298
M. P. Nataša: Sred rož ovenelih.
Nikdar ne razgrne hladilna in krepilna noč svojih zastorov nad ble-stečo pokrajino, pojem „dan" je izgubil svoj pomen; brez dni, mesecev in letnih časov se vrsti čas iz neskončnosti v neskončnost. Izginile so meje, ki ločijo dan od dneva in dele leto v letne čase; le mala izprememba loči 88 zemeljskih dni trajajoče Merkurjevo leto v dva enako dolga dela, ki temeljita na tem, da se Merkur na eni polovici svoje eliptične poti solncu neprestano približuje, na drugi polovici pa zopet oddaljuje od njega. Merkurjevo leto razpade na ta način v izredno vroče in nekoliko milejše poletje, vsako izmed njiju traja približno po 44 zemeljskih dni.
Solnce ne vzhaja in ne zahaja, ampak na vsakem kraju gori nepremično stoječ v vedno isti višini.
Tropični gozdovi neboraslih rastlin vežejo tečaj s tečajem in v njih senci živi bujnobarvno, bogato razvito tropično živalstvo. •— Je li iz njega že izšlo razumno bitje?
Zdi se mi, da na mladem Merkurju še ni vzcvela doba člo-večanstva. V najneugodnejših življenskih razmerah, v najhujšem boju za obstanek se vzbujajo in kristalizujejo življenske moči in se vzpenjajo do višjih oblik; ledena doba, pokrivajoč s snegom in ledom skoro celo severno poluto naše zemlje, nam je v najtršem boju za obstanek rodila človeka — na Merkurju pa vlada še vedno rajska plodovitost, ki ne pozna gladu in boja za obstanek, očeta in
vzgojevalca umskih sil.
(Konec prih.)
H
Sred rož ovenelih.
ocoj sred rož ovenelih            Sinoči je z drugim kramljala
na belem odru leži,                do tihe polnoči . . .
smehlja se ji lice bledo,         ob zori pa danes ni vstala -
oko ji ob smehu meži. —      Čemu je zaprla oči? —
Ah, kako znajo prečudno        „Umrla je moja ljubezen!"
dekleta skriti bolest —           Dejal ji je mladi mož. —
aj, to bi vam bila življenja     In plakala je in umrla
prelepa in dolga povest!        sred velih jesenskih rož.
In zdaj sred rož ovenelih smehlja se njeno oko in sanja o tisti ljubezni, ki snočkaj umrla je ž njo.
M. P. Nataša.