Političen list za slovenski narod.
Naročnino !n oznanila (I n t e r a t •) »»prejema nprarnlStvo ln ekspedleija * ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ullee it. 3.
Po poiti prejemu velja: Za tele leto predplaSaa 16 fld., ta pol leta 8 fld., sa četrt leta 4 (14., xa jedea
meiec 1 fld 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	I	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana piima ne »»prejemajo.
4a *elo leto 18 fld., » pol leta 6 fld., «a četrt leta 8 fld., >a jeden meeec 1 fld. 1	Vredniitvo je v SemeniSkih ulicah It. 2, I., 17.
V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamn« številke po 7 kr.	'	izhaja viak dan, isviemAi nedelje in prainike, ob pol 6. ari popoldne.
Vr edniit v a telefdn - itov. 74.
žStev.
V Ljubljani, v petek 10. novembra 1899.
Letnilc XXVII
Državni zbor.
Dunaj, 9. nov. Izgredi na Moravskem.
Danes je zbornica nadaljevala debato o odgovoru ministra za notranje posle glede izgredov na Moravskem. Prvi je govoril soc. demokrat Berner, ki nasvetuje poseben odsek, da preišče in presodi vzroke teh izgredov. Berner je zastopnik pete kurije ravno onih krajev na Moravskem, koder so se vršili največji izgredi. Govornik naglaša, da minister ni odgovarjal o izgredih kot politik, ne kot človek, ampak kot birokrat. Ko bi vojaki in orožniki ne prišli delat mir in red, gotovo bi se ljudstvo preje pomirilo in kri bi ne tekla. Sploh je Berner govoril kot izvežban agitator in napeljaval gorko kri nesrečnih žrtev na soc. demokraški mlin. Povedal je marsikatero resnico, ki pa z ozirom na tendenco zgublja svojo prepričevalnost. Berner je žid po svojem veroizpovedanju, a je ravno iz agitatorskih namenov hudo bičal židovske kapitaliste na Moravskem, ki vzdržujejo umetno nemštvo v deželi ter zatirajo ogromno večino češkega prebivalstva. Ker torej židje na Moravskem pri vsaeih volitvah podpirajo Nemce ter izkoriščajo nižje, delavske stanove, zato se je ljudstvo v mnogih krajih vzdignilo proti Židom. Berner pa ne bi bil soc. demokrat, ko ne bi ob jednem napadal kat. duhovnikov, katerim predbaciva, da se bratijo z židovskimi kapitalisti. Berner je govoril nad dve uri ter odkril vse svoje želje in bolečine. Moravski Nemci mu gotovo ne bodo hvaležni za njegov govor, mej katerim so se antisemitje oglašali z raznimi medklici.
Posl. T iir k, ki s svojimi govori vzbuja le pomilovanje, je bil v hudih škripcih ter mej govorom izpraznil mnogo kozarcev vode. On je ponosen, da je star antisemit, zato je v zadregi, kako bi zagovarjal moravske nemške Žide. Ker pa je svoj čas pogledal tudi v zgodovino, zato navaja iz zgodovine dejstva, ki so z moravskimi izgredi in Židi v taki zvezi, kakor z vojsko in Buri v Transvalu. Mož je German od pete do temena, zato je končal svoj govor, da se Nemci v Avstriji ne bodo nikdar spravili s Cehi. Mož ni resen, zato so se mu Cehi smejali.
Po tem govoru je predsednik ob 3. uri za ključil sejo. Debata o izgredih na Moravskem utegne biti še jako zanimiva, ker hočejo govoriti znani antisemitje Schneider, Gregorig in Bielo-hlavek. Vsa debata se vrši v prvi vrsti o Židih, ki pa se smejejo v pest. Dobiček pa utegnejo imeti le soc. demokratje.
Danes zvečer ob '/s 8. uri je zopet seja, v kateri pride v obravnavo
državna podpora vsled uim.
Tekoče leto so povodnji in druge elementarne nezgode skoraj po vseh avstrijskih deželah napravile velikanske škode, posebno pa povodnji na Gorenjem in Niže Avstrijskem, Solnograškem in Tirolskem, v južnih deželah pa toča. Vsled tacih nenadnih nezgod pride mnogo gospodarjev na beraško palico. Deželo morejo le malo pomagati, ker že komaj in z največjo silo pokrivajo svoje
redne potrebščine. Zato je dolžnost države, ki ima za razne davke vedno široke in brezdanje vreče, da v takih nujnih slučajih dovoljuje škodam primerne podpore. Naglašam besedo »podpore«, ker mnogokje zahtevajo naravnost odškodnine provzročenih škod. S tem pa nikakor ne rečem, da. so državne podpore vedno vsaj približno primerne škodam vsled raznih nezgod in uim.
Letos cenijo škodo vsled povodnji na Niže-Avstrijskem na 1 milijon gld., na Gor. Avstrijskem na 15 do 20 milijonov, na Solnograškem na 2 milijona, na Tirolskem na 1 milijon. Več ali manj škode so povodnji napravile tudi na Češkem, Moravskem, Štajerskem, Goriškem, v Sle-ziji, Galiciji, Istri in Dalmaciji. Na Kranjskem je letos toča uničila mnogo pridelkov po Dolenjskem in v vipavski dolini.
Z ozirom na te velikanske poškodbe je vlada od državnega zbora zahtevala kredita 9,800.000 gld., da 86 razdeli kot podpore in kot brezobrestna posojila posameznikom, občinam, okrajem in deželam. Odsek za to vladno predlogo je danes predložil svoje poročilo ter le v nekaterih točkah pre-menil vladni načrt zakona. Tako določa za podpore in brezobrestna posojila vsled povodenj tri milijone; posojila se bodo vračala v 15letnih obrokih pričenši b 1. januvarijem 1903. Za poprave vodnih zagradeb se določa 1 milijon, ha, podpore in posojila manjših poškodeb vsled povodenj in drugih elementarnih nezgod priporoča odsek 600.000 gld. Za podpore vsled sedaj še ne cenjenih poškodeb in za nadaljevanje pomočne akcije v letih 1897 in 1898 nasvetuje odsek 500.000 gld. V posebnem paragrafu se vladi naroča, da do 15. maja 1900 državnemu zboru predloži poročilo o porabljenem kreditu. Vse dotične prošnje so proste koleka in pristojbin. Za poprave državnih cest, železnic in drugih predmetov se dovoljuje 4,100.000 gld. V posebni resoluciji se vladi naroča, da prihodnje leto zahteva še daljše kredite, ko bi ne zadoščal dovoljeni znesek. Tudi se vladi naroča, da v posameznih kronovinah ustanovi zaklade, iz katerih bi deželne vlade delile prvo pomoč v nujnih slučajih. Vladi se tudi naroča, da dovoli primerno podporo vsled trtne uši in oidija Haložanom v ptujskem okraju in da vsled splošne revščine prebivalstva prej ko mogoče prične graditi železnico od Trsta do Poreča in belokranjsko železnico. Poslanci Pleifer, Žitnik in tovariši bo vložili nujna predloga, da vlada iz kreditov dovoli primerno podpore poškodovancem po toči v črnomaljskem, novomeškem, krškem, litijskem in postojinskem okraju.
