliko je bilo uničenega, pobitega! Lahko rečem, da lahko z zadovoljstvom gledamo naš veliki napredek. Ker sta tudi Ti in Milan delala za našo stvar v Ameriki, bi Te prosil, ako bi mi opisal aktivnosti ameriških Slovencev za Jugoslavijo. Ali je Milan v Chica* gU? Prosim Te, piii mu, naj mi piše in poroča o vaši borbi. Pošlji mi njegov naslov. Kako se imajo ostali bratje, svakinje in otro- nesrečne krvne brate in sestre! ci? Jaz sem sedaj na dopustu, seveda, plače nimam nobene, ker čakam vpoklica v jugoslovansko Joseph Koalch. L. MEDVEŠEK PREJEL PISMO IZ STARE DOMOVINE armado. Stanujem v podstrešni Cleveland O,—Po dolgem ča- sobici s kuhinjo v Mirkotovi hi-su m nestrpnem pričakovanju ši. Fašisti in domobranci so me sem tudi jaz prejel pismo iz sta- precej oropali v Novem mestu, re domovine. Pismo je pisal moj pdlovico pohištva pa je šlo k vra-drugi sin Ludvik, ki je bil v biv- gii v Skopljah, ker sem moral na ši jugoslovanski armadi podpol- hitro roko prodati za malenkost, kovnik. On je bil zajet v Skop- tako da moramo sedaj začeti ljah, v južni Srbiji,4n sicer kma- znbva. la o nacifašističnih grozodejstvih. Nikar ne mislite, da je samo propaganda, kajti na žalost je velika in gola resnica. . Vem, da Te zanima, kaj vse se je godilo v Vodicah. Dne 10. avgusta 1944 so prišli Nemci in fa- narod tako krvoločen. Samo pomisli! Dvanajstletni Škuljinov deček iz Dan je pobegnil od strahu na vrt za hišo, nakar so ga nacisti ujeli in ga z bajonetom zaklali kakor janca, nato pa je morilec mirno obrisal bajonet ob Šiati ter ukazali, da morajo vsi j njega, v pol ure biti na cesti, nakar so j Tako, dragi prijatelj, žalostno polili hiše z bencinom in jih za-,je bilo naše življenje. Pod pro- žgall. Ostalo je samo nekaj hiš. Hiši Tvojih' bratov CJrge in Toneta so tudi zapalili. Toda zažgali niso samo Vodic, temveč isti dan tudi Dane, Trstenik, Kle-novše.ik Račjo vas in Rašpar k letim Italijanom nismo smeli govoriti našega materinega je-zijca. Kadar so koga slišali na ulici govoriti sloyensko ali hrvaško, so ga oklofutali. Sedaj pa smo se na novo rodili Na veliko srečo ljudi niso pobili,«in imamo svoje liste ter svobod lu potem, ko je Hitler napadel Jugoslavijo. Čez nekaj mesecev pa se je priboril v Novo mesto k svoji družini, kjer pa so ga kmalu zaprli Italijani kot civilista. Iz pisma se tudi razvidi, da je moja žena v Žabji vasi pri Novem mestu prejela nekaj mojih pisem, dočim jaz nisem dobil do sedaj še nobenega odgovora. Pismo je datirano v Ljubljani, 15. avgusta t. 1., in se glasi: Dragi oče! Zopet se Ti po dolgem času javljam iz naše Ljubljane, kamor sem prišel pred mesecem in pol po daljšem potovanju iz Nemčije. Bil sem tri dni v Novem mestu in tam sem izvedel, da si prejel moj*? pismo iz Ham-melburga, tdib/^i al^bil vsaj deloma informiran, ktaj^,Jse nahajam. / Italijani so mp zaprli 19. marca 1942 in rrty'i'Îdpeljaty kot civilnega interniranoe v ©onaras, nato Monte Male, Padovo in Trevi-so, odkoder serp -uâel in prišel koncem oktobim Î94&.v Ljubljano, iz katere pa tečfej"na žalost nisem mogel pobegniti. Moj sin Ljubo se je nato tudi povrnil iz ječe iz Tirencal 1. 1943. V mesecu decembru i.Hega leta pa se je posrečilo moji ženi Mimici, da je ušla iz Novega mesta v Ljubljano. Toda moja svoboda je bila kratka, kajti 24. aprila so me zaprli v Ljubljani, kjer sem bil v ječi do septembra, nato pa odpeljali v Dachau, novembra 1944 pa v Hammelburg, tako da sem na koncu celo postal vojni ujetnik. Kakšno je bilo življenje po italijanskih in nemških ječah, Ti pa je gotovo znano iz časopisov. Moj sin Ljubo se pa sedaj nahaja v sanatoriju za tuberkulozo na Golniku pri Tržiču, ker si je nakopal kot rezultat ječe in slabe hrane tuberkulozo. Sedaj ne bo mogel študirati, vendar pa upam, da se bo sčasoma le poboljšalo njegovo sfanje. Hčerka Tanja je še vedno v Ljubljani v vojski in ima sedaj študijski do- saatopnlkov organi sira naga delavstva ln podjetnikov. Saetanak se le vršil v poaloplu delavskega dapertmenta v Waaàlagloou pod vodstvom novaqa delavskega tajnika ftchwolleabeelia m irgovin.k^. t.JnUi. Wallaas. Na le) konferenci ao napravili načrlka aploéno delavsko podjetniško konferenco, kt aa vrši prihodnji ladea. P Vendar pa je glavno trpljenje zav nami in se bomo že kako prerinili v bodočnosti, kajti glavno je, da smo odnesli glave, ki so bile že na tankih nitih. Upam, da bom kmalu dobil odgovor od Tebe in Milana in dd se bomo tudi kmalu sestali. Prisrčno Te pozdravljamo vsi: Mlmica, Ljubo, Tanja in Breda. —Tvoj sin Ludvik. Tako pišejo naši dragi iz stare domovine—samo da so odnesli glave! i Ludvik Medvošek. RAZMOTRIVANJE O'TEM IN ONEM Ballingham, Waah.