Št. 54. (Druga izdaja.) Gorici, v sredo dne 8. julija 1903. Tečaj XXXI.ir lakaja trikrat aa teden t Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, eetrtek in sobote, sjatraaje li-danje opoldne, tešemo bdenje pa ob 3. uri popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob noveia letu vred po pošti prejemu« sli t Gorici ne dom poSiljana: Vse leto .,......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 5etrt leta.......S , 40.» , , 1-70 Posamične Številke stariejo 10 vin: • • , ;.-, Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulic Stv. 11 t Gorici v »GoriSki Uskami« A. GabiSoek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do It. ure. Na naročila brea dopeslane aereenln* tejee oairsuto. Oglasi Iss paalanlM se raeunijo po pe'tit-tAtah' Se tiskano 1-krat 8 kr., J-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata Večkrat po pogodb. — Večje firke po prostora. — Reklame in spisi v \iredniikem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-orno s t »Vse za omiko, svobodo in napredek !< Dr. K. LavrU. Uredništva se nahaja v Gosposki ulici Bt 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dau od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 11. Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica. Dopisi n..; se poSIljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reS, kafcore ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnlitvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Sooe> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1«60. «Sooa> in cMmoreo« se prodajata v Gorioi v to-bakatm Sohwarz v Šolski ulioi 'n Jellereitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavren8i8 na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Gor. Tiskarna« A. Gabrscek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Zaplemba. Zaplenjen cel uvodni članek, v katerem govor o vspehih na nemškem gimnaziju v Gorici. Med ljudstvom. m. Brezobrestna posojila! To je točka, ki peče našega vinogradnika v dno srca. NaSa stranka je bila predložila v letu 1901. deželnemu odboru vlogo, ki je obsegala poleg drugih gr podarskih potreb tudi zahtevo, da se kredit 20.000 K v poraoC vinogradnikom podvoji, vsled Cesar podvoji tudi vlada enako svoto. Vloga ni bila prišla v pretres v deželni hiši, zategadel pa je poslanec dr. Turna pri razgovoru o proračunu leta 1901. predlagal, da naj se poviša kredit za obnovitev vinogradov na 40.000 K, ali predlog je bil odklonjen. Poprej pa je bil stavil na namestnika v Trstu Se interpelacijo, s katero je urgiral dovoljene in obljubljene podpore vinogradnikom, ker tačas je potekalo že drugo leto, vinogradniki pa niso bili dobili Se ni-kake podpore. Takrat se je že jasno pokazalo, da se zavzemajo naei poslanci za trpečega kmeta- vinogradnika, ali tisti možje, ki se hli-nijo naSemu kmetu, kadar jim kaže, da so njegovi prijatelji, so bili odklonili predlog za povišanje kredita z 20.000 na 40.000 K. Lahi in naSi klerikalci so imeli takrat na razpolago nad milijon K za norišnico, ali predlog dr. Turne, naj se podvoji svota za vinogradnike, vsled Cesar jo podvoji tudi vlada, je padel. Na omenjeno interpelacijo o urgiranju zastalih podpor pa tržaški namestnik niti odgovora ni bil dal. Lani je bilo zopet govora o brezobrestnih posojilih v našem deželnem zboru. To pot je bil naš poslanec Stre k el j oni, ki je s povzdignenim glasom kazal