Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. Stev. 156. V Ljubljani, v sredo dne 13. julijo 1921. Leto XLIX. »SLOVENEC« vel)« po ;>oatl na vas strani Jugoslavijo in v LJubljani: za oalo teto naproj. K 240'— aa pol leta ,, .. „ 120 — za četrt leta „ . . n C0-— za en mesec „ .. „ 20'— Za Inozemstvo oelolelno K i! s Sobotna izdaja: = Za oelo leto.....K 40 — za inozemstvo 55 — Inserati: Enostolpna petltvrsta (39 mat široka In 3 mm visoka ali n|e prostor) it enkrat ... . po K 0*» poslana itd. .. po K 8 — Pri večjem naročila popust' Hajmanjši oglas 59/9 min K13. Izhaja vsak dan Izvzemil1 ponedeljka in dneva po piaz* olkg ob 5. uri zjatraj. S)W Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/IUL RoUoplsi so ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urodn. telef. štv. 50, upravn. Str. 328. »««»m m&nrnr i Upravne posledice ustave V prehodnih določbah nove ustave in to v členu 134 so neštete spremembe, ki morajo takoj, kakor hitro je ustava sprejeta, stopiti v notranji upravi v veljavo. Nagib, da so se uvrstile te določbe v ustavo, ni bil upravnopolitičen, ampak strankarsko-političen. Pribičeviču — Žerjavu — Puclju se je mudilo, cla spravijo kar najhitreje s sveta naziv hrvatskega bana ter pokrajinskih predsednikov in da se uvedejo za nje novi naslovi. Predsedniki pokrajinskih uprav se bodo od-sedaj imenovali v vsaki pokrajini »pokrajinski namestniki«, torej namestnik pokrajine, kar je smiselno velik nonsens. Drugi nagib je bil za imenovano trojico, da zopet malo pristrižejo pokrajinsko samoupravo, ki bi še mogla ostati v prehodni dobi. Vsled onega člena izginejo namreč pri pokrajinskih vladah tudi vsi poverjeniki, ki so bili dosedaj za svoje delovanje vendar kolikor toliko odgovorni javnosti, in na njih mesto stopijo uradniki. Birokracija odriva demokracijo. Narod bo imel sedaj le parlament v Belgradu, nikjer drugod ne bo imel besede in kontrole nad upravo. V tako nedemokratično in reakcionarno razmerje do uprave prišli smo po krivdi in nesposobnosti demokratov ter samostojnežev. Člen 134 se glasi: »Ko stopi v veljavo ta ustava, ostanejo začasno sedanje pokrajinske uprave, vsaka na čelu s pokrajinskim namestnikom,»ki ga imenuje kralj na predlog ministra notranjih zadev. Pokrajinski namestnik vrši pokrajinsko upravo preko načelnikov oddeljenj pod neposrednim nadzorstvom ministra notranjih zadev, vendar kot organ pristojnih ministrov, na temelju dosedanjih zakonov in naredb. Zakoni, sklenjeni pozneje, ko je stopila ta ustava v veljavo, ne morejo dodeliti pokrajinskim upravam novih dolžnosti. O postopnem prenašanju poslov pokrajinskih uprav na poedina ministrstva in poedine oblasti po odredbah, doneše-nih na način, ki je predviden v členu 135, bo odločeval ministrski svet po zaslišanju dotičnega pokrajinskega namestnika. Dokler bodo trajale pokrajinske uprave, so oddeljenja poedinih ministrstev v pokrajinah dolžna, da za svoje predloge občega značaja ali take, ki se nanašajo na službeno osobje, zahtevajo mišljenje pokrajinskih namestnikov pred ministrskim rešenjem. Stranke imajo pravico pritožbe na državni svet o administrativnih sporih, glede katerih odloča začasna pokrajinska uprava kot prva in zadnja instanca. Administrativni spor je samo med privatno ali pravno osebo na eni in upravno oblastjo na drugi strani. Nastane pa tam, kjer je z naredbo ali rešenjem upravne oblasti pravica zasebne ali pravne osebe kršena proti naredbam zakona. Potemtakem spora ni, kjer zakon prepušča začasni pokrajinski vladi ali administrativni oblasti, kako da postopa, oceni ali reši stvar.« Možje iz naroda so torej s tem členom popolnoma izgnani iz politične uprave. Stvarno se ne more navesti noben razlog, zakaj bi vsaj do trenotka, ko se zemlja razdeli na oblasti in se oblasti uredijo, ne ostale dosedanje samouprave, kajti poverjeniki bi gotovo imeli več trde hrbtenice napram posameznim ministrom kakor je bo imel pokrajinski (!) namestnik in načelnik oddeljenj. Toda psihologija ubijalcev je, da se jih pri ubijanju loti strast uničevanja, in tako se je zgodilo tudi pri političnih ubijalcih širokih ljudskih pravic. Člen 134 pomeni nagrobni kamen na samoupravo ljudstva. Na tem nagrobnem kamnu, pod katerim počiva samouprava, je napisal slovenski narod: »Umorili so me in pokopali demokratje in samostojneži, a socialisti so vse to mirno gledali.« .................................................................................... Prispevajte za sklad S. L. S.! ................................................................................. Političen list za slovenski narofl. Ljubljanski župan potrjen! Belgrad, 12. julija. (Izv.) Vlada je kljub i trdila izvolitev g. Antona Peska za ljub-vsem intrigam slovenskih demokratov po- ljanskega župana. Rekonstrukcija vlade. «ll—aMMOIMi nin.....Jutro«. — V isti številki >Jutra« pa beremo zanimiv dopis o >kačakih«. Ker pri nas v Sloveniji nimamo -niti >kačakov« niti prave potrebe po znanju srbskega jezika za ljudskošolske učitelje, ki poučujejo slovensko deco, zato mislimo, da namerava centralist gosp. Pribičevič poslati znatno količino slovenskih učiteljev in uradnikov med >kačake« na albansko mejo. — Kakor nam poročajo, se nameravajo za podpore iz tega fonda oglasiti vsi učitelji in učiteljice v Sloveniji, ki so sedaj na dopustu! (+ Jugoslovansko novinarsko udru-ženje. Na seji Jugosl, novinarskega udruženja, ki se je vršila te dni v Belgradu, se je sklenilo, da se vrši prvi redni občni zbor udruženja 28. in 29. avgusta v Splitu. Mestna občina Split je že doposlala udru-ženju svoje povabilo in delajo se že velike priprave. Istodobno s kongresom se bodo vršila tudi posvetovanja za izvedbo sindikalne organizacije novinarjev v kraljevini SHS. Bnewn& novice. — Kralj Peter je že znatno okreval od zadnje bolezni in odpotuje te dni v kopelj v Arangjelovac. — Predstoječa odlikovanja. Doznava se, da je bil 12. t. m. podpisan obširen ukaz o častniških odlikovanjih. Obenem bo podpisan ukaz o odlikovanju kulturnih delavcev, političnih uradnikov, sodnikov itd. — Ministrski predsednik Pašič je še vedno bolan. Zdravniki so mu odsvetovali zapustiti svojo sobo, da ne bi v bolezni nastopile komplikacije. — Smrt novinarja. V noči od 11. na 12. t. m. je u;mrl v ljubljanski deželni bolnici dlolgoletni novinar in urednik »Po-kreta« g. Radivoj Veselinovič iz Belgra-da. Zavratna jetika, ki tako pogosto izbira svoje žrtve med novinarji, je uničila tudi njegovo mlado življenje. Pred par dnevi je prišel v slovenske kraje, da si v To-poljšici opomore, Vsled zelo slabega stanja pa se je moral ustaviti v ljubljanski bolnici, da se nikdar več ne povrne v ljubljene srbske kraje. Počivaj mirno v bratski slovenski zemlji! — Aretacije komunistov v Dalmaciji. V Omišu in Starigradu v Dalmaciji je bilo te dni aretiranih večje število komunistov, češ da so v zvezi z atentatom na regenta, v Omišu so aretirance takoj po zaslišanju spustili, v Starigradu pa so jih kaznovali vsakega na mesec dni zapora radi