—Pred me-ndj leži časopis Proietarec, katerega sem naročil šele pred ne-k£j meseci. Priznati moram, da odgovarja duhu časa. Vsi članki in dopisi so podučljivi in tudi zanimivi. «"Iveri," ki jih piše Katka Zupančičeva, čitam z zanimanjem. Z dne 10. oktobra piše: "V tretje gre rado . . ." To se pravi, da grt)zi tretja svetovna vojna. Kdo ve? Vendar trdno upam—le uppm—da je jie bo. Najbrže je ne bo vsled strahu, kajti tudi tistim, ki žele vtijno, ne more nihče garantirati, da bi bila njihova življenja ohranjena, ako bi zopet prišlo do splošne svetovne vojne. V zadnjem stavku pa je zapisala Katka Zupančičeva, da "Rusi radi molče . . ." To se pravi, da nikdo ne ve, koliko je njim znanega o atomski bombi. Pozabiti tudi ne smeipo, da se proti sovjetom ljudstva nikjer ne puntajo, kot se proti drugim. Na primer ljudstva v Indokini proti Nizozemski, da ne omenjam uporov drugih ljudstev in narodov proti Angležem in Francozom. V Sovjetski uniji je mnogo azijatskih ljudstev, pa nič ne slišimo o kakem puntu. To daje precej ugibanja, kaj bi ta ljudstva storila v primeru tretje svetovne vojne . . . Mogoče bo kdo ugovarjal, češ, kaj bi mogla storiti proti mehaničnim napravam? V odprtem boju ne dosti ali pa nič, veliko pa lahko v ge-rilski vojni, kar so posebno demonstrirali jugoslovanski partizani proti Hitlerjevim hordam. Prosveta je objavila zanimivo pismo novomeške partizanke. Res je strašno, koliko so pretr- vprašati: "Ali ni moja dolZ dase vsaj malo oddolžlm^J ki so vse žrtvovali, kar * ^ povrhu pa še svoja življe^ svojo in tudi našo svobodo' ji «hm, da bi moral storiti dolžnost vsak Slovenec ki H s, je za moža! Posezimo globok žep in dajmo, toda ne kot mj ščino, pač pa kot naš dolg' Brat Cainkar, predsednik SN PJ, je v isti Prosveti z dne lo ^ tobra objavil na seji Jugosk vanskega pomožnega odbora b ko naj bi se Slovencem najbo pomoglo. V načrtu je, da ^, pomagalo Slovencem, ki so se tej vojni nalezli jetike. p0i, primerne postrežbe in dobre hrj ne je treba tudi raznih zdravn ških apartov. Aparati pa stan, jo denar, zato naj ne bo Slov« ca med nami, ki se ne bi odzvj Žrtev, ki so jih doprinesli na rojaki onstran Atlantika, se 1 more poplačati z denarjem. Zd smo ameriški Slovenci na prei kušnji. Le pomislimo, ako bi bi vsi Janezi Nedami—ali bi se 1 sramovali pred drugimi Amei čani? Ali ne bi imeli prav or ki bi rekli, da smo suženjski ru rod in nesposoben za lastno vi do? V Trstu sem večkrat slišal g de psovke, ki so frčale na raču Slovencev, in baš zato je tri ški slovenski narod postal tal narodno zaveden. Take narod zavednosti kot so jo imeli ted Slovenci v Trstu, nisem prej \ del nikjer. Zadnje čase smo doživeli v liko presenečenj. Zdaj so stavi skoraj na dnevnem redu | vsem svetu. Kapitalizem se zvi v poslednjih krčih in zaeno v| je: komunizem, komunizem! N slanja se na atomsko bombo, < bi ga rešila pred "komuni mom" . . . Na Japonskem se sedaj vr radikalne socialne sprememb tudi tam se oglaša—komuni» . . . Francozi , so eksekutirali i dajalca Lavala, oni, ki so pod| rali Hitlerja'z velikimi vsotai pa niso izdajalci . . . Prav ta ne Daladier in Chamberlain, sta prodala Čehoslovaško Hiti ju. Leta 1915 pa so proddio pol milijona Slovencev inHn tov Mussoliniju proti volji nai da. Kdo jih je pozval na odg vornost? In to v imenu- da se Igličnega terorja.-Nasi ljud- bo zakon natančno izvaja, in ki so trpeli, bodo kljub, razkrinkati one> ki bi hoteli Bomni pomoči dobili občutek, J i^i^rati. Evidenco nad delovno silo bo vodila predvsem Borza dela. V preteklosti je bila Borza dela kaj žalostna ustanova, v bodočnosti pa dovršila regulacijo delovne sile in pravilno razmešča-la delovno silo v tiste veje industrije, ki bo za tisto dobo naj-ni ca s brezglavega zmago- bolj potrebna. Doslej so bili Ja, ampak je še vedno čas izdani le najnujnejši ukrepi, to njenega pasu. To je čas, ki je> registracija delovnih sil. S rteva se za naprej naporov, tem smo hoteli imeti preMled nad našo delovno silo, katero bomo lahko sistematično usmerjali. Ponekod imamo pri Borzi dela že poklicne posvetovalnice, ki bodo umerjale vajence v poklice, do katerih čutijo veselje in ki bodo imeli največje perspektive v bodočnosti. Socialno zavarovanje se bo poenotilo. Nič več ne bomo nekje zavarovani samo za pokojnino, drugje za starost, ampak bo v enem zavodu zavarovanje za vse primere. Poenotenje socialnega zavarovanja je tudi v tem, da ima delavec, kjer koli je, enake pravice, vezane edino na njegovo delavsko knjižico. V tem vidimo bazo za srečnejšo bodočnost našega delavca. To ne bo slaba preskrba v bolezni, ampak bomo iz dohodkov socialnega zavarovanja gradili deč-je domove, zdravilišča, okreva lišča, kot jih vidimo v Sovjetski zvezi. Vse to bo na razpo lago delavstvu. Podpore, ki jih deli država sirotam in partizanskim vojnim vdovam, pri nas doslej niso bile dobro razdeljene, ker ni bilo pregleda, ne rednih prometnih zvez in denar še ni bil zame njan. Odslej pa bodo po proračunih krajevnih referentov red no delili podpore, toda zares ne preskrbljenim. (Konec.) ("Ljudska Pravica.") naprej gledanja stvari s sta-i celote, ne misliti, da smo igali in da je danes konec porov. To bi bila tista vrto-ica uspeha, ki bi bila zelo ■nrnu. * nes ni čas, ko bi smeli reči, je to naše imetje, naša last-zdaj lahko delamo, kar ho-Prav zato, ker je naše, mo delati tako, kot se zdi zniku ampak moramo lariti v korist celote. Naj-jfc pri tem je, da vemo, tako