na,nevarnost, katera preti našemu vinogradniku, ako se mu ne opomore kmalu, ter je predlagal, da naj se poviša svota v pomoč vinogradnikom na 50.000 E. Ali njegov glas je ostal Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih Poljski spisal H. SteaMeiriei. _ Peni. Pedravtki. »Vaš orožjenosec mi jo rekel,* spregovori čez nekaj časa Tolim, *da gre k vam, ter bi bil morda že davno pri vas, ako bi mu ne bilo treba streči gospo-dičini, ki je po vrnitvi iz Spihova iznenadoma zbolela. • Zbišek se Je otresel žalostnih spominov ter vprašal znovič: »Kateri gospodičini ?« »Nil, oni« — odvrne starec — »vaši sestri, ali sorodnici, ki je dospela z vitezom Matijcem v Spihov v moški obleki ter je na poti dobila našega gospodarja. Ako bi nje ne bilo, ne bila bi ga spoznala niti vitez Matija, niti vaš orožjenosec. Tudi naš gospodar 3° je imel jako rad, ker mu je stregla kakor lastna "čil in ker ga je razun duhovnika Kaleba sasno ona mogla razumeti, f Mladi vitez začuden odpre široko oči. »Duhovnik Kaleb mi nikdar nI rekel ničesar o kaki gospodičini, a jaz nimam nikake sorodnice.« »Nisem vam rekel, gospod, ker ste bili nekako mrtvi za vse in ker o božjem svetu niste vedeli ničesar.« »In kako je tej gospodičini ime ?« j »Klicali so jo Jagjenka.« i Zbišku se je zdelo, da sania.* Misel, da bi bila je zdelo, da sanja^Misel, da bi 1 mogla Jagjenka dospeti iz Zgorelic v Spihov, mu nikakor ni hotda v glavo. Čemu? Zakaj? Njemu je bilo dobro znano, da ga je deklica rada videla v Zgo-relicah, t^da on jej je sam priznal, da je oženjen, in radi tega ni mogel dopustiti, da bi jo bil stari Matija vzel s seboj v Spihov v ta namen, da bi jo ž njim omožil. Sicer pa mu niti Matija niti Čeh o njej nista niti zinila. Vse se mu je zdelo tako čudno in nerazumljivo, da je jel znovič obsipavati z vprašanji Tolima, kakor človek, ki ne verjame svojim ušesom ter hoče, da se mu ponovi neverjetna novica. Tolim pa mu ni vedel povedati ničesar drugega nego to, kar mu je že rekel; na za to je odšel v grad, da poišče služabnika, s katerim se je vrnil Še pred solnč-nim zF.iiodom. Ceh pozdravi radostno svojega mladega gospodarja, vsekako pa se ne more ubraniti žalosti, ker je bil že poizvedel vse, kar se je pripetilo v Spihovem. Pa tudi Zbišek ga prisrčno sprejme, vede\ da mu je njegovo srce udano in zvesto, jedno od onih src, ka-koršnih človek v nesreči najbolj potrebuje. Žalosten in ves prevzet je pravil Zbišek Čehu o Danuškini smrti; ta pa je delil ž njim bolečino, žalost in solze, kakor jih deli z bratom brat. In vse to je trajalo precej dolgo, zlasti radi tega, ker je zapel na Zbiškovo prošnjo gospod de Lorche ono otožno pesem, ki jo je bil zložil o pokojnici. Pel jo je s kitaro v rokah pri odprtem oknu, dviga je oči proti zvezdam. Ko jim je končno nekoliko odleglo, so jeli govo-i riti o poslih, ki so jih čakali v Plocku. ¦ I »Vstavil sem se tukaj *na poti v Marburg,« je rekel Zbišek cehu, »kajti veš, da stric Matija se nahaja v sužnosti, in jaz* grem z odkupnino k njemu.« »Vem,« odvrne Ceh. »Prav ste storili, gospod. Tudi jaz sem hotel oditi v Spihov in vam svetovati, da greste v Plock. Kralj ima namen, sniti se v Kaciažu z velikim mojstrom, in pri kralju še lože doseže pravica, kajti pred njegovim veličanstvom niso Križarji tako oholi, marveč krščansko zmerni.