agitacije na upor. — Interpelacija poslanca Janeza Brodarja na gospoda ministra vojne in mornarice o pristranskem postopanju vojaških oblasti proti slovenskim vojakom, ki so fflani telovadnega odseka Orla: Telovadni odsek Orel je avtonomen odsek Slovenske krščansko-socialne zveze v Ljubljani, ki je nepolitično društvo (glej § 1. priloženih pravil) in ki ima namen, širiti med ljudstvom izobrazbo na podlagi krščansko-socialnih načel (§ 2. pravil). Orel si je pridobil za moralno in patriotično vzgojo slovenske mladine velike zasluge, ki jih je priznajo Njegovo Visočanstvo regent Aleksander ob svojem posetu v Ljubljani na ta način, da je odlikoval predsednika Orlovske zveze Josipa Pirca. Mislim, da je že s tem izključen vsak pomislek, da bi bilo delovanje Orlovske zveze le najmanj škodljivo državi; obratno, iz tega je jasno, da se na najvišjem mestu v državi zna ceniti vzgojni pomen te telovadne organizacije. Žalibog se pa tega ne zavedajo posamezna vojaška poveljstva. Dogajajo se slučaji, katere si dovoljujem v svoji interpelaciji podrobneje navesti, da postopajo gotove vojaške oblasti proti vojakom, ki so včlanjeni pri Orlu tako, kakor bi bila to kaka državi nevarna organizacija. Radi priznamo, da morebiti mnogih častnikov, ki ne poznajo razmer v Sloveniji, subjektivno ne zadene krivda na tem napačnem pojmovanju, ampak da so postali žrtve sistematične gonje v prvi vrsti slovenskega časopisja demokratske stranke, ki se na vse načine trudi, da bi označilo vsakega pristaša krščansko-socialnega gibanja med Slovenci za »protidržavni« element, in ki dan na dan zastrup- lja zlasti srbsko javno mnenje z neosnovanlml klevetami proti delu slovenskega naroda. Posledico tega obrekovanja so se pokazale tudi pri vojaStvu na ta-le način. Zavedajoč se, kako ljubo je človeku, če odide iz rojstnega kraja, vzdrževanje stika z ožjo domovino, so se nekateri člani telovadnega odseka Orla zavzeli za to, da vzdržujejo pismene zveze z Orli, ki so pri vojakih, da jim pošiljajo časopise itd. Toda nekatere vojaške oblasti ne dovolijo, da bi se vojakom dostavljala lista »Slo-venec« in »Domoljube, o katerih vendar ni-• ? xne 2,trdiI' da sla protidržavna ali antimilita-nsticna. To se je zgodilo pri timoškem artiljerii-skem pukuv Knjazavcu, pri artiljerijskem puku moravske divizije v Nišu in v Mostaru, kjer ie kapelmk prepovedal Čitanje »Slovenca«. Nekatera vojaška poveljstva pa vojakom sploh ne dovolijo čitati slovenskih časopisov brez ozira na stranko, kateri pripade list. Na drugi strani se pa od strani vojaških oblasti podpira Sokolska organizacija, dasi ima vojaška oblast prav tako malo razloga za podpiranje Sokolske zveze kakor za preganjanje Orlovske zveze. V Knjažavcu je izdal komandant mesta timoškega artilerijskega puka naredbo, da naj vsi vojaki pristopijo v novo sokolsko društvo, v Cerkvici so Častniki uvedli pobiranje za Sokola po znesku 1 dinar za vojaka. V Mostaru se vrši obvezna telovadba za sokolsko prireditev, kjer po> učuje telovadbo Sokol civilist. Posebno si pa dovoljujem opozoriti gospoda ministra na to, da nekatere vojaške oblasti proti vsem pravnim doloiS-bam odpirajo pisma, naslovljena na vojake (To se je zgodilo pri 38. p. p. v Ulčinu, dalje v Zagrebu ln Sisku. V Sisku je prišlo pri tej priliki vojaškemu poveljniku v roke eno izmed pisem, kateri prilagam v prepisu pod številko 2 in 3. Vojaški poveljnik je poklical adresata na raport, ga pošteno oštel in mu zagrozil s kaznijo, ako bo ostal še dalje v stiku z Orlovsko organizacijo, katero ie označil kot »puntarsko« in »protidržavno« družtvo Ubenem je izjavil, da bo prijavil sodišču tudi predsednika Orlovske zveze ki je bil baS pred letom dni odlikovan od Njegovega Visočanstva regenta za zasluge, katere si je pridobila Orlovska organizacija za ujedinjenje našega naroda. Zato mi J® cast, vprašati gospoda ministra, ali hoče odrediti:!. Da se bo vse slovensko časopisje lahko dostavljalo vojakom. 2. Da se odpravi pisemska cenzura pri vojakih. 3. Da se pokliče na odgovor poveljnik, ki zabranjujc občevanje vojakov s Orlovsko organizacijo kot »protidržavno« in >pun-tarsko« 4. Da se zabrani agitacija od strani ve-jaške oblasti za katerokoli izmed nasprotujočih si telovadnih organizacij. — Sprejmite gospod minister izraz mojega odličnega spoštovanja.« — Sami kongresi. Danes in jutri se vrši v Belgradu kongres poštnih uradnikov. — Te dni se je vršil tudi v Belgradu kongres srednješolskih dijakov. — 14. in 15. t. m, bo v Zagrebu kongres »Učiteljskega Saveza«. — V Zagrebu se je pred tednom dni vršil kongres glazbenikov. _ V Ljubljani smo imeli dosedaj dva kongresa, pripravljata se pa še dva. — Koliko koristnega se na teh kongresih sklene! — Uporaba orožja proti vojnim beguncem. »Narodne Novine« prinašajo naredbo ministrskega sveta, s katero se daje orožnikom pravica zasledovati vojne begunce. Če vojni begunec noče takoj na prvi klic obstati, "Sme orožnik na njega streljati. — Velika vročina. Iz vseh $e?sj; Severne Amerike javljajo o nenavadno visoki temperaturi. V več mestih so na cestah z brizgalnicami improvizirali kopeli. — Včeraj je vročina v Londonu dosegla 91° Fahrenheita v senci. Že 135 dni ni deževalo. — Brat brata ustrelil. V nedeljo 10. julija t. 1. ob polu desetih zvečer je ustrelil v Mengšu Mihael Friškovc svojega brata Franceta. Pred kratkim je mati izročila posestvo mlajšemu sinu Mihaelu zato mu je brat France zagrozil. 10. zvečer sta prišla iz krčme in na dvorišču so po dvakratnem strelu našli smrtno zadetega Franceta, ki je še malo hropel in v par minutah umrl. Glavno krivdo ima pač alkohol. Ustreljeni (»Tinčetov Francelj«) je bil na sumu že kakih dvajset let sem, da zažiga hiše, dokazati mu niso mogli, Pre- LISTEK. J. Dotenec: Bz Wendlove knjige: „Ma-cedožiija in mir." (Konec.) V. Macedonski »Bugarin«. Pred prihodom Srbov so se macedonski Slovani radi imenovali Bolgare. Zakaj? 1.Vsled pravkar omenjene propagande. 2. Pod turško vlado sploh ni bilo priporočljivo, se prištevati k Srbom, ker so bili Srbi na glasu kot najbolj uporni podlož-niki, dočim so bili Bolgari na glasu kot najbolj potrpežljiva raja. Zato se je Macedo-nec iz ozirov »na zgoraj« rad prikupil Turku s trditvijo, da je Bolgar. 3. »Bolgar« ne pomeni v Macedoniji samo narodnostne pripadnosti, ampak tudi versko podaništvo. Balkanski Slovani so imeli pod Turki dva gospodarja: v političnem mohamedance, v verskem pa Grke( »gospode med zasužnjenimi narodi«. Oboji so jih izkoriščali in oboji so bili enako o b s o v r a ž e n i. Da bi se rešili zloglasne grške duhovščine, so hoteli Bolgari že prestopiti h katoličanstvu. Tedaj je hitro priskočila Rusija in dosegla pri porti, da so se 1. 1870 Bolgari ločili od grške cerkve in si ustanovili lasten eksarhat. Kakor je pomenil v holmski guberniji na Ruskem »poljaštvo« ito kot pripadnost k rimskemu obredu, tako je hotel Macedo-nec z imenom »Bugarin« izraziti, da je pristaš slovanskega bogoslužja in eksarhov verski podanik« VI. Srbija in dostop do morja. Srbija je mejila do 1. 