Prihodnja seja jutri.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. novembra.
Avstrijska poslanska zbornica je imela včeraj kar dve seji. V prvi seji, ki se je pričela malo pred 12. uro, se je nadaljevala razprava o izgredih na Moravskem. Govoril je prvi socijalni demokrat Berner, ki je pobiral za Žide kostanj iz žrjavice. Ker je predsednik uvidel, da bi razprava ne bila končana v tej seji, akoravno bi morda
trajala do polnoči, jo je takoj po Tiirkvem dolgotrajnem govoru prekinil in odredil večerno sejo. Ta je trajala od tričetrt na 8. uro do četrt na 12. Poročevalec Steiner je poročal o vladni predlogi glede državnih podpor vsled povodnji ponesrečenim krajem. Vsprejeta je bila nespremenjena vladna predloga kakor tudi vse stavljene resolucije. Prihodnja seja je danes. Nadaljevala se bo zopet razprava o ministrovem odgovoru glede izgredov na Moravskem in bržkone tudi še danes ne bo prišel na vrsto časniški in koledarski kolek.
Nogodbeno vprašanje. Z današnjim dnem se je pričelo na Dunaju z reševanjem takozvanega kvotnega vprašanja. Obe kvotni deputaciji sta izvolili pododseka sedmerih članov, ki se že danes sestaneta k prvi skupni seji, in poročevalca obeh deputacij sta plenumu predložila svoja poročila ali takozvani kvotni ključ. Iz teh dveh ključev, avstrijskega in ogerskega, je razvidno na prvi hip, da je vsako sporazumljenje mej deputacijama izključeno, kajti razlika mej obema ključema je malo manj nego celih osem odstotkov. Svota dohodkov od 1886—1897. namreč takih, ki jih dobiva samo Avstrija oziroma Ogerska in ne oziraje se na takozvano vojaško granico, znaša za Avstrijo 4702.1 milj. gld., za Ogersko pa 2831.2 milj. Na podlagi teh številk izračunano razmerje se glasi : 62 43 : 37-57. — Mažari pa pravijo, da se mora vzeti za podlago svota dohodkov in sicer za Avstrijo 4730-4, za Ogersko pa 2050-3 mil. gld., in pridejo tem potom do naslednjega razmerja 69 77 : 30-23. Mažari pridejo do takih številk, ker odbijajo od svojih dohodkov vse mogoče številke in zneske, od avstrijskih pa le neznatne svotice. Da ogersko razmerje ne sme obveljati, je jasno kot beli dan, ker bi bili Avstrijci v tem slučaju za nad jeden odstotek na slabejem, kakor smo pa sedaj. Do sporazumljenja mej deputacijama toraj gotovo ne pride, upanje pa je opravičeno, da bodo morali Mažari prevzeti nekoliko višjo kvoto, kakor jo imajo sedaj.
Umor v Polni in itoljski klub. Te dni je imel poljski klub sejo, na katere dnevnem redu je bil razgovor o nemirih na Moravskem in o stališču poljskega kluba pri tej razpravi. Tem povodom se je govorilo tudi o umoru v Polni in slednjič o znani interpelaciji v tej zadevi, katero sta mej drugimi člani poljskega kluba podpisala tudi posl. Ja\vorski in Gnie\vozs. Oba sta toraj čutila potrebo pojasniti in opravičiti svoje postopanje, ker je znano, da je interpelacija izšla iz židovskih krogov. Oba sta izjavljala, da bo v tem oziru godi Židom velika (!) krivica. Storila sta pa to iz treh razlogov: 1. nista hotela odreči podpisa posl. Byku, Rapoportu in tovarišem, 2. sta popolno prepričana o neresničnosti pravljice o ritualnem umoru in 3. uvidita v razširjanju takih poročil veliko nevarnost za posamne stanove. Priznala sta toraj, da sta Židom v polni meri ustregla, in žanjeta bržkone že sedaj obilo pohvalo od gotovo strani.
Samoaška pogodba. Kramarski Angleži so storili zopet važen korak v svoji zunanji politiki. Sklenili so, kot smo že omenili, z Nemci pogodbo, s katero se odrekajo vseh pravic do samoaških
otokov ter jih razun otoka Tutuila z malimi otočki vred prepuste vse Nemoem v last, poslednje imenovano otočje pa Zveznim državam severne Amerike. Da se pa morda ne bo reklo, da so Angleži te otoke kar podarili, se je določilo nadalje v omenjeni pogodbi, da se Nemčija odreče vsem pravicem do Tenga otokov in do Sa-vage-Island na korist Angliji. S to pogodbo, ki jo brezdvomno odobri predsednik Mac Kinley, se je najprej doseglo, da je poravnan dolgotrajni razpor v zadevi samoaških otokov, akoravno s tem ni rečeno, da je pomirjeno s tem tudi ondotno prebivalstvo. Poleg tega zunanjega uspeha so pa dosegli Angleži l ozirom na sedanjo afriško vojsko še drug važen uspeh. U tem »plemenitim« činom so takorekoč prisilili Nemčijo, da ostane nevtralna v sedanji vojski in ne posluša ruskih in francoskih glasov. To se je zdelo Angležem tembolj potrebno, ker je ravno sedaj bival v Berolinu ruski car in je bila velika nevarnost, da se Nemčija konečno vendarle odloči za skupno akcijo proti Angležem. Ti kramarji toraj z odstopom niso veliko izgubili, ker je bilo itak še veliko vprašanje, ali ostanejo ti otoki v njih oblasti, nasprotno so pa vsaj deloma preprečili pretečo nevarnost.
Kaj naj pričakujemo 13. novembra?
(Javno predavanje č. g. kanonika Sušnika v »Slov. krSC.-soc. zvezi« dne 8. novembra 1. 1899.)