« »Tolim mi je rekel, da si hotel priti k meni, pa da te je zadrževala bolezen Jagjenke Zihove. Cul sem, da jo je pripeljal stric Matija v ta kraj in da je bila celo v Spihovem. Temu sem se jako začudil. Povej mi, čemu jo je od vedel stric iz Zgorelic?« Vzrokov je bilo mnogo. Vitez Matija se je bal, ako jo pusti brez vsakega varstva, da jej Volk in Čtan ne bosta dala miru, pri čemur bi se mogla goditi krivica celo mlajšim otrokom. Brez nje so oni ondi bolj varni, kajti na Poljskem, kakor veste, se pripeti, da plemič — kadar ne more drugače — ugrabi deklico s silo, toda na male otroke nihče ne dvigne svojih rok, ker veY da ga za to pričakuje rabljev meč, in kar je še več -t- sramota! Bil pa je tudi še drugi vzrok, in sicer ta, da je umrl opat ter imenoval Jagjenko dedičem svojega premoženja, katerega varuh je bil tukajšnji škof. Radi tega je odpeljal Matija gospodičino v Plock.« »Pa jo je odpeljal tudi v Spihov ?« »Da, ker je po odhodu škofa in knežje dvojice ni imel komu pustiti. In bila je sreča, da jo je odpeljal. Ko bi ne bilo gospodičine, bili bi mi šli mimo viteza glas vpijočega v puščavi, da Lahi so Se celo očitali Slovencem, da so dobili že dosti, in naši slavni fcitolftki poslanci so molčali. Ko je bil predlog na glasovanja, so vstali naši trije poslanci, Klančič in Lapanja sta se malce dvignila, Grča je bil pa le po pomoti vstal ter je strašno hitro sed»l nazaj na svojo stolico, kazaje očividno, da se je zmotil, levo krilo klerikalnih poslancev z Gregorčičem in Berbučem pa je sedelo trdovratno. Ali nasproti temu dejstvu so imeli drzno čelo zapisati v .Gorici", da so glasovali za predlog Strekljev tudi klerikalni poslanci! Ha, jedna laž več ali manj! Klerikalni pristaši morajo verjeti le to, kar je pisano v njihovih katoliških listih, pa če je Se tako zlagano ! In tako daleč grešijo na to stran, da se drznejo pisali laž, da so glasovali, ko se je takoj javno konstatovalo, da niso. Teh naših .katoliških« poslancev dolžnost bi bila takrat, pripraviti Lahe do tega, da se poviša oni očitno premajhni znesek, ne pa molčati in sedeti ter kimati dr. Ma-raniju, ko se je obračal nasproti Slovencem, čeS, saj ste že dosti dobili. Kako so pridni pa takrat, kadar jim gre kaj proti narodno-napredni stranki! Ako treba narediti kak naklep proti naprednim poslancem, oj takrat pa giblje dr. Gregorčič okoli deželnega glavarja ter okoli laških poslancev, da se ga komaj otresajo. Za kmeta tem možem ni prav nič, to so pokazali v najlepši meri prav v vprašanja o brezobrestnih posojilih! Tistega mnenja so, kakor Lahi, da so Slovenci že dosti dobili, zato pa so bili ž njimi v soglasju pri glasovanju. Za vse razne malenkostne reči je na razpolago denar v deželni hiši, za tako važno ga ni bilo! Za drago norišnico, ki ne odgovarja razmeram naše dežele, so dobili tisočake in tisočake, za podporo kmetu, ki je steber dežele, tačas ko glasno kliče po pomoči, ni bilo denarja. Naši klerikalni poslanci so bili gluhi za te glasove z Lahi vred...... Sedaj pa prihajajo ti patriotje med ljudstvo ter govore kmetu'o brezobrestnih posojilih, kako da so potrebna in kako težavno stališče da imajo v tem vprašanju. Poslanec Grča, tisti, ki je po pomoti deloma glasoval za Strekljev predlog ali se hitro vsedel, da popravi storjeno napako, je razlagal na shodu v Dornbergu o škodi, katero napravija trtoa uš vinogradnikom. (Naj bi bil povedal rajši, kako Škodo jim delajo klerikalni poslanci!) Rekel je celo, da ako se ne pride v tem pogleda našim vinogradnikom zdatno