1912 na Turčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo in Romunijo, Izvažala je kmetijske produkte, uvažala industrijske izdelke. Glede izvoza in uvoza je bila silno navezana na Avstrijo; Turčija skoro ni prišla niti v poštev, ostali dve sosedi sta pa bili gospodarsko približno v istem položaju kakor Srbija. Zato so Srbi vsako carinsko vojno z Avstrijo prav močno občutili. Avstrijski poslanec Baernrei-ther je pisal 1, 1911: »Pri nas se tičejo te razmere samo gotovega števila tvrdk ..., toda na oni štrani se premleva v vsaki kmetski hiši vprašanje, ali sme čez Savo ali ne živina ali meso, govedo ali prešič, perutnina ali žito.« (Str. 48.) Zato so se Srbi zavedali: »Narod brez brodarstva je ptič brez peruti. Kdor nima deleža na morju, je izključen od dobrih stvari sveta, je pastorek Gospoda Boga«. (Str. 45.) Wendcl je prorokoval že 29. nov, 1912 izbruh svetovne vojne, če ne dobi Srbija dostopa do morja: »Srbskemu narodu zapreti dohod do morja sedaj, ko je videl giniti svoje vrste na bojiščih na Kumanovem in pred Bitoljem, se pravi nagromaditi med Donavo in Savo množino divjega sovraštva, ki se more nekega dne strahovito sprožiti. Odtrganost Srbije od Adrije je svetovna vojna, če ne danes ali jutri, pa pojutrišnjem, če ne 1912 ali 1913, pa 1914«. VI. Albanija in Srbi. Razmere v večini Albanije se dajo kratko označiti z latinskim heksametrom: »Prima est ulcisci lex, altera vivere raptu«, (»Prva postava ie krvna osveta, druga pa živeti od ropa«,) Prvo postavo izvršujejo tako vestno, da v nekaterih krajih pogine tudi 40% moškega prebivalstva pod nožem ali vsled kroglje krvnega osvetnika. Druga postava se pa aplicira na konkretne razmere približno takole: »Pomladi, ko se taja sneg, in jeseni pred deževno dobo žene lakota indijance teh sosesk iz njihovih skalnatih gnezd v rodovitnejšo deželo, V tolpah prekoračijo Črni Drin; po ovinkih in po kozjih stezah vderejo v nočnih pohodih globoko v jugoslovansko ozemlje obstopijo selo, ki so jo vzeli na muho, in najdi! pred jutranjim svitom se prične: glasen bojni krik, streli, žareča plamenica zažgane hiše; po dveh, treh urah roparji odidejo v gosjem redu s talci, čredami; mule so otovorjene z vsemi dragocenostmi in imetjem dotičnega kraja. Ko sine jutro, je izginilo vse kakor strah; samo iz hišnih razvalin se dviga še steber dima, in čez cesto leži počez par ustreljenih ...« (Von Marburg bis Monastir, stran 110.) Ali čaka morebiti Albance ista usoda kakor je zadela — indijance? Škoda bi bilo. V Belgradu vidim dan na dan Macedonce in Albance v precejšnjem številu. Eno obrt imajo skoro monopolizira-no: žagajo drva. V kakih 4 ali 5 urah razžaga, umazan in v samih capah, meter drva na tri ali štiri »rezi« in zahteva zato 12 do 17 dinarjev. Dobro sem zaklenil vrata ob odhodu z doma, ko mi je žagal tak možak, doma nekje od Tetova, na dvorišču drva; a ne bi bilo potreba. Belgrajčani trdijo, da so ti ijud e zelo pošteni. Ko pride ven iz razmer, ki ga k ropu silijo, ga tudi albanske metode p,e mikajo več. Kajti: »Težko življenje to, z vsemi v nasprotji, žalostna pot iz dobrave do ječel« Govoril sem o teh stvareh s kmetom in ta mi je zastavil samo po sebi umevno vprašanje: »Zakaj pa ne zasede Albanije kaka evropska država?« L. 1913 bi bila to storila Srbija s stokratnim veseljem, kljub vsem težavam in žrtvam: saj bi bila prišla na ta način do izhoda na morje. Gradila bi bila skozi te divje pokrajine železnico, pri kateri bi si bil Albanec lahko zaslužil srajco, moke ali ma-gari tudi zadnji cilj svojih želja: puško s tem, da bi bil kopal pri graditvi proge in dovažal kamenje; polagoma bi se privajal mirnemu življenju, zlasti ker bi ga pri tem razvoju država že iz ozirov na varnost prometa z orožništvom in vojaštvom pridno »podpirala«. Da srbska uprava v Macedoniji ni bila ideal dobre uprave, tega se pisatelj zaveda. (Glej str. 90!) Vendar pa bi bili Albanci s tem stopili na pot, na katero se bodo morali, neizbežno morali prej aH slej podati. Ali bodo šli za Evropejci — ali pa za Indijanci. Srbija 1. 1913. ni smela priti do morja. Kapitalistični interesi Avstrije in Italije to niso dopustili. Kaj zato, če je mnogo baš vsled tega prišlo tudi do usodne vojne med Srbijo in Bolgarijo! Saj je menda že Metter-nich rekel, da par obešenih onstran črno-žoltih mejnikov nič ne pomeni. Danes so prišli Srbi do morja drugod. Kri, ki se preliva v Abaniji še dan na dan, pa kriči še vedno po maščevanju nad evropskimi diplomatskimi mazači in njihovimi pomagači. sedel je več let v ječi. Menda ni bil 'čisto pri pravi pameti. — Važno za naša izobraževalna društva. DruStveni izkazi za ljubljansko škofijo so razposlani. Da bodo ti izkazi izpolnjeni, je odvisno od voditeljev društev. Vsak izgovor pri izpolnitvi izkazov je brezpredmeten. Bed mora biti povsod, zato tudi v tem slučaju. Osrednja organizacija SKSZ mora imeti vse podatke! — Moderna vzgoja- Na nai članek pod tem naslovom odgovarja »Jutro«, naj pustimo v miru narodno in državno vzgo-jevalno delo žužemberške šole. Oglejmo si torej to delo malo natančneje in opiši-mo zadnjič omenjene dogodke bolj jasno. Konštatiramo sledeče: 1. Na državni praznik 24. maja t. 1. zač. šolska voditeljica ni pustila učencev k službi božji. Izgovor, da ni vedela, kdaj je maša, ne odgovarja dejstvom. Ona je to vedela, saj je vedel ves trg in to ni bila nikaka skriv-nost. Sicer pa, če ne bi bila vedela, je bila njena dolžnost, da se informira o tem ustno ali pismeno pri župnijskem uradu. Ona tega ni storila in če je potem hotel kdo i:-trigirati proti tukajšnjemu dekanu z »nepatriotizmom«, je to spletkarjenje, ki izvira iz osebnega sovraštva neke osebe, ki je svojčas bila ravnotako navdušena avstrijska državljanka kakor je danes jugoslovanska, do ''ospoda dekana. Če je v tem činu kaj državno vzgojeval-nega, mi res ne vemo. Mogoče je pa to moderna patriotizem? 2. Glede vidovdan-skega kresa ugotovimo sledeče: Kres je kuril tukajšnji Sokol. Pri vsej prireditvi niso zapeli niti enkrat ne narodne, ne državne himne, pač pa so peli vedno in vedno sokolsko himno, potem pa na poti od kresa do šole še par fantovskih pesmi Med vzkliki pa se je ponavljal vedno in vedno in vedno klic: »Dol s klerikaliz-moml«, »Dol s farji!