Bliskoma se je raznesla vest, da vtegne od 13. na 14. t. m. komet trčiti ob zemljo. Marsikomu je napravilo to nepotreben strah, vzlasti, ker jih je razmeroma mej prostim ljudstvom le malo, katerim bi bilo kaj več o zvezdnatem nebu znano. Oglejmo si torej, kaka nevarnost preti od napovedanega kometa naši zemlji.
Vse, kar je vsakdanje, človeka malo zanima, nenavadna redka stvar pa človeku vzbudi pozornost, če tudi bi bila dotična stvar sama ob sebi neznatna. Mi vidimo vsaki dan nad seboj zvezdnato nebo razprostrto. Na tisoče in tisoče svetov plava nad nami po nebu, katerih vsakteri je sam zase občudovanja vreden, a vender se malo kdo po njih ozira ravno zato, ker je ta pogled vsakdanji. Toliko večji pozornost pa obrne nase nenavadna prikazen na nebu — zvezda repatica. Že v starodavnih časih so repatim zvezdam pripisovali, da nam napovedujejo velike nesreče, bodisi da je bila kaka vojna, ali bolezen, ali slaba letina — vse je zakrivil nesrečni komet, in ker nobeno leto brez kake nezgode ne mine, tedaj tudi ni bilo težko repato zvezdo spraviti s kako nesrečo v dotiko. Ravno za take nezgode niso bili zvezdočari nikdar v zadregi: Vsaktera najmanjša navidezna nesreča je bila posledica ko-metove prikazni. Tako je 1. 1665. kužno bolezen v Londonu zakrivil komet. Leta 1668. ni mogel komet ničesar druzega povzročiti, tedaj je zanesel na Vestfalsko bolezen med mačke, katere so poginile. Da, 1. 1454. je bil celo komet kriv, da so se v Liinneburgu v neki krčmi čevljarski pomočniki mej «abo stepli.
Ko je zvezdoznanstvo napredovalo in ko so učenjaki se prepričali, da komet ravno tako kroži po svojih potih krog solnca, kakor druge zvezde našega osolnčja, tedaj je tudi strah pred kometom polagoma minul. Vsekakor pa je lepa repata zvezda za nas krasna in nenavadna prikazen, zatorej se hočemo ž njo nekoliko obširneje baviti.
Zvezdoznanci razločujejo pri repati zvezdi notranje jedro, katerega obdaja lahka meglica (coma), katera prehaja v krajši ali daljši rep. Jedro samo je najgostejši del vsega kometa, samo ob sebi primeroma majhno in se ceni pri raznih novejših kometih od 40—4000 kilometrov v premeru. Brez primere večji obseg ima meglica, katera jedro obdaja in prehaja v rep. Premer te meglice znaša dostikrat nad 1 milijon kilometrov. Rep nastane vselej še le v obližji solnca. Ko se komet zvezdoznancem prikaže v veliki daljavi, sestoji navadno Bamo iz jedra, katerega obdaja večja ali manjša meglica. Ko se pa komet približuje solncu, tedaj nam kaže daljnogled jako zanimivo spremembo. Iz jedra se začno dvigati oblaki, ti oblaki se vedno obračajo nazaj in tvorijo dolgi rep. Zvezdoznanci ta pojav tolmačijo na ta način, da vsled solnčne vročine razne snovi na kometu preidejo v paro in pri tej priliki vzbujajo elektriko. Ker je pa elektrika na kometu istoimena z elektriko na solncu, tedaj se ona od-
bija od solnca proč in provzročuje, d? je rep od solnca obrnjen. (Olbers. — Bessel.)
Rep je navadno zelo dolg in presega glede velikosti morda vsa druga telesa na nebu. Tako je imel komet od 1. 1744. — 52 milijonov kilometrov dolgi rep. Komet od 1. 1769. je imel 70 milijonov kilometrov dolg rep, kometa od 1. 1680. in 1811. sta imela 110—150 milijonov kilometrov dolga repa in komet od 1. 1863. je imel celo nad 250 milijonov kilometrov dolg rep, torej je dosegel skorej premer tira naše zemlje. Tudi svetloba nekaterih kometov je bila izvenredno velika : Po Cezarjevi smrti so opazovali Rimljanje eelo po dnevu na nebu zvezdo repatico. Tudi v sedanjem stoletju ste bili repatici od 1. 1843. in 1882. v nekaterih krajih pri belem dnevu vidni.
V novejšem času skušajo zvezdoznanci pri vseh repatih zvezdah preračunati njihov pot in določiti tudi smer in lego te poti v svetovnem prostoru. Pri nekaterih kometih se je tudi določil čas, v katerem obide repatica svojo pot. Tako H a 11 e y j e v komet rabi za svoj tek 75 in pol let. Njega imamo pričakovati 1. 1911. Za komet od 1. 1680 so naračunili 8800 let obteka. Ta repatica se je približala solncu do dvesto 32 tisoč kilometrov, tedaj le polovico take dalje, kakor je mesec od zemlje. V svoji največji razdalji je on od solnca oddaljen 126 tisoč milijonov kilometrov. Hitrica, h katero beži mimo solnca, znaša 523 kilometrov na sekundo. V največji razdalji od solnca pa se komet premika le s hitrico 4 metrov na sekundo. V bližini solnca je komet izpostavljen najhujši solnčni vročini, tako, da se na njem vse snovi stopijo in preidejo v paro, v daljavi od solnca pa 6e premika po prostorih, katerih temperaturo cenijo fiziki na 140 stopinj Celzija pod ničlo. O druzih kometih so zvezdoznanci izračunih pota v podobi parabole ali hyperbole, torej se ti kometi ne povrnejo nikdar več nazaj k solncu, temveč beže kot pravi »brez-domovinci« daleč po svetovnem prostoru, dokler jih morda čez tisočletja kaka druga stalna zvezda v svoje okrožje ne potegne.
Ako komete z daljnogledi opazujemo, tedaj vidimo skozi njihove repove in meglice druge zvezde na nebu bliščati. Ker ravno ta vsebina svetlobne trakove skoro nič ne zavira, mora biti orta zelo redka in rahla. Celo o jedru so nekateri zvezdoznanci trdili, da je prozoren. Komet večinoma sestoji iz večjih in manjših kosov in drobcev, kateri se vsled solnčne vročine spremenijo v par, se razširijo čez velikanski prostor in tvarjajo na ta način neizrekljivo velike oblike, ki so pa neznansko redke in rahle. Zaradi tega se tudi množina in gostost njihove vsebine nikakor ne more primerjati z gostostjo snovi naše zemlje. Ko je L e x e 11 o v komet 1. 1767 zašel blizo Jupitra, je ta planet njegov tir spremenil v krajšega, v katerem je komet odslej solnce obkrožil v 5 in pol letih. L. 1779 je isti komet prišel v drugo blizo Jupitra in ta je njegov dosedanji tir spremenil in od istega časa se komet k solncu ni več vrnil.
