KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI
----—j-- —
Sandra Ilabjanic. Damjana Zbontar
OSEM STOLETIJ VOGRČ.
Uredila dr, Marija MakaroviČ, natisnila Krščanska kulturna zveza in Narodopisno društvo Urban Jarnik, založila Mohorjeva družba Celovec -Ljubljana - Celje, Celovec 1995. 428 str.
Pobudi > / a nastanek knjige Osem sla/cilj l <>t!>'č so, oh osem stoletnici prve omembe Vogrč, dali domačini sami. ko so pripravili odmev no narodopisno razstavo.
l'ajnik KKZ iz (a-lövca, g Slifžej Tolmajei. ki si je omenjeni > '■Eslavo ugleda I .je predlagal, da hi zbrano gradivo predstav ili tudi v razširjeni knjižni obliki, katere delež bi prispevali še strokovnjaki različnih družboslovnih strok.
Projekt Vogt če je stekel leta 1993■ Povabilu k sodelovanji s" se kol avtorji odzvali: Štefan l-.n/i. Milena in Vito I lazier.
¿Iv ' Kotit ilja. Rudolf Im intsi hitseh. Beri ra nd Kotnik, IVrtej Logar. Maja Logar, Mama MakaroviČ. Pepej Poleshig, Marija sUnonik Bteda Vilhai in Pavel Zdovc
Kezullal tlela je lična, trdo vezana knjiga, z uvodno besedo f''nka Zerz.erja. predsednika KKZ v Celovcu. m urednice klanje MakaroviČ. I )e|o jé bogato opremijeno s fotografijami, preslikavami, tehničnimi risbami in skicami, razpredelnicami, '•'belaiiii m načrti Kratki povzetki na koncu knjige, napisani v nemškem jeziku, jašrio in pregledno predstavijo (.lelo vsake ga avti n |a piisebci
Pt ispevkt sodelavcev so naslajali z zbiranjem gradiv a na te 'vini. po tloiiK >vih V< igijank in V< igt jaui >v. v Ki »roškem dežel IH*in arhiv u v (Celov cu, župnijskem arhivu v Vogrčah, Šiajer skem deželnem arljivu v Gradcu m univerzitetnih knjižnicah v (-elowu in Ljubi ja ni'.
Z imenom Vogrče se je na izrazito strokovni ravni ukv arjal 1'atvlZtltn x \ i igtške I reške, ujih ikonografski pomen, i idkri-vanje m resta vrira ilje, lunkcijo in vlogo, je obdelala Breda 1 ilhuriYA zanimiv in poučen način iz umetnostno zgodovinskega. etnološkega in zgodovinskega vidika. ßcrtraild Kot aik se je posvetil zgodovini starejših hiš v Vogrčah in na sosednji Dobrovi. Z dolgotrajnim k.ibineinim delom se je i>'■(■(/,i i iliiar. poni»vno nadvse natančno, lotila urbarja in inventarjev vogrškihpodložnikOviz 17. in 1H. stoletiaijfi) v<igr.ški gmotni kulturni dediščini so spregovorili Riu/o/fKcillScflilsc/i, s,t'ian Enzi in l'ejk'j pbfesuff». Na že omenjeni, leta 1993 Postavljeni razstavi predmetov, so le-te tokrai sistematično Predstavili v sliki m besedi O šolstvu, nemških liberalcih in zgodovini ljudske Šole V V ogrčah je ¡ßjsal piko Koncilja-, o naselbinski in stavbni dediščini ter biv alni kulturi pa Milena m Vito Hazier. Delo sta zastavila kot prikaz načina življenja, pogojenega s človekovim bivalnim prostorom, opremo in stavbno dediščino. Znotraj življenja vogt škili družin je Marija Wakmn:ič na .svež in priv lačen način predstavila domove šmečkih. kajžarskih in nekmečkih družin, njihove načine
preživljanja, prehranjevanja, oblačenja, itd Izhajajoč iz družine razkriva socialno, duhov no in materialno kulturo ter se prek lega dotika čustvovanja in mišljenja Vbgrjanov. Prispevek Maje Logar o društvenem življenju in povezovanju na vasi je obarv an s toplo osebno noto. s katero je uspela podati Živo. verodostojno sliko domačinov in njihov ega družabnega življenja. () leni, kdaj. kje in kaj so prepevali Vogrjani. je spregovoril Bertej ¡.ogar. o slovstveni folRlori pa Marija Staaoaik Zbrala je prav ljice, povedke. uganke, pregovore in rekla lzšlevanke in z.uierjavke Dotaknila se je Še domačih hišnih imen in imen delov vasi oz. njih pomenov S sestavkom O delu m življenju izjemnega človeka. Vogrjana Vinka Zak lela, je Maja Logar zaključila obsežno, interdisciplinarno; pa vendar v celoto zasnovano in poučno monografijo.
Delo t )sem stoletij Vogrč je spomenik preteklosti, slika sedanjosti in kažipot prihodnosti vasi. Vogrjani so s tem dobili knjigo, ki je njihova izkaznica identitete, iz katere dihajo njihov ponos, v ztrajnost in pogum. Vpisani besedi predstavljena način življenja in kultura razkrivala in osvetljujeta večkrat napačno razumljenega koroškega človeka, njegov odnos do zemlje, slovenstva in soljudi.
34	GLASNIK SED 36/1996, št, i