« Jasno je torej, da to ni bilo narodno slavje, ampak navadna so-kolska prireditev. Če je torej nekdo nanjo kljub protestu nekaterih učnih moči šolsko mladino komandiral, zopet ne vidimo, kje bi bilo tu kaj državno vzgojnega. Še vedno smo mnenja, da vzgoja v duhu, ki veje med žužemberškimi sokoli, še ni državna vzgoja. — Na pripombo pa, da hodijo učenci ponoči od redne orlovske telovadbe, izjavljamo, da je to laž. Naraščaj ima telovadne vaje vedno v popoldanskih urah, zvečer telovadijo le odrasli fantje. Če se je pa morda k tej telovadbi ukradel kdaj tudi kak šolar, je storil to na svojo pest in le hvaležni bomo, če ga tudi šola temu odvadi. — Končno še tale svet: Manj fraz in manj »štrebar-stva£**' r — Hiša se je zrušila. Pred par dnevi se je nenadoma zrušila polovica enonad-stropn'6-Tiiše v sredini Sarajeva. Ljudskih žrtev na srečo ni bilo nobenih. Hiša je last bogatega židovskega trgovca, ki je ime! v njej svojo trgovino. Vsled svoje skopo-sti ni dal nikoli ničesar popraviti, niti strehe, zato pa bo sedaj rad zidal na novo. — Požar v Hamburgu, Včeraj je izbruhnil v ladjedelnici Blehm in Voss v Hamburgu velik požar, ki je upepelil 60 metrotv dolgo zgradbo, Požarna bramba je le s težavo preprečila razširjenje ognja. V bližini so se nahajale shrambe za olje. Škode je več milijonov, — Učenje nemškega jezika priporoča Italijanom tržaška fašistovska »L' Era Nu-ova«, ki obžaluje, da se je pouk v tem vele-koristnem jeziku na tržaških srednjih šolah ukinil. Znanje nemškega jezika smatra omenjeni list za istotako važno kakor znanje francoščine. — Konja je ukradel Jakobu Črnivcu na Pivki pri Kranju, v župniji Naklo v noči od 4, na 5. julija neznan tat, V Strahi-nju je vprašal, katera pot pelje k Juričku, ki je konjski trgovec tam blizu. Ob dveh zjutraj je bil v Tržiču, Pri sv. Ani je pasel na neketm travniku. Opazil ga je srčen mož£k in mu rekel: »Ti pa tegale konja nisi kupil« in ga je z lopato potipal. Izgovarjal se je v koroškem narečju in zbežal. Orožniki so pa žalostnega lastnika obvestili in razveselili. — 10 miljonov prigoljufal, Belgrajski policiji se je pred par dnevi posrečilo prijeti trgovca Emila Vasiljeviča, ki je pone-verjal menice en gros in si na ta nepošten način pridobil nad 10 miljonov kron. Ta dobičkanosni posel je opravljal nad dve leti. Pri njem so našli samo 18 tisoč kron, za ostalo pa trdi, da je zapravil in poravnal dolgove. Ni ravno malo za dve leti, — Nepošten natakar. V znani gostilni pri Popoviču v Zagrebu je te dni neki poročnik pozabil listnico z nad sto tisoč kronami na mizi. Natakar si je prisvojil listnico in denar zakopal na vrtu, častniku, ki se je med tem vrnil, pa je rekel, da ni ničesar videl. Na policiji je svoje dejanje konečno priznal in bo zato tudi dobi! zasluženo kazen. — Obesil se je v ječi. Tomo Izvanovič Župan v Poljicima v Bosni, je bil soudeležen pri znanem napadu na vlak pri Zele-niki. Pa tudi sicer je dajal vedno potuho razbojnikom. Vsled tega je bil aretiran in zaprt v Mostaru. Pred par dnevi pa se je obesil v ječi. — Razpisano utiitnljake službe. V kamniškem šolskem okraju se razpisujejo v stalno namestitev nadučiteliski službi v Cemšeniku, službe učiteljev v Kamniku, Komendi. Mengšu in Moravčah, vodi-teljski mesti na Belih in Ribcali in služba za učite- ljico na Brdu in v Šmartnem. Prošnje je poslati do 31. julija na okrajni šolski svet v Kamniku. — Iz sodne službe. Za višjega pisarniškega oficiala je imenovan pis. oficial v Skof ji Loki Mihael Luznar. Za avskultanta je imenovan pravni praktikant Josip Bus. — It državne gradbene službe. Gradbena svetnika inž. Matija Kraje ia Budolf Zaje in še! splošnega oddelka gradbene direkcije Ivan Škarja so pomaknjeni v VI. činovni razred. Za inženerja v VII. čin. razred je imenovan višji gradbeni komisar Franc Emmer, za inženjerje v VIII. činovnem razredu bo imenovani gradbeni komisarji Janko Kukovec, Ciril Pire, Valter Ahlteld, Anton Dolenc in Franc Rueh; gradbeni adjunkt Friderik Hauffen je imenovan za inž. pripravnika v IX. činovnem razredu, računski svetnik Anton Bernik je imenovan za šefa računskega oddelka v VII. čin. razredu, rač. svetnik Mirko Cešnik je imenovan za knjigovodjo v VII. čin. razredu; rač. revidenta Jernej Erman in Adolf Potokar sta imenovana za knji- fovodji v VII. čin. razredu in pisarniški pristav ran Ahčin za administrativnega uradnika v VIII. čin, razredu. — V IX. činovni razred pomaknjen je inz, agr. Franc Mikuž, asistent v Beltincih. — Iz politično službe. Vladni tajnik dr. Ivan Karlin je imenovan za okrajnega glavarja v VII. činovnem razredu pri višjem šolskem svetu. — Provizorni vladni koncipisti: Stanko Masič (Ljubljana), Franc Levičnik (Gornja Badgona), dr. Anton Megušar (Kranj), Ivan Subic (Celje) in Ivan Milač (Prevalje) so imenovani za okrajne komisarje. — Za vladne koncipiste so imenovani provizorni vladni konoipist Bogomir Kobal (Litija) in dr. Alojz Trstenjak (Ptuj) in konceptni praktikant Janko Osojnik (Brežice). — Premestitve v poštni službi. Premeščeni so: poštarica Marija Hoffmann iz Planine v Št. Peter v Savinjski dolini, oficijant Slavko Vutkovič iz Maribora v Gornjo Badgono, poštne oficijantke Štefanija Schiffrer iz Rogatca v Ptuj, Mira Glinšek iz Ptuja v Bogateč, Ljudmila Strniša iz Gornje Radgone v Maribor, Terezija Znidaršič iz Dolenjega Logatca v Ljubljano, Jakobina Kobe iz Ljubljane v Sarajevo in poštna sluga Alojzij Noven iz Ljubljane v Novo mesto in Jakob Smolnikar iz Novega mesta v Ljubljano. — Društvo konceptnih uradnikov politične uprave za Slovenijo je imelo dne 23. junija 1921 popoldne svoj izredni občni zbor v zborovalnici na mestnem magistratu v Ljubljani. Občni zbor, ki so se ga v posebno častnem številu udeležili zunanji člani, je obširno razmotrival sedanji položaj konceptnega uradništva v državi ter storil končno naslednje sklepe: 1. Društvo stopi v stik z že obstoječimi društvi državnih konceptnih uradnikov, da se osnuje skupno udruženje za celo državo; 2. poteguje se za to, da se dovoli vsem konceptnim uradnikom s fakultetno naobrazbo posebna fakultetska doklada, kakor jo imajo že sodniki; 3. delati na to, da se v novi službeni prag-matiki zagotovi konceptnemu uradništvu njegovi službi primerno stališče. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji člani: Dr. Ignacij Rutar za predsednika, dr. Spiller Muys za podpredsednika, za odbornike oz. namestnike: dr. Rudolf pl. Andrej-ka, dr. Vladimir Borštnik, dr. Mirko Brezigar, dr. Fran Zobec, Narte Velikonja, Stanko Masič, dr. Franc Trstenjak in Fran Makar, za preglednika računov pa Janko Kremenšek in dr. Fran Skaberne. Sedež društva je v Ljubljani v deželnovladni palači na Bleiweisovi cesti, kjer posluje predsednik. Nanj naj se naslavljajo vsa pisma in dopisi. — Žiri. Podružnica Jugoslovenske Matice za Ziri in okolico, ustanovljena dne 20. marca t. 1. prav pridno deluje. Odposlala je na pokrajinski odbor že precej nad 3000 kron. Ima svoj godbeni odsek, ki je prvič uspešno nastopil pri prvi po-družniški prireditvi, ob koncertu dne 1. maja t. 1. V nedeljo, dne 17. t. m. priredi javno tombolo z bogatimi dobitki, za kar vlada veliko zanimanje. Tudi v splošni ljudskošolski izobrazbi nočemo za-ostati. Bavnokar nas je razveselil odlok višjega šolskega sveta, ki sporoča, da je naša štirirazred-nica razširjena v šestrazrednico. L. H. — Kranj. Podružnica »Kola jugoslovanskih sester« v Kranju je priredila na Vidov dan slavje katerega se je udeležilo mnogobrojno občinstvo. Profesor Marinko je govoril o ujedinjenju našega naroda, nato so sledile deklamncije. Tudi za vsakovrstno razvedrilo je bilo dobro preskrbljeno. Gmotni uspeh je bil nad vse pričakovanje razveseljiv, za kar izreka odbor najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem, posebno pa vsem onim, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli k tako lepemu uspehu. — Oglas. Za ljubljansko garnizijo je potreben sposoben mehaniker za popravljanje pisalnih strojev v vojaških pisarnah. Kandidatje naj nemudoma, a najkasneje do 16. t m. pošljejo Komandi mesta (bavarski dvor) pod kuverto zapečatene pismene izjave, po katerih pogojih in cenah bi ta dela prevzeli. Pripominja se, da se sklene pogodba s tistim kandidatom, ki bo označil najpovolj-nejše cene. — Deveto in deseto poglavje kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo. V Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Str. 69. Cena K 12.