Zvezdoznanci so skušali njegovo vsebino določiti na 16 tisoči del naše zemlje. Istotako so vsebino Donatijevega kometa določili na 25 tisoči del naše zemlje. Če tudi je večji del vsebine kometove podoben veliki množici razpr šenega peska, katerega veter nese po zraku, se vender ne more oporekati, da bi jedro, če tudi razmeroma ma|hno, ne moglo imeti večje go-stosti.
Ako zemlja zaide v rep ali meglico kometovo, bi najbrže ne bilo druzih posledic, kot ozračje bi bilo polno zvezdnih utrinkov. Večja nevarnost pa bi zapretila naši zemlji, ko bi komet s svojim brez primere gostejšim jedrom trčil ob zemljo. Mislimo si, da to jedro znaša le 25 tisoči del naše zemlje ali sto deset tisoč kub. milj srednje gostosti naše zemlje ali nad 200.000 kubičnih milj gostosti našega pozemeljskega gorovja, tedaj približno toliko, kolikor znaša vsebina vsega gorovja na zemlji. Ko bi taka množina snovi treščila ob našo zemljo in sicer s stokratno hitrico topove kroglje (50 kilometrov na sekundo), tedaj je jasno, da bi moral ta udarec, hujši kakor najsilnejši potres, pretresti vso zemljo. Ocean bi se dvignil kvišku in z groznim navalom poplavil vso zemljo. Na tisoče in tisoče kubičnih milj ognjene vsebine naše zemlje bi bruhnilo na dan, in ker je spektralna analiza pokazala, da je na kometih tudi
mnogo ogljenčevega vodenoa, bi ta v zvezi s kisikom na zemlji provzročil požar, kateri bi vničil še to, kar je potresu in povodnji ostalo. K sreči senamenake grozne katastrofe ni bati, ker noben komet s toliko gosto vsebino se ne približa naši zemlji, da bi ji vsled tega postal opasen,
Ako v jasni noči dalj časa opazujemo zvezdnato nebo, se nam kaže, kakor da bi se tu ali tam kaka zvezda utrgala, letela nekoliko časa po nebu in potem zopet ugasnila. Ljudstvo imenuje to zvezdni utrinki. Razne ljudske pravljice so s temi utrinki v tesni zvezi. Nekateri trdijo, da vselej, kadar ee zvezda utrne, jedna duša zapusti ta svet. Samo ob sebi je umljivo, da je človeška domišljija tudi to neumljivo prikazen na nočnem nebu po svoje izrabila. Utrinki eo razne velikosti. Od majhnih, komaj vidljivih utrinkov se nahajajo razlike do najsvetlejših zvezd. Da, nekateri posamezni meteori se tako posvetijo, da nastane mesečini ali celo dnevu enaka svetloba. Ti utrinki trajajo navadno zelo kratek čas od ene do pet, šest sekund, le redkokedaj je meteor dalj časa videti na nebu, pač pa zlasti večji utrinki in meteori zapuščajo za sabo svetel rep, katerega je videti dostikrat več minut. Z enakimi prikaznimi so združene tudi stare pripovesti, da je kamenje padalo z neba. Dolgo je trebalo, preden so se učenjaki prepričali, da to ni le prazna bajka, temveč istinita resnica. Ko je I. 1790 v Gascogni v Juillac na Francoskem padel meteor s kamenjem z neba, je župan dotične občine napravil zapisnik s 300 podpisi ter potrdilo resnice, da je padlo kamenje izpod neba, ter poslal zapisnik akademiji znanosti v Pariz — toda akademija je bila tolikanj trdno prepričana, da je fizikalno nemogoče, da bi padlo kedaj kamenje izpod neba, da je pomilovanje izrekla županu zaradi tolike prazno-vernosti. L. 180-3 se je v 1'Aigle na Francoskem prikazal velikanski meteor, ki se je s tolikim gromom in hruščem v zraku razpočil, da je provzročil potres, kateri je veliko dimnikov in zidov porušil. Na miljo daleč na okrog se je kamenje usulo izpod neba, katerega so nabrali 2 — 3000 koscev, katerih nekateri so tehtali do 9 kilogramov. Sedaj je akademija znanosti v Parizu odposlala učenjaka Biota, ki je na licu mesta vso stvar pre-iskal in bil primoran znanstveno priznati, da padanje kamna izpod neba ni samo ljudska pravljica, ampak dejstvo, katero se ne da tajiti. Leta 1808 je v mestecu Staneru na Moravskem tudi padlo 2—300 kamenjev izpod neba, kateri so posamezni tehtali po 6 kilogramov. Enaki prizori so se vršili 1. 1857 v Quen Ggouku v vzhodni Indiji in 1. 1868 v Pultusku na Ruskem. L. 1866 je padel na Ogerskem meteor na zemljo, ki je tehtal 290 kilogramov. Dne 12 marca letošnjega leta je opazil zvečer ob '/«10- državni svetnik Schweder v Rigi zelo svitel meteor, ki je bežal proti severu in padel blizu mesteca Borga ob finskem morju v morje. Ker je bilo morje tedaj ravno zamrznjeno, je meteor prebil 9 metrov široko luknjo skozi led. Našli so potem v plitvem morju veliko koscev, kateri so skupno tehtali 320 kilogramov. Največji kos je bil pol metra dolg in je tehtal do 70 kilogramov.