na pomoč, prisiljeni bodo kmalu, da zapuste domačo deželo ter si poiščejo kruha v novi deželi, onstran morja, v Ameriki. Našel je tudi, da so se brezobrestna posojila dovoljevala le večjim posestnikom in L,dL onim, ki so si napravili nove nasade z ameriško trto. To pa da ne odgovarja potrebam našega ljudstva. Zahteval je zato, da naj se z dovolitvijo brezobrestnih posojil ne odlaša, ter naj bo dovolitev splošnejša. Dornberški župnik pa je omenil, naj se jemlje posebno ozir na revnejše vinogradnike. Tako stoji v .Gorici*, aH mi smo culi, da se je zavzemal le za revnejše posestnike v taki meri, da je vzbudilo to v drugih ogorčenje, ker so občutili, da župnik njim ne privošči nič, akotrav so tudi potrebni. N6, naj bo tako ali tako, vsa rač o tem perečem vprašanju ostane le v Dornbergu. Kaj res misli kdo, da se bodo potegovali za vinogradnike tisti, ki so dosedaj, kakor smo pokazali, storili v tem vprašanju le to, kar so hoteli Lahi?!Menda ga ni nikogar, ki bi to mislil.... In tu vmes tiči najgrše norčevanje z našim ljudstvom. V deželnem zboru drugače, na shodu drugače, kakor kaže, tako govorijo in delajo in pišejo. V deželnem zbora molčijo v obeh deželnih jezikih, kadar bi se bilo treba oglasiti v prilog našemu vinogradniku, in nikdo se ne gane v tako »vr>o okoli laških poslancev, na shodu v Dornbergu pa bi bil Blaž Grča skoro zgorel gorečnosti za našega vinogradnika-trpina!! In tako pojde naprej, tako bodo tudi v bodočnosti še slepili in farbali, dokler se kmet ne zave ter pograbi bič in požene daleč izpred sebe vse tiste, ki ga tako grdo sleparijo I Papei Lev XIII. na smrt tolai. Zadnja leta so prihajale pogostoma v javnost vesti, da je papež nevarno obolel ter se je bati katastrofe, no, pred kratkim je bilo čuti že. da je pri koncu. Sedaj pa se bliža menda res zadnja ura tudi njemu, kajti poročilo iz Rima predvčerajšnjim je povedalo jasno, da je papež na smrt bolan ter da pričakujejo smrt v kratkem času. Obolel je v petek, čutil se je po sprehodu po vatikanskih vrtovih stabega, na kar mu je zdravnik dr. Lapponi svetoval, da mora takoj v postelj. Ali papež je sprejel še deputacijo ogrskih romarjev. Papež je obolel na vnetju pljuč. V noči med soboto in nedeljo je bilo njegovo stanje dokaj nevarno. Dr. Lapponi je poklical Se dr. Maz-zonija na posvetovanje. V nedeljo je izdal dr, Lapponi buljetin, v katerem trdi, da je papeževo stanje jako nevarno. Dajali so mu vdihavati kisika in piti redilnih snovi} ter vina in konjaka. Vsi kardinali se bili v nedeljo brzojavno obveščeni o stanja papeževe bolezni. Prihitela sta v Vatikan dva kardinah, na to avstro-ogrski poslanik, grof Seczen, in francoski poslanik Nisard, pozneje pa zastopniki vseh držav, ki imajo diplomatične odnosa je z Vatikanom. Med kardinali in pre-lati v Rimu je nastala vsled nepričakovane bolezni papeževe velika zmešnjava ter so v zadregi zlasti radi eventualnosti, da bo treba voliti novega papeža. Sodeloval je na vo-litvi papeža edino le kardinal Oreglia, vsi drugi kardinali so mlajši ter so bili imenovani šele za papeževanja Leva XIII. V slučaju papeževe smrti prevzame vlado v Vatikanu kardinal Oreglia, ki je ukrenil v to svrho že vse potrebno. V bližini Vatikana je vedno vse polno ljudstva, ki nestrpno pričakuje vesti o papeževi bolezni. V nedeljo so papeža obhajali. Na to so mu vsi prisotni kardinali poljubili roko; kc je papež stisnil roko kardinala