—, po pošti K 1.— več. — Deveto in deseto poglavje srbskega kazenskega zakonika, ki je bilo z ukazom razširjeno na celo državo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovenccv, je sedaj izšlo v posebni knjižici, opremljeno s primerjalno razpredelnico tozadevnih avstrijskega in nemškega kazenskega zakona. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 8. lj Praznovanje kraljevega rojstnega dne. 77 letnico kralja Petra je ljubljanska garnizija praznovala na jako svečan način. Ob 10. uri je bila maša, po maši pa je vse vojaštvo defiliralo na Krekovem trgu, kjer se je zbralo mnogo rezervnih častnikov in zastopnikov civilnih uradov. Ob 12. uri je bilo v prostorih Dravske diviz. oblasti sprejemanje častitk. Med tem je zunaj igrala godba. — V Ljubljani so bile zaprte včeraj vse trgovine in uradi, hiše pa so bile okrašene z narodnimi in državnimi zastavami, lj Krekova prosveta. Seja osrednjega odbora se vrši 13. julija t. L, to je v sredo ob 8. uri zvečer v Alojzijevišču. — U. KaUaucr, t. č. predsed. lj Tragedija najdenčkove matere. Ljubljanska policija je v nedeljo aretirala Ivanko Bernikovo, ker je v soboto svoje 3 dni staro dete v Nunski ulici položilo na tla. Bernikova je izpovedala: »Ko sem lani služila v neki gostilni v Litiji, me je zapeljal neki tujec. Služila sem potem še v Ljubljani in sem odšla junija domov. Ker sem se bala staršev, sem prenočevala v gozdu. Ko ni bilo nikogar doma, sem šla v domačo hišo in se napila mleka fh vzela kruha tr ostanke jedil s seboj. V sredo dne 6. t. m. sem odšla proti Ljubljani z namenom, da grem v bolnišnico; toda med potjo pod nekim kozolcem med Pungar-tom in Soro se je rodilo dete. Vrnila sem se nazaj domov, kjer sem prenočevala v listnjaku. V soboto zjutraj 9. t. m. sem se odpeljala s Trate v Ljubljano z namenom, da odložim sinčka. Na neki klopi v Tivoliju sem svojega sinčka krstila sama za Janeza. Blagoslovljeno vodo sem vzela v frančiškanski cerkvi.« Bernikovo je policija oddala v deželno bolnico, tudi naj-denček Janez je bil zopet izročen svoji materi. Bernikova se bo morala zagovarjati pred zbornim sodiščem, ker je odložila svojega sinčka, zaradi hudodelstva po § 151, katero se kaznuje z ječo od 6 mesecev do enega leta. Slučaj Bernikove nam dokazuje, da je varstvo otrok pri nas še veliko premalo organizirano, ker če bi imeli moderno urejeno najdenišnico, bi Bernikova ne bila storila tega dejanja. Mi sploh zelo radi in hitro obsojamo po zgledu farizeja v svetem pismu, ne pomislimo pa, da je eno najvažnejših orodij v borbi proti zlu tako individualno kakor socialno organizirano usmiljenje po sijajnem zgledu našega Izveličarja, lj Odprto pismo poverjeniStvu za prosveto ter poštnobrzojavnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Že od prevrata sem se nahaja v koncertni dvorani filharmoničnega društva poštni ekonomat. Neštetokrat so razni listi omenili, da to vendar ne gre, a poklicani faktorji se za to niso zmenili. Človek se nehote vpraša, čemu poverjeništvo za prosveto, čemu razna glasbena združenja, čemu do neba segajoče glasbene avtoritete, če vse nič ne pomaga. Dejstvo namreč je, da so v zadnjih letih vsled pomanjkanja koncertne dvorane odpadle vse elitne prireditve, kar pomeni za nas nenadomestljiv manko. Poživljamo poverjeništvo za prosveto kot urad, ki bi imel vršiti kontrolo in regulacijo našega kulturnega življenja ter poštno brzojavno ravnateljstvo, kot neposrednega činitelja za vzdrževanje aH odpravo te nerednosti, da že enkrat napravita konec temu stanju, tembolj ker je gosp. poštno-brzojavni ravnatelj znan kot mož, ki simpatično gleda in dobro razume naš kulturni program. — Klub mladih. lj Umrli so v Ljubljani: Pavel Strehovec, strojni ključavničar, 20 let. — Anton Stopar, posestnik, 34 let. — Joško Pogačnik, invalid, 47 let. — Jožica Mirtič, strojnikova žena, 28 let. — Ivan Cižman, posestnikov sin, 18 dni. — Marija Rus, šivilja, 57 let. — Pavel Grnm, hiralec, 65 let. — Jakob Kuhar, hlapec, 49 let. — Peter Belec, bivši mlinar, 65 let. — Ivana Klemenčič, hiralka, 80 let. — Jera Korošič, bolniška sestra, 59 let. — Viktor Kregar, sin carinskega uradnika, 1 leto. — Marta Verovšek. mizarjeva hči, 7 mesecev. lj Člani Ferijalnega Saveza, ki so se javili za delo v »Lokalnem odboru« naj se javijo sigurno v pisarni F. S. na I. drž. gimn. (vhod zadaj) v sredo 13. t. m., v svrho določitve dnevnih poslov v dobi 1. tedna. Člani, ki so se javili za delo, pa se ne odzovejo pozivu, naj ne računajo na vozno olajšavo. š Kot župan bo zaprisežen v soboto g. Grčar. š Proslava rojstnega dne kraja Petra. Rojstni dan kralja Petra je praznoval Maribor zelo svečano. Slavnostno službo božjo v stolnici je opravil škof dr, Napotnik, Po slavnostni službi božji je bil sprejeim na okrajnem glavarstvu, V imenu škofa sta čestitala prošt preč, g, Matek in kanonik Tctmažič, dalja deputacija šolskih sester, velika deputacija mariborskih Nemcev, ki so izjavili, da so ne samo na jeziku, ampak tudi v resnici lojalni državljani, potem vojaštvo, novinarji itd. Vsi de-putantje So bili bogato pogoščeni, š Dr, Smodlaka se naseli v Mariboru kot odvetnik, iš Naredbe glede osebnega prometa na Štajerskem. Deželni glavar prof. dr. Rimtelen je izdal naredbo, s katero se ukinejo vse omejitve v osebnem prometu na Štajerskem. V veljavi ostanejo samo odredbe glede potnih listov za potovanje iz inozemstva v tuzemstvo in obratno. š Lastnik hotela »Meran« g, Friedl se je dolgo upiral nameščenju slovenskega osobja. Sedaj pa je pod pritiskom okornosti vendarle ugodil vsestranskim željam in z današnjim dnem angažiral vsaj lavno osobje, ki zna tudi slovenski. AVSTRIJSKI POSLANCI ZA ZAŠČITO NEMCEV V JUGOSLAVIJI. LDU DUNAJ, 12.jul. (DunKU) Kak* poroča »Parlamentskorrespoindenz«, so poslanci Krafft, dr. Hampel in tovariši stavili v današnji seji narodne skupščine predlog za represalije proti Jugoslaviji zaradi postopanja proti avstrijskim državljanom. Predlog zahteva, naj vlada podvzame vse korake, eventuelno naj prične z represa-lijami, da zaščiti prajvice avstrijskih državljanov v Jugoslaviji, Glede postopanja z nemškimi rojaki v Jugoslaviji naj se naprosi pomoč zveze narodov. VRHOVNI ZAVEZNIŠKI SVET. LDU PARIZ, 12. jul. (\Volff) Kakor javlja »Echo de Pariš«, bo francoska vlada prihodnje dni predlagala angleški