S početkom tega stoletja se je torej znanstveni svet resno jel baviti s tem vprašanjem, kaj da so metoriti, oziroma zvezdnati utrinki, in odkod da prihajajo. Dijaka Brandes in Benzenberg v GSttingnu sta 1. 1798 prva z dveh raznih stališč opazovala istodobne utrinke in s pomočjo medsebojne razdalje in paralaxe na neb« skušala določiti višavo utrinkov. Pozneje so se veščaki v Berolinu, v Parizu, v Ameriki in v Rimu ba-vili s tem vprašanjem. Posledica teh raziskovanj je bila, da se največ zvezdnih utrinkov prikaže v višavi okrog 150 kilometrov in ugasne v višavi okrog 90 kilometrov nad zemljo. Hitrica, s katero utrinki bežijo po zraku, je brez primere večja, kakor kateregakoli si bodi predmeta na zemlji, in znaša navadno od 40 do 70 kilometrov na sekundo. Vkljub temu, da je število utrinkov v raznih časih zelo veliko, pade vender le primeroma malo koscev meteorov na zemljo. Vzrok temu je ta, da se velika množina vsled silne hi-trice in drgnjenja v zraku tako zelo segreje, da bo popolnoma v par in pline spremeni in v ozračju razgubi. Razna raziskavanja veščakov so privedla do zaključka, da meteor, kateri se zasveti na nebu tako močno kakor Jupiter ali Venera, ne tehta
iez 3 kilograme. Meteorji, kateri se zasvetijo, kakor zvezde prve in druge vrste, tehtajo komaj V4 do % kilograma. Najmanjši še prostemu očesu vidni utrinki tehtajo komaj nekoliko gramov. Me-teori, ki so padli na zemljo, so večinoma kamni na površju ožgani in črnikasti, deloma čisto železo, kateremu je večkrat primešano 2 do 15% niklja. Novih snovi, katerih bi se ne nahajalo že na naši zemlji, ni bilo najti v meteorih.
Tudi število zvezdnih utrinkov, kakor se v gotovih časih prikazujejo na nebu, je zelo različno. Humboldt jih je 1799 s svojim spremljevalcem Bouplandom v Cumanu opazoval v malo urah veliko tisoč. Poznejša sporočila so pokazala, da so bili isti zvezdni utrinki v istem času v silni množini vidni po celi Ameriki. Humboldt je poizvedel, da so leta 1766 opazovali enako mnogoštevilne utrinke v Ameriki. Iz tega je on sklepal na nekaki perijodični povratek zvezdnih utrinkov na leto 1833. In v resnici so istega leta opazovali zvezdne utrinke v neštetih množicah. Enako bogato je bilo tudi leto 1866 na zvezdnih utrinkih. Iz tega sklepajo zvezdoznanci, da kroži okrog solnca velika množica meteoritov, kateri križajo zemeljski tir na onem mestu, kjer se nahaja zemlja navadno 12. ali 13. novembra. Ker se je doslej ravno ta prikazen pojavljala vsakih 33 let, tedaj sklepajo zvezdoznanci, da bode tudi letošnje leto okrog 12., 13. in
14.	novembra zlasti proti jutru videti obilo zvezdnih utrinkov na nebu.
Dotični meteoriti so sicer po vsem svojem tiru vendar neednakomerno razdeljeni. Oni rabijo 33 let, da obkrožijo svojo pot okrog solnca, zategadelj zemlja tudi, akoravno vsako leto dobi iz tega kroga nekoliko zvezdnih utrinkov, zadene v najgostejši roj še le vsako 33 leto. Enaki zvezdni utrinki se pa ne nahajajo samo v prvi polovici meseca novembra, temveč tudi v drugih letnih časih, čeravno le v manjšem številu. Iz tega se da sklepati, da mora v svetovnem prostoru neizmerno velika množica večjih in manjših drobcev meteorov krožiti okrog solnca, kateri nam postanejo vidni še le tedaj, kadar zadenejo v zemeljsko ozračje. Kje imajo ti drobci svoj izvor, še ni popolnoma rešeno vprašanje. Nedvomno pa je, da je velika množina teh meteoritov preostanek raznih kometov, ki so krožili okrog solnca. Čuli smo, da so opazovali pri nekaterih kometih veliko milij. kilom. dolge repove. Težna moč kometov sama ob sebi pa nikakor ne zadostuje, da bi zamogla te tolikanj oddaljene drobce zopet svojemu jedru priklopiti in zlasti, ker tudi razven tega težna moč planetov na-nje vpliva, zgrešijo ti drobci svoj prvotni tir in krožijo po novem potu okrog solnca, dokler slednjič ne padejo na kak planet ali pa v solnce nazaj.
Nekako potrdilo o tem nam daje Bi e lov komet. Avstrijski častnik Biela je našel ta komet leta 1826 in preračunil za njega dobo šest in tri četrt leta. Že leta 1832 je provzročil ta komet ljudem velik strah, ker so zvezdoznanci napovedovali, da bode trčil z zemljo, in v resnici so istega leta opazovali izvanredno zvezdnih utrinkov. Leta 1845 so ta komet še opazovali z jednim zo-nom, januvarija 1846 sta se v kometu prikazali dve jedri, kateri ste se vsako s svojo meglico vedno bolj oddaljevali jedno od druzega. Šest let pozneje je razdalja mej obema deloma znašala 300.000 kilometrov; pozneje so iskali komet leta 1859, 1865 in zlasti 1872, ko se je imel zopet zemlji približati, pa brez vspeha. Mesto njega pa so opazovali 27. novembra 1872. leta veliko množino zvezdnih utrinkov. Ker se na severnem ob-nebju komet sploh ni dal opazovati, so zvezdo-znance južnih krajev brzojavno obvestili, toda le eden izmed njih se je izjavil (Pogsohn v Ma-drasu), da je opazoval slično meglico na nebu, da pa je neugodno vreme pozneje opazovanja za-branilo. Bielov komet je kot zvezda izginil z našega obnebja ter kroži sedaj v majhne drobce razkosan po svoji poti okrog solnca, s katere nam pošilja vsako leto okrog 27. novembra pozdrav v podobi precej številnih utrinkov.
Iz navedenega razvidimo, da je strah pred tem kometom neutemeljen. Vse, kar bomo opazovali v njem, bode velika množica utrinkov, katera se bode. videvala 13., še bolj pa 14. in
15.	novembra na nebu. Ker navidezno zvezdni utrinki prihajajo iz zvezdne podobe leva
na nebu, imenujejo zvezdoznanci ta roj meteoritov, leonide.
Drugi zanimivi zvezdni utrinki se prikazujejo vsako leto tudi še okoli 10. avgusta in so znani pri zvezdoznancih pod imenom tok sv. Lovrenca. Drugi manjši tokovi se opazujejo prve dni januvarija in okoli 20. aprila in 26. do 29 julija.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. novembra.
(Deželni predsednik baron Hein) se je sinoči s soprogo vrnil z Gorenjskega v Ljubljano.