ustvarjamo srečo ju-njega dne. i boste v vaših krajih stvar vili na pravilno podlago, orimo o tem zato,' ker se je vilo v nekaterih krajih—ne , a pojavilo se je—mne-je že prišel čas, ko mo-o bogato vračati žrtve, ki so «le v našem osvobodilnem Ne gre za to, da neko-plačamo za njegove-zaslu-Borili smo se vsi, vsak je l- Mi bi bili zato slabi go-»rji, če bi hoteli vsakemu hej sedaj nekaj plačati. Mi terjali za tiste, ki so žr-ali povrnitev teh žrtev. Mi lato ne bomo terjali lastne ■ve. Povračilo za naše žr-pam bodo dali fašistični za-(kvalci, ki so krivi naše seda-stiske. Med seboj bomo Mli rešiti najbolj pereča anja sami. Zato želim, da |vi kreoko sodelovali pri anju problemov v naših 'J1*», da boste vi sodelovali pri " rjanju vseh ljudi'v delo, «v^anju zavesti, da smo to, smo žrtvovali, žrtvovali zato da nas to samo na sebi še opravičuje na nikako odpla-J Ul da to od nas terja še J('K;i dela, ker bi nas vse dru-/¿ivedlo v zelo težko acijo. •tvari, ki sem vam jih ■>'>vHati in ki jih mo-Vl Pr «vilno tolmačiti v svo- Ir/H v> so da , | istočasno pa reševati P» mere v veliki meri i"'rumi kilami, reševati vpra-r< Mniraneev, vprašanje i* L vri rt ižanske vdove in '«"tve fašističnega te-nepreskrbljene. V ku gre za nepreskrb-" za zasluge v bo-preskrbijenost in f' « d nami, da bi bil i bljen, lačen ali gol. ¿¿h tako, pomaga Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj? i 2. tirani.) mladih fantov. Grozodejstva so se vršila v imenu Kristusa Kra Ija. Ne samo to, kar piše Kili-pič, pač pa bi bilo treba še bol, ostro pisati proti temi, ki vlada v marsikateri glavi. Slišim, da so nastala nasprot stva med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo. Jaz ne ver jamem tega. Ameriški» ljudstvo nima nič proti ruskemu ¿rt obratno. Nasprotna sta si le sistema Mednarodni grabežljivi fašizem ki se odeva v demokracijo ln za teka v Rim. bije zadnji boj, zali slišimo glasove: vojna, vojna! ljudstvu pa vre, dasi ne še tak' oči to. Ameriško kot rusko ljud stvo hoče le mir ln pošteno živ IJenje. Ima tudi zgodovinski ki so n« preskrb- ^ precej skupnega Četrti julij k ¿rtve fašističnega I«» slavimo vsako leto, ima ve *m bomo pa kaza- Hko več pomena kot si povpr«^ našega boljšega n» Američan .sploh predstavlja skupnem delu. i P0™*"'. ** J* ameriško ljud| t tokovnih organi- i *tvo odreklo pokorščini angle-•vnih organizacij I ákim gospodarjem. Izkoriščeval-"dno Osvobodilnih! oeiD in kralju, kar pomeni upor "Sevanju dnevnih Upor oa se kaznuje najstrožje ""'»v u, dalo moi- j Tiata listina, ki jo Imenujemo 'éimo čimveč sred-1 "Izjava neodvisnosti in ki ao jo 11 v korist tiste j podpisali tedanji predstavniki ali P«ed nami, to je • pooblaščenci kolonij, bi bila Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije Nočemo špekulantov, hočemo poštenih ljudi enotne borbe slovenskega in ju goslovansklh narodov proti oku patorju; Bojan Ribnikar in Stan ko Kociper sta služila tujemu tisku, ki je x nesramnimi, zlaga-nimi poročili blatil borbo in borce za našo svobodo; belogardist Novinec je vodil oborožene in organizirane krvnike-janičar-je k pokoljem borcev in zaved-Pomilostitev je zadala nov te- nih ljudi; policijski agent Ada-žak udarec našim sovražnikom tnič je užival, ko je mučil naše doma in v tujini, ki govoričijo, ljudi po zaporih. Precej trdno je življenje mla- dtt vittda pri nas leror pretekli | To so Izvržki našega naroda! dine v Loški dolini, prav tako, K0 komaj dobri trije meseci po Borili se niso samo proti našim kot je življenje vse kmečke popolni osvoboditvi. Kljub iz-' narodnim interesom, ko so pod mladine. Ker primanjkuje de- dajstvu, ki so ga zagrešili so- pirall na vse načine fašiste, boril lovnih moči, je mnogo dela in vražniki našega naroda, se je v «> » tudi proti zaveznikom! In mladina poleg domučegu dela1 glavnem že povrnilo normalno vendar danes doživljamo, da tem pomaga še pri delu ostalim. Zla- življenje. Vse izredne ukrepe izrodkom dopuščajo delovanje sti se pokažejo dekleta delavne pa je naju obiast lahko odstra- P« Primorskem ln Trstu skuša v medsebojni pomoi i Tako aojnila v lak0 kratkem času zato,1 jo ti ljudje razbijati enotnost n. pr. mladinke iz Mokrovca na- j ker je vzrustla iz ljudstva. , slovenskega ln italijanskega de pravile poleg svojega domačega j Amnestija, ki je velikodušna lovnega ljudstva ter širijo zlaga deia, katerega je ravno v teh jn vzgojna poteza naše narodne 'ne vesti o razmerah pri nas. O-dneh na kmetih ogromno, še 170 oblasti, ne krepi sovražnikov,' so pač to, kar so vedno bili delavnih ur v enem tednu na temveč Jih le še huje tolče. Za- plačani hlapci reakcije, drugih poljih. V tem času so aO peljancem pa je znova oniogO-l Ti ljudje so vojni zločinci; po naučile tudi nekaj točk za mi- da gVobodni, s trdim delom moskovskem dogovoru bi morali ting, katerega so priredile skup- in pred budnimi očmi nušoga hiti izročili i naši državi in po- no s tovariši Prešernove brigade. Na tem mitingu so razkrinkali tiste, ki hočejo na vuuk način danes priti v «dbore. Kar Volitve v Franciji