vladi, naj se vrhovni svet skliče okoli 25. t. m. v Boulogno ali Pariz. PROGLAS DE VALERE NA IRSKI NAROD. London, 11. julija. V proklamaciji na svoje sodržavljane pravi De Valera, naj se med premirjem obdrži najstrožja discu plina. Zgodovina Irske svari pred prezgodnjim zaupanjem. Če se končno zoperf nas uporabi nasilje, potem moramo biti Eripravljeni, da se bomo še enkrat krep> o postavili v bran. Na ta način bomo do-;, segli, da se napram.nam ne bo več upo«) rahljalo nasilje, ampak pravičnost ifl' razum. PREISKAVA PROTI ATENTATORJEM, LDU Belgrad, 11. jul. (Uradno) Kakor, je bilo že poročano, je sobni slikar Mojzea pred preiskovalnimi oblastmi izpovedal, kateri dan je bil končnoveljavno sklenjen atentat na zahtevo izvrševalnega odbora M Belgradu. Atentat je bil določen 26. junija v neki kavarni v Novem Sadu. Iz Belgrada so prišli na sejo komunistični poslanci Ko* vačevič, čopič, Filipovič in Trebinjac. Seje se je udeležilo 15 oseb. Poslanec Kova-* čevic je soudeležnike seje pozval, naj bi se kateri javil, da bo izvršil atentat, nakar se jih je več javilo. On pa je določil samo Juhača in Stejiča. Podroben načrt o izvedbi atentata jima je sporočil šele kasneje. Ste-jiču in Juhaču je bilo naročeno, naj na vsak način skušata priti v skupščinsko dvorano, kjer bi atentat najbolje uspel.; Marija, sestra Lazarja Manojloviča je izpo* vedala, da ji je bilo dvakrat naročeno, nai nese neka pisma v Belgrad. Ugotovljeno je, da sta prenašala pošto med izvršilnim odborom in komunisti v Novem Sadu Ilijtf in Julka Lazarevič. Tudi delavec iz Novega Sada Mihajlovič je potrdil Mojzesovo izjave glede seje 26. junija in glede oseb, ki so se udeležile te seje, nakar je bilo. izvršenih več aretacij. Danes dopoldne so pripeljali v Belgrad aretirane osebe in jih takoj zaslišali. Nekateri so že priznali, da* so se udeležili priprav za atentat. Vsi za-slišanci izpovedujejo obremenjujoče *>& zaprte poslance, ki so postopali v soglasju med seboj. Glavni iniciator je bil poslanetf Kovačevič. ANGLIJA ZA SPORAZUM NA DAL-NJEM VZHODU. LDU LONDON, 11. jul. (Wolff) Včeraj je informiral Lloyd George spodnjo zbornico o angleški politiki v Tihem oce^ anu in na Dalnjem vzhodu in izjavil, da zavisi mir sveta v prvi vrsti od prijateljskega sodelovanja Anglije in drugih dir-* žav. Anglija želi, da bi mogla z ZedSnjeni-mi državami čimbolj poglobiti svoje prijateljstvo ter obdržati svoje stike z Japonsko. Tudi na Kitajskem morajo ostaja vrata odprta. Anglija upa, da bo mogoče skleniti z Zedinjenimi državami dogovor, glede skupnega delovanja. Gre predv»efti za to, da se najde način, kako združiti vse činitelje k skupni politiki, da se omeji oboroževanje v Tihem oceanu, s čimer bi se zagotovil svetovni mir in prost razvoj narodnih interesov na Dalnjem vzhodu. Lloyd George je toplo pozdravil ir.ci-ativo predsednika Hardinga, ki je prvi nastopil za razoroževanje, LDU PARIZ, 12. jul. (Havas) Mmls* trski predsednik Briand je obema zbornicama sporočil o ker a k ti Zedinjenih žav glede konference v Washingtonu, ki ima namen omejiti oboroževanje. Izrekel je predsedniku Hardingu svojo zahvalo za plemenito povabilo in izjavil, da francoska vlada z veseljem sprejme to povabilo. Pariz, 12. julija. Francoski listi izra>-žajo svoje veselje zaradi iniciative predsednika Hardinga, ki jo bo Francija, katere politika je odločno miroljubna, sprejela z veseljem. »Matin« poroča, da namerava ministrski predsednik Briand osebno sodelovali pri delu washington-ske konference, in sicer kot zastopnik' Francije. Angleški listi menijo, da se udeleži te konference tudi angleški ministrski predsednik Lloyd George. Ta konferenca se bo najbrže vršila pričetkom jeseni. »Matin« meni, da se zborovanje zveze narodov, ki je določeno za 16. t. m., odgodi z ozirom na ameriški predlog, Delaški vesfnBk. d Organizatorični tečaj za dijaštvo, ki Je organizirano v Orlu, se prične v ponedeljek, dne 18. julija, ob tri četrt na 11. uro v Marjanišču v Ljubljani. Udeleženci naj pridejo točno. Javite tudi takoj po dopisnici na O. Z. svojo udeležbo, da ne bo ob začetku težav radi preskrbe. Poživljam vse Razorašo ,Slovenije, da nemudoma prijavijo svojo udeležbo na počitniškem zborovanju predsedstva SDZ, da se pripravi potrebno število stanovanj in hrana. — L. C. načelnik SSS. pr Delovni teden francoskih katoliških pisateljev se je vršil minoli mesec v Parizu. Tu je bila zbrana večina katoliških francoskih pisateljev brez razlike političnega mišljenja. Zastopane so bile vse vrste pisateijev: časnikarji, uredniki, sotrud-niki raznih revij in časopisov, pisatelji povesti in romanov, pesniki, zgodovinarji, filozofi, učenjaki, vseučiliški profesorji, učitelji vseh mogočih državnih in zasebnih šol — gospodje in gospo. Kdor ni prinesel s seboj od svojega župnika potrdila, da je v istini dober katoličan, ni smei na zborovanje. Častni prvosednik je bil kardinal Dubois, pariški nadškof, poleg njega so sodeli drugi francoski veljaki: Baudrillart, Rene, Bazen, maršal Foch itd. Teden dela se jo pričei s sv. mašo in sv, obhajilom v kapeli sv. Stanislava. V sredo 18. maja je bila iadušna maša za pisalolje, kaleri so padli na bojnih poljanah. Najboljši govorniki so predavali: O notranjem življenju, o šoli, o brambi duha, o krščanski internacionali, o nalogi in delovanju stalnega odbora itd. Ob koncu zborovanja je imel lep govor kardinal nadškof Dubois. pr Dramsko gledališče \L Belgrada ia Novega Sada je dne 7. t. m. skupaj vprizorilo trodejansko komedijo Petra Petroviča, naslovljeno »Plohat. To novo veseloigro Petrovičevo, čigar dela na našem odru niso no/.nana, najbolje označuje nje vsebina sama. Kmet Stojan, ki mu je žena odšla z doma, prepusti Nikolini ženi Mari, ko išče med ploho zavetja v njegovi hiši, svojo posteljo in gre sam na seno spat. Naslednje jutro se začne igra. Najprej pride Marina mati, ki ozmerja obadva zaradi umišljene sramote in ki ji Stojali zastonj dopoveduje, da je vsega le ploha kriva. Potem pride Marin mož Nikola. ki stori isto; potem pride Stoja-nova žena in staro zmerjanje, kakor tudi staro pojasnjevanje se začne znova; potem pride Stojanova tašča in dialog se ponovi od začetka; potem pride Stojanov tast in začne se zopet že znani razgovor, ki se je pletel brez presledka skozi dve dejanji, in se točno nadaljuje v tretjem — o plohi. Potem pride slučajno še ciganka mimo, ves dogodek so še enkrat obnovi, a sedaj s to razliko, da potem ne pride nihče več, da pa Stojan zve od ciganke, da je Marin mož Nikola prebil ono noč med ploho pri njej; precej nato zve tudi, da je njegova lastna žena isto noč preživela pri drugem možu. Osramočeni Nikola odvede tedaj svojo nedolžno ženo domov, pošteni Stojan pa zavihti palico nad svojo nezvesto Stano; med njenim krikom in smehom občinstva pade zastor zadnjikrat. Igralci so igrali to komedijo zmerjanja enakomerno bučno in zelo drastično; nekateri med njimi (g Ginič, gospa Gi-ničeva, gospa Arsenovičeva) presegajo srednjo mero in občinstvo jim je med