(Slovensko gledališče.) Danes poje se prvikrat na slovenskem odru prekrasna in veličastna narodna opera v 3 dejanjih Smetanova: »Dali-bor«. Pri tej predstavi sodeluje tudi vse dramsko osobje. — V nedeljo, dne 12. novembra sta dve predstavi, zvečer uprizori se prvikrat v tej sezoni Schillerjeva žaloigra »Razbojniki«, popoludne ob '/i^- u" priredi se pa prva letošnja popoludanska ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Da se ustreže mnogo-stranskim željam, igrala se bo drugikrat v tej sezoni širšim slojem najbolje priljubljena žaloigra »Mlinar in njegova hči«. Za to predstavo ne veljajo legitimacije na abonirane in proste sedeže izvzemši uradnih. Ložni posestniki, ki žele sami razpolagati s svojo ložo za to predstavo, naj blagovolijo to v Šešarkovi trafiki dopoldne pred predstavo naznaniti.
(„GIasbena Matica") priredi svoj letošnji prvi koncert v nedeljo dne 3. decembra v telovadnici »Sokola« v »Narodnem domu«. Narodna društva blagovolijo se ob prireditvah svojih veselic na to ozirati. Koncertni vspored naznani se pozneje.
• Odbor.
(»Slovenec« je na prodaj) počenši z današnjim dnem tudi v trafiki g. Brusa (pri Štefetu) nasproti stolni cerkvi.
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Premeščeni so č. gg.: Franc Lovrenko iz Mute k Sv. Rupertu nad Laškim, Ivan Markošek iz Šmar-tina v Rožni dolini v Vitanje in Melh. Zorko iz St. Ruperta nad Laškim v Prihovo.
(Odlikovanje) Tajnik tržaškega trgov, in pomorskega sodišča, Viktor Garson, je dobil naslov in značaj deželnosodnega svetnika.
(Shod.) Katoliško slovensko politično in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini priredi v nedeljo dne 12. novembra političen shod pri Št. Ilju v Slov. goricah ob '/s 4. uri popoldne v prostorih gosp. Fr. Celcerja s sledečim veporedom: 1. Slovenci, bodimo ponosni na svoj narod! govori društveni predsednik. 2. O naših državljanskih pravicah razpravlja g. dr. Ivan Glaser iz Maribora. 3. O koristi in potrebi zadrug podučuje g. Ivan Kač iz Žalca. 4. Predlogi in nasveti. — Rodoljubi ob meji slovenski, udeležite se vai tega važnega shoda!
(Načelnikom sevniškega okrajnega zastopa) je potrdil cesar g. Mih. Starkla.
(V okrajni zastop celjski) so bili, kot smo poročali, s 40 proti 19 glasovom izvoljeni iz skupine veleposestva sledeči kandidatje: Hugon pl. Berks, Fr. Ogradi, dr. Sernec, Peter Majdič, Jak. Janič, dr. Hrašovec, Fr. Friedrich, dr. Dečko, dr. Filipič in Jos. Sirca.
(Kmetijsko zadrugo) so ustanovili v Bra-slovčah. Pristopilo ji je takoj prvi dan nad 100 udov.
(Novo bralno društvo) ustanove 19. t. m. pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Na ustanovnem shodu bodo govorili dr. Pipuš, Kač in predsednik osnovalnega odbora.
(Pevskega društva »Ljubljane« Martinov večer) v soboto v »Narodnem domu« obeta postati najlepša narodna veselica. Posebnega zanimanja vreden je pevski vspored. Društvo prednaša troje velikih zborov: Nedvedov »Popotnik«, Voglovi »Cigani" in B. Ipavcev »Kdo je mar«. Zadnjega že več let nismo čuli v Ljubljani. Operni pevec g. Pestkovvski pa proizvaja troje ruskih pesmi. Za vsestransko zabavo je preskrbljeno. Pričakovati je torej številnega obiska.
(Gg. pevci društva »Ljubljane«) se zbirajo v soboto točno ob sedmih zvečer v društveni sobi radi orkestralne skušnje.
(Slovensko planinsko društvo.) Jutri v soboto bo predaval pri planinskem večeru gospod profesor Perušek o svojem potovanju po Siciliji. —
Lokal spodaj na levo v veliki sobi restavracije »Narodni dom«.
(Garibaidinec SUkovič.) Tržaško sodišče je obsodilo nekega Avgusta Slokoviča na 100 gld. globe, oziroma 10 dnij zapora, ker se je za časa Gari-baldijevega obiska v Trstu precej robato vedel nasproti tamošnji policiji. Ali ni to značilno za vrednost tacega človeka? Toda v Trstu je žal še več tacih slovenskih izdajic.
(Tatvina pri Kendi) Ni ga skoro dneva, da bi se v Ljubljani ne čulo o tatvinah. Včeraj je pri Kendi, na Mestnem trgu, popoludne zginil z dvorišča velik zaboj različnih stvarij, kakor krtafi, čevljev, pavole, denarnic itd. v vrednosti 57 gld. O predrznih tatovih, ki so pri belem dnevu odnesli obširen zaboj, ne da bi jih kdo motil, ni sledu. Zaboj ima užgani črki H. K. in štev. 11420.
(Konji so se splašili) včeraj na Ambroževem trgu. Skoro se jih je posrečilo ujeti brez nesreče.
(Novo poslopje mlekarske zadruge) so minuli torek slovesno blagoslovili pri Sv. Juriju ob Taboru. Mlekarna se ponaša z najmodernejimi stroji.
(Grozen umor) Posestnik Alojzij Ažbe v Do-lenčicab, v škofjeloškem sodnem okraju, je izpovedal, da je minuli ponedeljek zjutraj našel v sobi na tleh mrtvo svojo ženo 32 letno Frančiško. Sumi se pa, da jo je Ažbe sam umoril, ker je bila baje večkrat pijana. Govori se, da sta se zvečer prepirala in da jo je z roko pobil na tla ter ji z nogo zadal nekaj udarcev na hrbet. Seveda Ažbe to taji. Mej prebivalstvom se tudi govori, da je Ažbe umoril svojo mater, o kateri se je v septembru poročalo, da so jo našli mrtvo na postelji. Ažbeta, ki je dovršil nekaj razredov spodnje realke in je sedaj oče štirih otrok, so izročili sodišču. Preiskava bo bržkone dognala to skrivnost.
* *
(0 poroki nadvojvodinje Štefanije) se silno menjavajo poročila. Sedaj se poroča, da je cesar vender-le privolil Štefaniji poročiti se z grofom Lo-nyayem in ji dovolil 120.000 gld. letne apanaže. Poroka bode vsaj do konca februvarija 1. 1900. Do tedaj bodo proglasili hčerko Štefanijino za polnoletno in jo zaročili z vojvodo Ulrihom Wiir-temberškim.