F. A. Vider Pred dobrim tednom so se v Franciji vršile splošne volitve poslancev za ustavodajno skupščino, pri katerih je bilo zastopanih krog petnajst različnih strank, toda le tri so izšle zmagovite iz volilnega boja, oziroma so dobile število poslancev, da pridejo v požtev. Te stranke so: komunistična, ki je prišla na prvo mesto, socialistična na drugo in narodno-republikanska, De Gaulleva, na tretje. Nobena omenjenih strank pa ni dobila absolutne večine, kar pomeni, da bo morala biti sestav-jena koalicijska vlada, katera ne bo imela časa za dolgovezne debate, ampak se bo morala prijeti resnega dela, če se bo hote-a vzdržati na krmilu. Francosko ljudstvo je pri vo-itvah glasno spregovorilo in povedalo, da nemara imeti nobenega več opravka s preteklostjo, ampak da gleda v bodočnost. alieij»ku vlada bo v Franciji, »e h ne ve, ko se pišejo te vrstice, toda *no je gotovo, socialistična «tranka stoji i »red vprašanjem: aii «tranka francoskega delavstva, alt P« bo /atonila kot Je v imv |katerih deželah^ Oil modroidi vodstva je rKivianiJ Ko»)icija t narodnimi republikanci ne bi mogla nikdar u»|»e ¿no i/ vajati programa v *u francoskega ljudstva ker med njimi »o tudi ljudje, ki m I m »dno slo/i I i prejlm-tr" ljudstvu, popravijo storjeno stavljeni pred naša sodišča. Ni-krivdo. I ho vojni zločinci samo Pavellč, Amnestija je ponoven dokaz Rupnik in drugi, temveč tudi val naše moči. Prav zato, ker stoji njihovi pomagačl. Nu njihovih pokazali so tiste, ki se rinejo v ljudstvo trdno za nafto oblastjo,1 rokah so madeži krvi polenih t spredje in sedaj špekulirajo ter oblast lahko velikodušna, ljudi. —Po "Mladini." na vse grlo kričijo, koliko so na- Prav tako, kot smo znali tolčil ~~ * pravili v narodna - osvobodilni izdajalce v najtežjih okoličinah,' flrtUil MlJ DnmnC. borbi. Ljudje so z burnim plo- tako jih bomo znali tolčl s kar vHvl/U/H/U UUtiiUO mmmuh _ skanjem in medklici "nočemo največjo čuječnostjo tudi v okol-Špekulantov, hočemo poštene ^inah 8Vobode in najstiožje za- ljudi" to potrdili. Na tem mitingu je mladina iz Loške doline podarila mladini Prešernove brigade v znak povezunosti lepo zastuvo, Sedaj se mladino pripravi ju na prve svobodne volitve. Tudi tisti, ki nimajo volilne pravice, ker so Še premladi, pomagajo pri sestavi kandidatnih list. Tako mladina v tem skritem kraju, ki se skriva pod okrilje Snežnika, dela in tekmuje v vtem. kar vidi. du je njej in nu-ši novi Jugosluvi v proč vit. POMILOSTITEV NAM NARE* KUJE NAJVEČJO BUDNOST Nu predlog predsedstva narodne vlade Slovenije je izdalo predsedstvo slovenskega narodno osvobodilnega NVfta zakon o ukinitvi sodišča sloverutke narodne čusti in izreklo pomilostitev vseh, obsojenih pred tem sodiščem. Pomiloščencl so nu podlagi te amnestije oproščeni kužni lahkega ali težkega prisilne-gu dela, niso pa oproščeni kazni nu izgubo političnih držuvljan-skih pravic, to pomeni, da med drugim tudi nimajo volilne pravice. Predsednik narodnf vlade Slovenije Boris Kidrič je k amnestiji podal točno pojasnilo. konitosti. Udrihali bomo po vseh tistih, ki se bodo pokazali nevredni velikodušnosti naše oblasti. Velikodušnost, s katero je naša oblust izdulu pomilostitev, izvira iz globoke vere naše obla sti v prebujenost našega ljud kinovo vlado Atene.-r-ONA—Prvuki opozicije z največjo odločnostjo protestirajo proti prevzemu vlade po regentu Damusklnosu, češ, da je njegov korak nekukšen "legalen državni udar," ter du je le nadaljevanje "kamoflažnega fa- stva. Zato moramo prav sedaj šizma," pod katerim mora dane* stopnjevati svojo budnost na- živeti 8 milijonov Grkov. pram izdajalcem in proti vsem sovražnim naklepom, NA&I IZDAJALCI NADALJU- stvom nekdaj slavnega generala. Če tudi so mogoče pristali na program podržavljenja javnih in zu ljudstvo potrebnih naprav, Industrij, rudnikov itd., bodo vseeno skušali izvajanje istega ovirati, kor je proti njihovim interesom. Ako v<»dstvu delavskih strunk ne pridejo do spoznanja, du Je rešitev Francije mogoča le v tesni kolaboraciji delavstva, se zna greh, ki je eedaj lahko storjen, bridko maščevati ne samo nad voditelji, ampak nad delavskim narodom vobče. Evropa stoj j dane* na pragu velikih dogodkov; kdor jih ne vidi aH razume, za lega ni pomoči, bo pa ljudstvo prej ali slej obračunalo znjlm. Sofianopoulos, ki je bil zuna nji minister ln je pred nekaj me secl odstopil, je dejal, du je za čel regent Damasklnos s tem JEJO SVOJE DELO V THSTU HVOjlm korakom "politične akro Nu Primorskem, posebno pa ^ije* kat„re mu ne fo, Mm9) v Trstu so našli zazavetišče nikdo oport,Vati. DrugI prvaki mnogi izdajalci, ki so zbežali opoijcij0 primerjajo regentov pred jugoslovansko armado, za- korak , naijt0p0m kraijtt Jurij« vedajoč so svojih zločinov. Vsa po njegovem povratku Iz izgnun našu reakciju. plava in bula gar- leU im ln nugiuftujo, da du, razni poklicni ovaduhi ln korttk proliuiUven ln nezuko. hlapci okupatorja so se zbrali v njt Trstu in v najlepši slogi ribari-j -...... •— — jo v kalnem, zaščiteni po med-' JAURES IN KRALJI narodni reakciji. Na Prlmor-| Francoskega