dejanji in zlasti ob koncu živahno ploskalo. J. N. pr Člane Filharmonične družbe opozarjamo, da se vrši redni občni zbor Filharmonične družbe v četrtek dne 14. julija 1921 v dvorani Mestnega doma ob pol 9. uri zvečer. Ker je ta občni zbor odločilnega pomena za nadaljno usodo Filharmonične družbe, vabimo vse slovenske člane družbe, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Na dnevnem redu je zlasti važna sprememba pravil družbe in pa volitev novega odbora. Članske izkaznice izdane slovenskim članom pred dvema letoma, so veljavne. (K) pr »Novi zapiskk. Kakor smo že javili, nadaljujejo dosedanji uredniki >Naših zapiskov«, ki se izpremene pod novimi gospodarji v strankarski tist, z revijo >Novi Zapiski«, ki bodo na zunaj in na znotraj točno nadaljevanje dosedanjih »Naših Zapiskovc. V to svrho se je osnoval poseben konzorcij, ki prevzame izdajanje. Revija izide 15. septembra kot 8. in 9. številko in bo nadaljevala s članki, prekinjenimi v 6. in 7. številki »Naših Zapiskov«. Tako je omogočeno vsem naročnikom dosedanjih »Naših Zapiskov«, da kompletirajo letnik. Turistka in šport. Izšla je 27. številka »Športa« združena z 28. Številko in prinaša razen krasnih slik sledečo vsebino: Mladina k športu, Moštvo francoske federacije v Ljubljani, Napačna metoda, Francoski profesionalci, Pravila Jugoslovanskega koturaškega saveza in Dirkalni pravilnik Jugoslov. koturaškega saveza. Razen tega tudi razne notice o športnem gibanju po svelu. Ker je dvojna številka, stane posamezna številka K 6,— Konjske volno dirke priredi dne 20. in 21. avgusta v Ljubljani Slov. dirk. klub. Dirke se vrie na vojaškem vežbališču kakor preteklo leto. Za te dirke vlada med konjereje! veliko zanimanje in so ljutomerčani že sedaj svojo udeležbo prijavili. Propozicije in druge podrobnosti izidejo v najkrajšem času. (k) Kolesarska dirka Ljubljana—Marbor se je izvršila v nedeljo ob kolosalni udeležbi dirkačev. Bilo jih je ravno 50 na startu. Od teh 13 iz Zagreba, 9 iz Maribora, 2 iz Celja, ostali so bili Ljubljančani. Pogled na nje je bil direktno imp.ozanten. Ob 5 uri so startali starini 9 po številu, ob 6 uri vsi ostali 41 po številu. Dirka se je vršila v jako živahnem tempu. Ob celi progi je šteilno občinstvo pozdravljalo dirkače, ki so prvikrat dirkali na Maribor, ki ie bil do sedaj vedno le cilj nemškim dirkam. Na cilj je prišel prvi g. Šolar, ki je prevozil dirko kot zmagovalec v 4 : 47 : 35 ure, tik za njim je bil g. Ogrin kot drugi in tik za njim Siškovič, vsi člani Ilirije, Ljubljana. 2/10 sekunde za njimi je dospel Žnidaršič, član »Sokola«, Zagreb, kot četrti, nato Dukanovic, član Gradianskega, Zagreb kot peti, v 4 : 52 : 04 ure, Sovič član Gradjanskega Zagreb ko šesti v 4 : 53 : 15 ure, sedmi je bil Škrajner (Ilirija), osmi Rebolj, deveti Šoštarko (gradjanski). V maksimalnem času je dospel Bar Vinko (Ilirija). V težki skupini je zmagal Bar Adolf (Ilirija) v 5 : 02 : 17 ure, drugi je bil Zanoškar (Ilirija) v 5 : 12 : 19 ure, tretji Meze (Ilirija) v 5 : 26 : 41 ure, četrti Horvat (Sokol Zagreb) v 5 : 34 : 43 ure, peti Jurčec (Gradjanski, Zagreb) v 5 ; 49 : 52 ure, šesti Pečnik (Ilirija), sedmi Pogačnik (Ilirija), osmi Kocmur (Ilirija), deveti Rebek (Celje). V skupini starinov je zmagal Porenta (Ilirija) v 6 : 17 : 40 ure, drugi Goltes (Ilir.) v 6 : 18 : 05 ure, tretji Iglič Matevž (Ilirija) v 6 : 34 : 32 ure, četrti Iglič Tomo (Ilirija), peti Nosan (Ilirija), šesti Arzenšek (delavski klub Maribor), sedmi Leskovec, osmi Iglič Leop. Izmed Mariborčanov je prispel tedaj starin Arzenšek kot prvi in Kocbek v težki skupini kot drugi. Obema pripada specialno darilo Maribora. Dirka se je izvršila brez vsake nezgode in v najlepšem redu. ICatoSIškS vrstnik. c Židovstvo v Palestini. Neki romar iz Svete dežele je objavil v nemških listih svoje vtise iz Palestine. V Sveti deželi ustanavljajo židje, ki so se večinoma preselili iz Galicije in Poljske, po veliki večini boljševiki, židovsko državo. Angleži so poverili deželno upravo židovskemu regentu, Her-bertu Samuelu, ki nastavlja vsepovsod na vplivna mesta židovske uradnike. Izmed prvih njegovih činov je bilo, da je ustanovil v Jeruzalemu židovsko vseučilišče in da je začel izdajati židovske liste. Židje si prizadevajo pokupiti s pomočjo židovskega kapitala i zemljo, da bi tako postali gospodarji dežele. Prebivalstvo težko gleda židovsko vladeželj-nost in že lansko leto so poročali listi o izgredih proti Židom. — Kar se židje v Palestini naseljujejo, se je začela na svetih jeruzalemskih tleh ter po drugih zgodovinskih mestih širiti »evropska< kultura. V Jeruzalemu so prirejajo kabareti ter podobna dobičkonosna podjetja velikomestnega življenja. V mestu kar mrgoli samih izletnikov. Na veliki teden so priredili jeruzalemski židje ples za predpustne šeme! Za reklamo so skrbeli židovski listi, zlasti »Palestine Weecly«. Patriarh jeruzalemski je pozival krščansko Evropo, da bi preprečila to profanacijo in onečaščanje svetih mest. Angleški kardinal Bourne. ki se je lansko lelo mudil v Palestini, pripoveduje tudi o takih nenavadnih odnošajih. Kakor bi se vračali časi križarskih vojsk, ko so se bili polastili svetih mest neverniki, in ko je zavladala na svetih mestih nova razuzdana nesramnost. Tedaj se je vzdignila krščanska Evropa. Ali bodo državniki entente danes odločno nastopili, da bi se tedanje barbarstvo i ne ponovilo? (Kakor znano, se je papež zoper te razmere pritožil v svoji zadnji alokuciji v tajnem konzistoriju.) Orlovski vestnlk. I. gorenjski orlovski tabor v Kranju. Prva velika manifestacija katoliške gorenjske mladine je v vseh točkah sporeda potekla veličastno. Bila je sad požrtvovalnega sodelovania premnogih članov in dobrotnikov Orla v Kranju in celi Gorenjski. Vsem, ki so se žrtvovali, naj po meri njihovega žrtvovanja povrne Bog in hvaležna mladina! Veliki uspehi tega krasnega nastopa naj potrdijo stare in pridobe novih prijateljev orlovstva, da bo II. gorenjski orlovski tabor še večji in lepši! — Bog živi! — Za Orlovsko Zvezo in pripr. odbor 1. gor. orl. tabora: Jernej Hafner, Ljubljana, dne 10. julija 1921. 