(Za adreso sv. očetu) povodom dopolnjenega 90. leta dne 2. marca 1900 nabira župnik Josip Cuttat v Švici podpise vseh devetdesetletnikov, ki so se voljni tem povodom pokloniti svetemu očetu.
(Umor v Polni) je dal prof. Masaryku v Pragi, o katerega jasnih nazorih sanjajo tudi nekateri slovenski dijaki, povod, da je izdal brošuro, v kateri je hotel dokazovati, da Hruza ni bila umorjena na kraju, kjer so jo našli, nego v svojem rojstnem kraju Mali Vesnici. Brošura naj bi uplivala na revizijo procesa. Drž. pravdnik je brošuro zaplenil. Kakor se vidi, je šel oboževani realist v službo — Židovstva.
(Ruski car) je v Parizu kupil palačo grofa Henckel Donnersmarcka. Za časa svetovne izložbe bode ruski car dalje časa stanoval v tej palači.
(Nesreča na železnici.) Iz Petrograda poročajo, daje pri postaji Oslipovice minulo sredo vsled neprevidnosti skočil s tira mešani vlak. Stroj in 14 voz se je razbilo. Ubitih je sedem oseb, nevarno poškodovanih pa devet.
(Sarah Bernhard — izzvižgana.) Slavni Sari se je te dni pripetila mala nezgoda. Sara hodi po svetu in se kaže v moški ulogi Hamleta. Zagrebčanom je pred dnevi zelo ugajala. Prirejali so ji ovacije, kakeršnih menda še ni doživel noben hrvatski rodoljub. V Milanu, kjer je Sara nastopila 2. t. m., so bili pa druzega mnenja. Njenega Hamleta je občinstvo soglasno — izzvižgalo.
(Velikim nereduostim) so prišli te dni na sled pri italijanski pošti. Dognalo se je, da so razna ministerstva nakazovala svote do pet milijonov lir v razne namene, mej drugim posebno za vojsko z Menelikom, ne da bi se bila stvar poravnala.
Društva.
(Odbor kluba slovenskih bici-klistov »Ljubljana«) konstituiral se je v včerajšnej seji sledeče: predsednik g. dr. Ivan Jenko, podpredsednik g. Fran Barle, tajnik g. Dore Vernik, blagajnik g. Ivan Frelili, I. rednik g. Ivan Devčic, II. rednik g. Ernest Koželj, odbornika brez posla gosp. Ivan Sbrizaj in gosp. Fran Gombač.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 10. novembra. (Državni zbor.) Nadaljuje se razprava o izgredih na Moravskem. Posl. Adamek dolži vlado, da je vseh izgredov kriva, iu kliče Clary-ju: Proč nazaj v Gradec! — Posl. Kozlovski ob-žaljuje, da je vlada razveljavila jezikovne naredbe in s tem provzročila grozne izgrede. Poljaki spodbujajo narodne idejale povsod, torej tudi pri Čehih. Vladi mora biti poglavitna skrb, da varuje pri izgredih življenje ljudi. — Minister Korber polemizuje z Za-čkom ter pravi, da je bilo postopanje žen-darmov vzorno. Pri teh besedah je nastal grozen krik in ropot, tako da Korber ni mogel nadaljevati govora. Oujejo se kriki: Ven s Korberjem! Doli ž njim! Morilec! Lopov! Češki poslanci mu groze s pestmi. Levičarski poslanci se prepirajo s češkimi pred ministerskimi sedeži. Predsednik ni mogel napraviti reda, levičarji kriče: Infamnost! Drznost! Nato stopi Clary h Korberju ter mu nekaj zašepeče. Na to se obrne ves krik proti CIaryju: Doli ž njim! Ven s Clary-jem! Predsednik je prekinil sejo za četrt ure; ko se je zopet pričela, je Korber vedno moten hitro sklenil svoj govor. Levica mu je ploskala, Cehi pa so vpili: Ven ž njim! — Posl. Schneider je govoril proti Židom, češ da židje imajo le Žide za ljudi, druge ljudi pa za brezpravno žival. Židovski poslanci ugovarjajo. Schneider privleče iz žepa knjigo, rekoč: Tu imam talmund, v katerem stoji to črno na belem. (Veselost.)
Dunaj, 10. novembra. Po otvoritvi seje je odgovoril predsednik dr. Fuchs na vprašanje posl. Funkeja, zakaj se pričenja seja šele ob 12. uri, da se je to zgodilo vsled z več stranij izražene želje. Nadalje naznanja predsednik, da bo vsak dan razun sobote in ponedeljka redna seja.
Dunaj, 10. novembra. V sinočnji večerni seji, ki je trajala od tri četrt na 8 do en četrt na 12. uro, je posl. Steiner poročal o vladni predlogi glede državnih podpor vsled uim prizadetim krajem. Govorili so poslanci Hofica, Plass, Oberndorfer in Stojan. Predloga je bila vsprejeta nespremenjena, kakor tudi vse stavljene resolucije. — Prihodnja seja je danes.
Dunaj, 10. novembra. V državnem proračunu je nakazanih 2400 kron za otvoritev 5. razreda na ljubljanski nižji gimnaziji.
Dunaj, 10. novembra. „Wiener Ztg." poroča: Trgovinski minister je imenoval poštnega kontrolorja Stussiner-ja v Ljubljani poštnim višjim kontrolorjem.
Dunaj, 10. novembra. Odsek za revizijo §14. je izvolil načelnikom posl. Dipaulij a, namestnikoma pa poslanca Funkeja in Pien-taka.
Dunaj, 10. novembra. Vlada je zahtevala od komisije za državne dolgove, da naj nakaže državni banki 59 milijonov goldinar-
jev državnega denarja, država hoče imeti za to državne bankovce. Večina pa, obstoječa iz desničarjev dr. Fuchs, Blažekin Kozlovski, je to proti dvema levičarjema odklonila, rekoč, da parlament zboruje in da naj se vlada v tem oziru obrne na parlament. Ta sklep je silno presenetil vladne kroge, ker je to v tesni zvezi s sklepanjem o nagodbi.
Dunaj, 10. novembra. Avstrijska kvotna deputacija je včeraj izvolila odsek sedmih članov. — Ministra Szell in Lukacs sta do-šla z deputacijo iz Budimpešte.
Dunaj, 10. novembra. Drž. poslanec J a n d a je odložil svoj državnozborski mandat.