politiku Jaureau skem, posebno pa v Trstu se kri- ki je blj Ml|no priljubljen pr! iajo interesi poštenega sloven- fru„eoskem ljudstvu, m» nekoč skega in italijanskega delavnega vprašali, kaj misli o kraljih ljudstva in interesi mednarodne J«ures j« odgovodl: "Jaz poanam reakcije. Borba teh ali se vedno wumo Ae(ega fondu Amerikancev južno-lovanskcga porekla. Kampanji tačeluje vele/nuni filmski igra-ec Burgees Meredith. Vse SANSove podružnice so tapiošene, da organizirajo svoje ustne kampanje in odprejo na-tirulne postaje, kamor se pripisano blago lahko prinese. Ce posluje v vaši naaelbini Vmerlški odbor, se pridružite ijcgovi kampanji in pomagajte vseh ozlrlh, da bo dosežen čim »opolnejši uspeh. - Lanska zima je bila huda za tuše rojake v stari domovini, odu letošnja bo še hujša. De-elu je osvobojunu, toda aovraž-ilk je pustil za sabo le velik kup razvalin in pu oropano pokrajino. Borci se vračajo domov in za njimi nu tisoče in ti-«oče nesrečnežev, ki Jih je Sovražnik odpeljal v sužnost. Mnogo teh trpečih rojakov Je brez vsake strehe, brez vsake /uščite. Nujna je takojšnja pomoč. Največji dokaz o resničnosti ¿dike, ki Jo vam skušamo prika-*atl, ho pisma vaših laatnih ljudi, ki so pričela prihajati v Ameriko. Cita j te ta pisma (mnogo jih je priobčenih v naših listih) m prečita j te jih še enkrat. 'Dragi moji, ne morete si mislili kakšne sirote smo, koliko smo pretrpeli in koliko trpljenja nas še čaka, ako ne pride hitra pomoč. Bosi smo in goli, brez strehe in denarja, brez zadostne hrane in poatrežbe . « . Če morete, dajte pomagati." Tako se čila skoraj v vsakem pismu, Bratje ln seatrel SANS ae ponovno obrača na ve«, da sto-i ile vse v svoji moči za pomoč tam nesrečnežem.M Darujte vse, čcaar sami nujno ne pol rebújete. Vse nabrano blago naj bo poslano V skladišče pod naslovom: WRFASSD WAREHOUSE, 111 Perry al.. New York. N. Y. Ce je mogoče, plačajte stroške /,a prevoz sami, drugače pa bodo plačunl is skupne blagajne našega odbora v New Yorku. Bratje ln seetrel Zavlhsjmo rokave ln na delol Takoj I Da« tičal Bres odlašanjal Mirko O. Kukal, gl. tajnik SANSa Ker William Urbaa. ¿Un unij« ladiagradnikov CIO. valod se U- v*» lar-nuw takoj in pokli/it* KANdolph 12(M In mi vam bomo povlali nov* »m »/((on I«1. CO UMOM WEA L T H EDI SOM COMPAMT , IZZA KONGRESA Zgodovinski roman Spisal dr. I Trna Tavčar i/g/niauii predsednik "vaie zdravje, (Nadaljevanje) "Vaie zdrvaje," je izpregovoril "deželnih pravic" baron Krust, ikofja milost, zadnje čase ni bilo najboljše? V svojo žalost sem to čul!" "Božične praznike," je odgovoril škof, "me je nadlegoval protin, a sedaj ml je—hvala božji porodnici!—zopet odleglo 1M "Vaš poklic, škof j a milost, je težaven in take mučne bolezni so posledica tega poklica!" 'Težaven in odgovoren!" Tir se je obrnil vla-dika k mlademu rakovniškemu škofu, ki je bil prišel v rdečem fraku, kakor so ga nosili deželni stanovi grofovskega pokolenja. "Oj Rakovnika bodoči gospodar! Ko sem jeseni opravljal v Sentruprtu sveto birmo, me je gospa grofica sprejela s prav plemenitaško gostoljubnostjo. Kake vesti mi prinašate o gospe materi, grof Oton?" Na ta milostni ogovor se je grof Barbo priklonil, poljubil škofov prstan ter odgovoril, da je gospa mati pri najboljšem zdravju in da je še sedaj ponosna, da je svojega vrhovnega dušnega pastirja smela sprejeti pod ponižno svojo streho. Z velikim veseljem je počivalo škofovo oko na mladem plemiču. Tu grof Oton Barbo je bil prav orjuška po-Ktuva in nikakor ne kaka vitka bilka, kakršni so današnji potomci te znamenite kranjske rodbine. ki so tako nežni in šibki, da bi jih kmalu odnesla sapa, če bi premočno zapihala od Vesele gore sem. Grof Oton je bil visok ko cerkven stolp, a rodbinski znak grofov z Rakovnika je bil videti tudi na njem: pod nosom mu je tičal mogočen čop širokih in močnih brk, kakor jih imajo le malokdaj mladeniči v tej dobi. Bil je vreden potomec grofa Duniela, ki je skoraj sto let poprej v Nemškem gradcu z veliko spretnostjo, pa tudi z veliko predrznostjo naskakoval privilegije kranjskih mest. V koliko je bil grof Oton bistroumen, ne vemo, da pa je bil predrzen in na svoje rojstvo ošaben, to je kazal pri vsaki priliki. Tudi nasproti svoji materi, kateri nI izkazoval posebne pokorščine, in zatorej je bil takoj odrinil na kongres; ne da bi bil čakal odgovora grofa Thurna na materino pismo. Ko je dospel v Ljubljano, mladi grofič nI imel bogsivedi kake posebne garderobe. Na Rakovniku ga v tem pogledu niso trle skrbi; tudi mu varčna mati ni dajala preveč denarja za take reči. Ko pa je prišel na kongres, mu je sililo tukoj v oči, kako je cvetela moda med kongresno mladino, in da bi ne delal sramote staremu svojemu imenu, je sklenil takoj, da ne bo zaostajal za omenjeno kongresno mladežjo. Najbolj sloveč krojač tedanje Ljubljane je bil Tadej Mlihlelsen. Imel Je še celo s- Parizom neposredne zveze, kakor Je pravil vsakemu, ki si je dal meriti novo obleko pri njem. Ravno tedaj so prišle v navado ozke, sivkaste hlače, ki so bile spodaj popolnoma ozke, kakor