1 Socialni vestnik. Češki profesorji zoper socializacijo. V ministrstvu za javna dela se je 8. julija vršila anketa, ; ki jo je sklical minister. Na tej anketi, kateri so poleg zastopnikov ministrstva, delavcev in lastni-, kov prisostvovali tudi vseučiliščni profesorji, se j je razpravljalo o socializaciji rudnikov. Vseuči-; liščni profesorji so se izjavili proti socializaciji, I ker bi ona po njihovem mnenju veliko škodovala procvitu celokupnega gospodarstva. Argumente za to bodo razložili na prihodnjih sejah. Ta izjava znanstvenikov je v vseh krogih zbudila veliko za-; nimanja. (Izvirna brzojavka »Slovencu«). Brezposelnost v Milanu. Iz uradno objavlje-j nih statistik je razvidno, da je znašalo število brezposelnih v Milanu dne i. julija 21.588, dne 1. maja 8218 in 1. junija 14.349. BORZA. Curili, 12. julija. Devize: Berlin 7.70, , Holandija 193, New York 606, London 22.02, Pariz 47, Milan 27.45, Bruselj 46, Kodanj 97.50, Stockholm 129, Kristianija 62.75, Madrid 76.25, Buenos Aires 175, Praga 7.75, Varšava 0.32, Budimpešta 2.10, Zagreb 3.80, Bukarešta 8.60, Dunaj 0.80, avstrijske krone 0.80. Dunaj, 12. julija. Devize: Amsterdam 24.675—24.775, Zagreb 485—489, Belgrad i 1938—1958, Berlin 987—993, Budimpešta 270.25—273.25, Bukarešta 1087.50—1097.50, London 2805—2825, Milan 3500—3520, New York 770—774, Pariz 5967.50—6007,50, Praga 999—1005, Sofija 697.50—707.50, Varšava 38.50—40.50, Curih 127.75— 128.25. Valute: Ameriški dolarji 763—767, levi 690 -700, nemške marke 990—996, anglešk ifunti 2790—2810, francoski franki 5950—5990, holandski goldinarji 24.600— 24.700, italijanske lire 3490—3510, dinarji tisočaki 1928—1948, poljske marke 41.25— 43.25, leji 1077.50—1087.50, švicarski franki 12.725—12.775, češkoslovaške krone 1005.50—1011.50, madžarske krone 270.50 —273.50. g Kanal Ren—Main—Donava. V par dneh st> tukaj ustanovi akcijska družba, ki bo prevzela zgradbo velike vodne ceste Ren—Main—Donava. Bavarska vlada je deželnemu zboru že predložila zakonski načrt, ki jo bo pooblastil, da se z akcijami udeleži podjetja. Proračunski odsek deželne zbornice se bo s to zadevo pečal prihodnje dni. g 800 milijonov dolarjev posojila išče Nemčija v Zjedinjenih državah. Posojilo bi bilo krito z nemškim premoženjem, ki je bilo med vojsko v Ameriki sekvestrirano in bi se zdaj upravljalo potom kuratorjev. Amerika je baje pripravljena dovoliti to posojilo, da doseže eksport blaga, ki je v Ameriki nakopičeno in povzroča veliko ekonomsko krizo. g 750 milijonov mark primanjkljaja ima Berlin. Da bi se velikanski primanjkljaj vsaj deloma pokril, bodo uvedli nove visoke davke na vsa vozila na vodi in na kopnem ter na vsako vprežno žival (konji bodo imeli posebne znamke kakor psi), omejili bodo omrežje pouličnih železnic in črtali dve tretjini proračuna za mestne nasade. g 40 zlatih mark carinc za uvoz 100 kg sladkorja na Nemško zahteva Društvo nemških proizvajalcev kakor tudi zakonito odredbo glede odprave vezanega gospodarstva s sladkorjem. g Nemške reparacije. Da izpolni obveznosti člena II a plačilnega načrta re-paracijskega odseka, je komisija nemškega državnega zbora za vojna bremena izročila reparacijskemu odseku dne 1. julija zadolžnico za 12 milijard zlatih mark, ki se bodo od 1. maja 1921 naprej obrestovale po 5%, Meteoroiogiei&o poročilo. Ljubljana 300 m n. m. vis. (Za dvakratno obiavo v tedna se računa 16 kron.) ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malič«. BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. Mhrimttf v starosti 20 let želi službe MStlUbllil stražnika pri kakšnem podjetju ali pri tovarni. Nastop takoj. Naslov pove uprava pod štev. 2448. KSaSS!H!SH!HOBBBffl81BBHBBf Harošaife ,Slovenca1! 1BHJBS0BBBBIBBBBBBBBBB lesa in več nmeiniSRin si od 60 do 250 kron se proda. Dunajska cesta št. 25._2459 samo ____________________________________. stojne deinvce sprejme tvornica vozov I. G, Kronasta sin d. d. Varaždin. Prvovrstnim delavcem pri najvišjih plačah mesto osigurano. 2160 Priporočalo se sledeča domače fvrdke: C lis OpUEU-VftUlA lia ro-111 o tO i v mm Turmo-lilutoi v O L'*tbroir rtitoroiitifl v C •Notio, • etrovi 1'adaviao v mm 11., 7. 21 h 738-9 2M 2-1 jasno sl.svz, 12./7. 7 h 737-1 18-7 2 jasno s. vzb. - 12./7. 14 h 735-5 25-5 4-2 d. obl. jvzh. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MODNI SALONI Kvas Janko, Miklošičeva c. št. 5, (Akademski dom.) MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran,. Ljubljana, Cankar, nabr. E PARNA PEK ARIJ A Jean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI. i Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 j RAZMN02EV. APARATI. . Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 SPEDICIJSKA PODJETJA Uher F' & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9, STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Žaran Martin, Mestni trg 12. TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom). TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10. TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., WoHova ulica 3. ZALOGA OGLJA iN DRV Paljevec Izidor, Slomškova ul.21. (Za ilvakrntno nt>iavo v einu s računa 16 kron.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 11. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cihlar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. live mizmehke9a Kolarske Kovače in laKirarle Sprejme se takoj nrnŠlVflliffl (Steparica). dobro izvežbiina lil SJSnUIRU Hrana in stanovanje v hiši. Ivan jamar, čevljar, Rečica st. 18, Bled II. 2162 Več pleskarskih pomenov za pleskanje železniških mostov proti dobri plači sprejme tvrdka Josip Jug, Himska cesta 16. Ljubljana. išče se dobra SirSlansIna tsšSa, kjer bi se sprejel tretješolec, najbolje, ako je že en domači starejši dijak v hiši. Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro »Tretješolec« 2461. Na prodaj imam 2 lepa travnika prvi meri 2 orala in pol, drugi pa en oral in pol. Ležita v Mestnem logu. Seno za krave. Poizve se.- Ignacij Marenko, Opekarska cesta 31. po 18 K za 1 kilogram se prodaja vsak dan dopoldne na Predovičevi in Smoljanovi stojnici v Šolskem drevoredu Popoldne pa v skladišču na Mesarski cesti št. 4 pri mestni klavnici. Ve ilco izUtra otroSKili vozičkov flvo-Koles in šivainiii slroiev po ceni: F. Batjel, Ljubljana, Stari trg št. 28. Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji; Mehanična delavnica, Karlovska cesta U. Za podjetje, ki obsega gospodarstvo z lesno industrijo, dalje opekarno in ekonomijo, se išče w upravnika -m ki mora biti vešč tudi poslom v pisarni ter občevanja z oblastmi. Prosto stanovanje 3 sob s kuhinjo in kurjavo. Službeno mesto je stalno. Navesti so minimalni mesečni zahtevki: brez teh se na ponudbo ne ozira. Ponudbe s podrobnimi osebnimi podatki iu navedbo lastnega znanja je nasloviti na Josip Lenarčič, Vrhnika. Zadruga hrvatskih vinogradara ZAGREB, Baroševa cesta Priporoča svojo veliko zalogo dobrih, zajamčeno nepotvorjenih vin in to starih in novih, belili, šiler in Črnih po zmernih cenah, koje kakor tudi vzorce na zahtevo pošilja. — Prosimo obiska naše kleti na Baro&evoj cesti. &ruiba z o. s. preje Brata Eberlin Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Union". Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. I. vrste na zaboje prodaja tvrdka Emil AuguŠtin Ljubljana, Punajska cesta II. 36. Potrebno in koristno je da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Rmerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natanCnl znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, Ceš, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelnl preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo p« več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke. Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše gesla FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street New York, N. Y.