Rim, 10. novembra. Koncem meseca novembra bo v Vatikanu konzistorij, v katerem bo potrjenih mnogo novih škofov ter bota prejela od papeža kaidinalski klobuk kardinal, knezonadškof goriški dr. Jakob Missia in spenuski kardinal Nava di Bontife.
Lvov, 10. novembra. Vsi, radi goljufije pri gališki hranilnici obtoženi, so oproščeni.
Sofija, 10. novembra. Knez Ferdinand se je odpovedal polovici civilne liste v korist deželi.
Petrograd, 10. novembra. Novoimeno-vani vojaški agent v Belgradu in Bukareštu polkovnik Leontovič bo bival stalno v Bukareštu in ne pojde v Belgrad. Razmere mej Rusijo in Srbijo se niso še prav nič zbolj-šale.
Vojska r Južni Afriki.
Iz Južne Afrike ni danes razven nekaj dvomljivih poročil nikakih vestij o angleško • burskih bojih. Angleži še vedno trdijo, da so gospodarji Ladysmitha in Colenso in da vspešno odbijajo napade, toda takih trditev tudi londonski vojni urad več ne veruje.
Kimberley se baje še vedno ni udal, ako-ravno imajo Buri tam skoro polovico armade. Ta trditev je zelo drzna, ker je znano, da je bila v mestu le neznatna angleška posadka.
Pariz, 10. novembra. Zastopnik južnoafriške republike dr. Leyds je izjavil, da bo vojska dolgo trajala in da upa, da velesile boja ne bodo dolgo mirno gledale.
Durban, 10. novembra. Iz Ladysmitha poročajo 7. t. m.: V nedeljo in ponedeljek je bilo tu popolno mirno. Danes so pričeli Buri zopet z bombardovanjem, toda brez škode.
London, 10. novembra. Reuterjev urad poroča iz Ladysmitha 6. t. m. da Buri neprestano streljajo na mesto; položaj je zelo resen. Angleži se ne morejo uspešno braniti.
Eastcourt, 10. novembra. Vlak, prihajajoč iz Pietermaritzburga, je zadel pri Colenso na večji oddelek Burov. Angleži so pričeli streljati in prisilili nasprotnika, da se je umaknil z izgubami. Vlak je potem neovirano dospel v Colenso, kamor je dovedel streliva in živil, ter se pozneje vrnil v Eastcourt.
1	Cu opaže* T Ml j.	Stanje barometra » aa.	Temperatura po Celzija	Vetrerl	5ebo	ih i'.-
9	9. zvečer	/37-5	54	sr. svzh. | jasno		141
10	7. zjutraj 2 popol.	7381	bb 9-0	sl. svzh. I megla sl. jug | jasno		
London, 10. novembra. Listi poročajo 6. t. m. iz Oranje Rivera: Oblegalcem mesta Kimberleya je došlo zopet 2000 mož na pomoč. Skupno štejejo sedaj Buri 6000 mož (?).
Umrli so:
8. novembra. Ana Jeršek, gostija 85 let, Poljanska cesta 61, ostarelost.
V b o 1 n i i n i o 1:
7.	novembra. Jožef Šepec, posestnik, 64 let, naduha.
8.	novembra. Franc Prevc, delavca sin, 2 , leta, jetika.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736'0 mm-
Dostavek k
..Zalivali".
Med onimi, ki so našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, spremili k zadnjemu počitku, bodi Se omenjen slavni odbor .Slovenskega pisateljskega društva« v Ljubljani, za kar mu izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
909 i-i Rodbina Pajkova.
rkO£>/»l/"lsnaženje parketnih tal dobž UbVLftl se pri tvrdki BRATA EBEBL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 24 11—7
Ob novem letu 1900 sprejme so
pri cerkvi v Žabnicah in na Sv. Višarjih
organi si in eerfiveni£
Lepo stanovanje, nekaj zemljišča, vkup približno 600 gld. dohodkov.	884 3—3
Zglasiti se je do 8 decembra t. I pri cerkvenem predstojništvu v Žabnicah (Koroško).
Hiša na prodaj.
Prostovoljno se proda hiša št. 47 v Žireh.
na dobrem prostoru ob cesti zraven cerkve V tej hiši je 6edaj gos-tilna, a je tudi pripravna za večji obrt, ker je dovolj prostorna.
Kdor želi to hišo kupiti, oglasi naj se pri lastniku hiše št. 47 v Žireh.	902 3-2
katol. tiskovnega društva za 1.1900,
krasno vezan, z jako zanimivo in rabno vsebino, z vrtnim koledarjem, z imenikom učencev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd.. stane v »Katol. Bukvami« 1 gld. 20 kr. Udom tiskovnega društva je brezplačen.
Telefon štev. 135, Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
etekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzn.
Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana
9MWKi laks Veršec'
v I^JUBCJANl.
Poštni čekovni promet Stev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 6, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu fGiro-konto),
obresti od dne do dn6 po 4Vj#>. Poitno - hranilnlčne položnloeso na razpolago.
I > ii ii a j s k a borza.
Dnč 10. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld.	85	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....99	»	55	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......116	»	95	»
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron .	99	»	95	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......116	»	55	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	95	»	20	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	902	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............368	»	75	»
London vista...........120	»	70	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	69	»	—	»
20 mark............11	»	78	»
20 frankov (napoleondor)............9	»	68",»
Italijanski bankovci........44	»	85	►
C. kr. cekini......................5	»	69	»
Dnč 9. novembra.
4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	167	gld. 50	kr.
6°/0 državne Brečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	»	60	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........200	»	—	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	95	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137	i	50 >
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	128	»	—	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	—	»
Posojilo goriškega mesta.......—	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0	96	»	—	►
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—	»	—	»
» > južne železnice 3°/0 .	167	»	25	»
» » južne železnice 6°/0 . 117	»	—	»
»_> dolenjskih železnic 4°/n	99	»	50	»
Kreditne srečke, 100 gld......199 gld
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	155	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	.
Salmove srečke, 40 gld........83	»
St. Genčis srečke, 40 gld.......83	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......65	»
Ljubljanske srečke.........23	»
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. ,	160	►
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3100	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	437	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	71	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	100	.
Montanska družba avstr. plan..........260	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	193	»
Papirnih rubljev 100 ..............127	»
— to.
50 60
75
76 90
37
3SJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M ERCIJ B"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
t&£~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti
SRJC naloženih (flavnlo.
MSI
CKWBTV