na primer erarni pantalón! pri ogrskih polkih. K takim hlačam so nosili sivo dolgo suknjo z visokim in širokim ovratnikom, ki je iz dalje bil videti kakor konjski komat. Naš Tadej si je mislil, če druge oblačim, čemu bi sebe ne oblekel po najnovejši in najfinejši modi. Prikrojil si je vse. In neko nedeljo je tanka svoja stegenca potisnil v ozke hlačice, nožice pa v nežne šolničke, ki so bili okrašeni s še bolj nežnimi trakovi. Grbasto svoje telesce je zavil v dolgo suknjo z velikim ovratnikom in na glavo je posadil visoko, sivo pinjo, tako da je bil vsega in vsakega smeha vreden. Tako ošfmarjen je v nedeljo, s paličico v roki, katere gumb je bil pozlačen, svedral k poldvanajsti maši v šentklavško cerkev. Po končanem božjem opravilu se je postavila plemenitaška mladina v vrsto zunaj pred katedralo, in ko so rde-čelična meščanska dekleta hodila mimo, so morala poslušati neokusne opazke arogantnih ari-stokratov. V tej vrsti je stal—seve—tudi grof Oton Barbo in je bil eden najglasnejših. Iz cerkve je prikrevljal tudi gospod Tadej. Prevzela ga je zavest, da ga gleda in občuduje ves svet. In to ga je dvigalo in poviševalo, ko je dospel k plemenitaški vrsti. Mislil si je, čemu naj jih pozdravim, saj nisem slabše opravljen od njih. V tem sklepu ga je potrdila okol-ščina, da je videl mnogo najfinejših oblek, ki so jih mladeniči nosili, a so bile z debelimi številkami zapisane v njegovi krojaški knjigi, ker še plačane niso bile. Med temi je bila tudi obleka grofa Otona. "Čemu naj jih pozdravljam, ki me niti plačali niso za deta, Ki rribjstra feva-11?!" In gospod Tadej je štorkljal mimo, a svojega dolgega, sivega cilindra se niti s prstom ni dotaknil. Mladeniči, ki so mu bili dolžni, so to opazili z največjo ogorčenostjo. Da bi jih njih krojač ne pozdravil, v tem se jim je videla največja nehvaležnost, nedopustna prešernost. Ker so živeli v veri, da Človek, če ni plemenitaš, sploh človek ni; se je treslo vse v njih in na njih so se tresle Tadeju MUhleisnu neplačane obleke! Splošni razburjenosti je dal najživahnejšega duška grof Oton: ko je stopal ponosni krojač mimo njega, je dvignil grof svojo desno nogo in v hipu jo je zasukal nad malim možičkom, da mu je posnel visoki cilinder raz ^lavo. Cilinder in paličica, katere gumb je bil pozlačen, sta padla v.prah, in grbasti krojaček je naprav-ljal nepopisno komične prizore, ko je oboje lovil po cestnem prahu. Nastal je viharen grohot, množica je drla skupaj, in Tadej Miihleisen, ko je bil paličico in cilinder z velikim trudom rešil izpod pleme-nitaških brc, jo je v ozkih svojih hlačicah od-pihal kakor poparjen mlinec. Da tedanje ljubljanske policije ni bilo na lice mesta, ni treba posebej poudarjati. Od tiste nedelje je bil Oton Barbo ljubljanska posebnost. Nekaj dni se je samo o njem govorilo po mestu ln ravno meščanstvo je grofa nujbolj hvalilo, ker je osramotil šopirnega krojača, ki ni hotel ponižno klobuka sneti pred plemenitaškimi gospodiči! In zategadelj je tudi tisti večer na mladem Otonu z velikim veseljem počivalo oko ljubljanskega vladike. Proti baronu Krustu je škof vzdihnil: "Vi posvetnjaki ste pač srečni, ker vam je dano, pomladiti se v krepkih svojih otrokih! Mi, služabniki oltarja, pa smo stara drevesa, ki so čezinčez obrasli** dolgim mahom!" (Dalja prihodnjič.) Črtice in povesti Spfsal F. S. Flnigar (Nadaljevanje) Oblaki dima so se vlekli po-1 Danes me je obšlo neko čud-čnsi skozi lino ih izginjali. Slo- no čustvo. Večkrat me je že ob» nel sem v kotu ln gledal beletrl-| letuvalo, pa sem se gu otresel. stično zmes na mizi. Cankarjev Danes se ga ne morem. V prste "Živeti" je dišal po vzduhu bez nic. kjer se kvarta in kadi in vino poliva. Meškovi "Zvonovi" so plakali kakor njegovo srce, Govekurjeva "Marjan I ca" Je skočila kakor mačku k oknu, Zofki- mi sili in ven na papir. .Tako mi je pri srcu kakor človeku, ki plava čez široko jezero, pu se sredi ustavi ln jaha vodo ter počiva. Pod njim ni tal, krog in krog široka gladina z mujhni- na "Nada" modro m<»druje, pa mi valovj Trud|,n jc ie in ne_ bržkone zamodrovala, Doljanov hote se ga loti strah, čuden, obu-junak dr Vever pri mizi omah ne in se /grudi na tla od suhe bolesti, Vrchllckv v "Vedri noči" hodi po dolgi cesti, pa ne ve prav za prav, s kom in koliko l*»n strah in vsili se mu vpraša nje, da 1i bom priplaval na suho? Lotil se me je čuden strah sredi naše beletristike. Morda je vzrok včerajšnja ježa, romantl ¿tu i- t_ ».j i i u j m «« i včerajšnja j vsa, romanu- jih je n kdaj je hodlU-Marcrl ka v (unt okJreplj,.nr mi|i. Prevoat popisuje pariške zakon-' OI<1raveli živci ki sovražilo ske nezvestobe, mojo "Msro" dr- ', » w -ovriMJ« X.. i , , .. .. j melanholijo. Morda; ne vem .. . žijo železni kremplji za dušo — , % vmes pa mogočno, kakor s Sms- /a1 m vse, kar je ja, grmi 70 psalm Quoniam non I jjrfd J"*10*' . ' T/T* kral' cognov,.il ¡literaturam, intro,- k,m, bral naševja-n č kar nem b.s in potentia* Domini - ker^Ti TtTuT "" kv • f-i.... | remo in borro približno vedeli >n slutili vse druge . . . Caa! ¿al, preža), človek je težava Literatura — to je svet, ne svet, to je morje brez dna. kamor se potaplja moja duša —« dna pa ni dosegla in ga ne bo. Brczdahje je to morje — vedno udavu časa Pojdi v druž bo. pojdi na usfaltove tlake, glej kako hodijo. Brezslišno, po prstih. gibljejo se sanjavo; vsa o- bleka—sanja, misli—sanja, življenje—sanja. To je svetovni ples, ples v veliki, gladko par-ketirani dvorani z električno lučjo, umetnim vonjem, ki vsni-va, omamlja. Godba igra s sur-dinami, pari se vrte, pa kako rahlo, sumo po prstih, na tretjini podplata samo, tiha godba in nič ropota, nič udarcev, nič stopinj—vse se vrti sanjavo, po zraku nekuko. To je svet. Zakaj ne bi prišel kdo, ki bi zaplesal sredi sanjajoče množice, kakor zapleše gorski fant v kvedrastih čevljih, ki poči z no-go ob tla. da pogledajo žeblji iz poda Moči, moči—sile, veli- Razni maliogliii NURSEC.IRL—White Experienced; stay; err 0f 2 yesr girl; aaalM 6 yr school boy; no laundry; other permanent help; excellent wages. KENWOOD 3700 NfHSKMAIDZwhitr Cart of IS month hoy,' for 7 or 8 weeks. Veteran husband home on furlough Other help. Stay Reference required. Good wage«. MIDWAY 573A KITCHEN HELPER needed at <>nce. Own room, meals. Steady work Good working condition« Good »alary Phon. WINFIELD 2504 WOMAN to aaaisl wiih patients. Own room, meals. Ph.iaant working condition*. Top salary Steady work Phon. WINFIr.LD 2MM ke volje in velikih idej in železne roke je treba, ki bi vrgla med nas "veliki tekst." da bi zatrepetali kakor vrabiči, ko pri-drevi mednje sokol in z dvorišča pobere kokoš! In Cankar je bil mož, ki je obetal "veliki tekst," in ga skpro za počel—pa se vrača spet in spet v dvorano, kjer se pleše po prstih na godala, pritajena s surdinami. In mož je predrzen dovolj—to mi najbolj ugaja—predrzen tako, da udari s kvedrom ob tla, da prime luno in jo vrže skozi dimnik, da pade pred debelo kuharico na ognjišče ter zazveni kot stara cvancigarca. Sa moglav je, da bi se ne bal vraga samega, in če bi prišel k njemu, bi ga otvezel za roge in privezal k pultu, da bi mu pipo tlačil in cigarete prižigal. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglasi YARDMAN needed at once. Easy, pleasant work. Own room. Meals. Steady work Good salary Phone WINFIELD 2504 HOUSEKEEPER needed at once. Own room. Meals. Good working conditions Top salary Steady work Phone WINFIELD 2504 MAID' % for light housework. Own room and bath. Experienced in cooking. No laundry. No windows. Other help. Top salary SUPERIOR 0718 GIRL or YOUNG WOMAN for general housework. Assisting with children. Room 'and board. Pleasant working conditions Good home ARDMORE 3480 WOMAN for general housework. Assist with child. Own room. Good hpme. Stay or go Top salary MULBERRY 9312 COOK experienced, for family of two. South side apartment. Personal laundry. No heavy work. Own room and bath. References required. FAIRFAX 8113 GENERAL HOUSEWORK Plain cooking. 2 adults, 2 children. Own room and bath. Pleasant working conditions and good home. No windows, and some personal laundry. Near north side. References. DIVERSEY 4473 HOUSEKEEPER Efficient. Good plain cook. Modern home. 2 adults. No entertaining. Own room—lovely private room. Good home, and pleasant working conditions. Call PENSACOLA 0054. WOMAN to assist cook. Good working conditions in good home. Own room. Top salary References required BUCKINGHAM 4527 » CHAMBERMAID Lady's maid Experienced. References required. Go to Florida for winter. Call BUC. 4527 for appointment. ONE OR TWO GIRLS preferred to take charge of the house. Plain cooking & general housework. Own room 8t bath. Good home • Pleasant working conditions - Good salary. Call—Lakeview 2543 or Rockford, III., phone Forest 2058 (collect) BUTCHER & GROCERY MAN You sre needed st once. Good working conditions Steady work . - Top salary No Sundays 1247 W Roosevelt. Canal 7451 WOMAN—White Experienced; go; other help; near north home. Pleasant working conditions. and good home Salary open ^ SUPERIOR 5786 WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK 5 days a week 8 his a day Stay or go CEDERCREST 0858 WOMAN or YOUNG LADY for general houaework. No cooking and no laundry Pleaaant working condition« and frieellent home. Stay Good wages JUNIPER 4252 Razni mali oglati MAID for nice home in Winnetka. No laundry, no windows. Owr) room. One childr. Near transportation. Thirty dollars a week. Winnetka 2144. Reverse charges__ HOUSEKEEPER for lovely home in Winnetka. Own room and bath. Must like children. Other help. Small family. Good salary and bonus. VAN BUREN 8455 COUPLE WANTED or WOMAN for general housework. Pleasant working conditions and good home. Stay. Own private room & bath. Good wages BUCKINGHAM 1770 WOMAN for general housework. No heavy cleaning. No laundry. Own room. Small family. Two days off. Twenty-five dollars a week. KEYSTONE 9346 MEN to receive and ship medicines and drugs; no experience needed; steady work; automatic wage increases. Paid holidays, vacations, sick leaves. Wyeth, Inc., 251 E. Grand. Del. 6101 GIRLS Work in your own neighborhood— cutting, sewing and general light-work in small factory. Good working conditions. No Sunday work. Good pay. Pittsburgh Waterproof Co., 57 W. Grand. Delaware 7605. WOMEN & GIRLS Experienced for sausage link & packing depts. Excellent working conditions. Plenty of overtime. Apply RICHTER'S FOOD PRODUCTS, Inc. 1040 West Randolph St. PRESSER—FLAT IRONER Experience in laundry work required. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. State-Washington DESSERT—FOUNTAIN GIRLS Salad sandwich girls, runners, dishwashers, bus women. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. State-Washington CLOTH CUTTERS MEN'S CUSTOM TAILORING Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO-State-Washington , AUTO BOYS— * RECEIVING CLERKS Dishwashers, storeroom clerks, porters. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. State-Washington * CISTO BREZ MILNEGA PRASKA? Rabljena maščoba je potrebna sa izdelavo mila . . . kot tudi sa pralne stroje, preproge, blago in rasne druge stvari, ki Jih potrebujete. ODDAJTE VA&O RABLJENO MASTI Razni mali oglasi PORTERS WANTED Good wages Good working conditions Apply G.M.C. TRUCK & COACH DIV. 1700 West Pershing Rd. Straw Operators IZKUŠENE NA "SATURN" KITAH Dobre delavne okoliičine i Najboljše cene STALNO DOLGA SEZONA "Daylight workroom" Oglasite se, pripravljeni za delo pri DEL-RUTH HAT CO. 153 No. Wabaah Ave. DEARBORN 2886 "SLOVENE MEN. WE NEED YOU" AS: Paint Sprayers Spot Welders Punch Press Operators STEADY JOBS TOP WAGES CLARIN MFG. CO. 4*40 W. HARRISON GIRLS-WOMEN You are needed at ofice for / Light Factory Work Excellent working conditions Clarin Mfg. Co. 4640 w. harrison st. CLEANING WOMAN for night work in our N. W. side store; nice hours; steady work; store discount privilege. Apply basement office, HILLMAN'S, Milwaukee ave., Cicero & Irving Pk. MAN WANTED Bushelman and Presser - Top salary. Good transportation - Permanent PARKSIDE CLEANERS 5636 Diversey Berkshire 3611 Competent Woman for Cooking MUST BE EXPERIENCED Private room, bath - In lovely con genial home • Good salary - Pleasant working conditions - Permanent position. CALL GLENCOE 2026 COLLECT ČETRTEK, I.NQVP^ Razni mali oglasj freight handlST" and CHECKERS Union wages; good working ^ tions; post-war work; steady DOYLE FREIGHT LINE 2601 Eleanor. Cal. 6440. WANTED Fountain Waitress No experience Steady wortc Good pay Steinway Drugs 3200 LAWRENCE EXPERIENCED Factory Workers WANTED to set up boxes Good pay - Steady work Julius Mar quart Co. 4413 W. LAKE ST. MEN to be DOCK HANDS FOR TRUCKING LINE No experience necessary Good pay - Steady work ASSOCIATED TRUCK LINES 509 W. ROOSEVELT RD. BOYS & MEN Needed as » SHOE WORKERS Steady work Good Pay J. P. Smith Shoe Co. 617 NO. SANGAMON GIRLS & WOMEN Needed as SHOE WORKERS Steady work 1 Good Pay J. P. Smith Shoe Co. 617 N. SANGAMON TRAINEE Machine operators and hand sewers in modern men's and ladies' tailored clothing house; good starting pay with excellent post-war opportunities. See Mr. Falone J. B. SIMPSON, INC. 831 W. Adams BUTCHER WANTED Good Pay Steady Work CENTRAL PACKING 6959 S. State St. Phone Vincennes 1190 RUNNERS - Bi s (¡]HIS H DISH WASHERS Stalne "part time" pozicije. Prostli ob večerih, nedeljah in praznffl Uposlevaini urad na 3. nadstr MARSHALL FIELD & CO State and Washington SHOP FOREMAN Coat and pants, for large tailored to measure clothing house Excellent opportunity for right man See Mr. Falone J. B. SIMPSON, INC 831 W. Adams Monroe 7120 Wanted Salesmen in every community to sell n NEW CHECKER GAME for young ¡J old, also ¿ells for $l.fl8 individual. Order from: FRANK ERZNOZNIK 76 So. Midland Drive Pontiac 17. Michigan GIRLS Beginners STENOGRAPHERS COMPTOMETER OPERATORS Salary and Bonus Excellent Post-War Opportunities Hibbard-Spencer* Bartlett Co. 18 So. Michigan Avsnue Mrs. Freebury—Fifth Floor -rr^TTTr s 16 to 25 Yaars Old STOCK COUNT EES! To Work in WarahouM SALARY' and BONUS Excellent Post-War Opportun!^ Hibbard-Spencer-Bartlett Co. 18 So. Michigan Avenue Mrs. Freebury—Fifth Floor OPERATORS / SINGLE NEEDLE seaming and hemming curtain« STEADY WORK Satisfactory wages by the hour Fabricated 345 W. Hubbard AH ate naro£ani na dnevnik "Prosveto"? Podpiral t« sto) listi ženske ki sta bile uposlene v volni indusiriil Ali gladate ss dalo? TELErON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v vseh delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure ponoči Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNICI Oglasite se • v uposlovalnem uradu za ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY e pritltfj" 309 W. Waahlngton St. CHICAGO _ WOMEN Light rlesn factory work - No experience - Good wages - Tin after 40 hours • Rapid advancement - Vacation - B«nu» CHICAGO CARDBOARD CO. 670 W. WASHINGTON and • Inoran« Time MEN Clean factory work • No experience - Good wage» after 40 hours - Rapid advancement - Vacation« - B*-nu» • CHICAGO CARDBOARD CO. «70 W. WASHINGTON