Ferrata, je spregovoril: Eminenca, bližamo se večnosti. Zvečer v nedeljo sta izdala zdravnika buljetin, v katerem javljata, da se je papeževo stanje shujšalo. Izmed kardinalov se imenujejo zlasti 4, iz katerih bi utegnil biti izvoljen naslednik papežev, ti so: Gotti, Svampa, Vanutelli in Sarto. Lah bo na vsak način! Po obhajilu papeža mu je rekel eden kardinalov: Molitve, ki jih opravljamo, vas rešijo. Papež pa je rekel: Jaz odhajam v večnost1 V noči med nedeljo in ponedeljkom je bilo stanje papeževo zopet hujše. Mislili so že, da zdaj pa zdaj umre, ali zopet mu je odleglo. Vsi, ki so ga videli, se čudijo neverjetni življenski sili njegovega telesa. Papež je dovršil 2. marca letos svojo 93. leto. V nedeljo popoludne je bil papsž celo vstal ter je dal nekaj navodil, tudi glede tiskanja ne katerih svojih latinskih epigramov, katere je zloži), pred par dnevi. Po noči se je stanje shujšalo. Iz buljetina od ponedeljka se posnema, da moči papežu rapidno pojemajo ter da se bliža z naglim korakom smrti. Padel je v agonijo ter se je zavedel šele v torek v jutro. Prosil je svojega zdravnika, naj ga obvesti, kadar bo katastrofa blizu. Včeraj so dejali papeža v sveto olje. Takrat je blagoslovil navzoče rekoč: To je moj zadnji blagoslov. Poznejša poročila pravijo, da se stanje vedno hujša. Bolnik je pri zavesti. Diaafe w razne iivice. Osebne vesti. — Minister za uk in bogočastje je imenoval provizoričnega učitelja na ženskem učiteljišču v Gorici Pija Eabuderja definitivnim glavnim učiteljem na tem zavodu. Pošta oiicijala gg, Ernest Nastran v Rovinju in Fr. Hafner v Trstu sta imenovana poštnima kontrolorjema v Pulju. Cesarje podelil višjemu deželnosodnemu svetniku Franu Canevari v Trstu naslov in značaj dvornega svetnika. Promocija. — Na vseučilišču na Dunaju je bil promoviran doktorjem filozofije g. Alfred Ser k o, sin cerkniškega župana in veletržca g. Šerkota. Nspravil je vse izpite z odliko. Idrijska realka. — Mestni odbor v Idriji je imenoval na mestni realki za na-mestnega učitelja francoščine g. Delmira Gl a- serja,nam. učitelja na realnem gimnaziju v Zemunu, za zgodovino gosp. Matijo Pirca, absolviranega modroslovca na Dunaju, kate-heta gosp. Alfonza Levičnika, nam. učitelja veronauka na gimnaziju v Kranju, in za učitelja na pripravnem tečaju gosp. En-gelberta Gangia, učitelja v Ljubljani, Potrjen je županom za Gorico z najvišjim odlokom z dne 26. junija dr. Kurol Venuti. Slovesno umeščenje se bo vršilo v soboto 11. t. m. opoludne. Veselica t Vrtojbi. — V nedeljo je priredila .Slovenska Čitalnica* v Dolenji Vrtojbi veselico, ki je prav lepo vspela. Na obširnem dvorišču v .gradu" je bil prirejen prostor za veselico z odrom sredi svežega zelenja. Vihrale so lepe slovenske trobojnice, jedno so bili postavili celo visoko na drevo v ozadju, sploh je bila cela prireditev vese-ličnega prostora jako okusna, in prizor, ko so stali pevci na odru ter je poslušalcev lepa množica mirno poslušala, naravnost diven. Popoludne je bilo deževno, ali kljubu temu se je zbralo v .gradu" jako lepo Število ko-mačinov in domačink ter okoličanov, pa tudi iz Gorice je prispelo mnogo gospode, zlasti še, ker je nastopilo tudi pevsko in glasbeno društvo iz Gorice, ki se je drage volje odzvalo vabilu čitalnice v Vrtojbi. Ko je dež prenehal, je pričela nekoliko zakasnelo veselica, katere točke so se vršile lepo hitro drugo za drugo, kar je bilo popolnoma prav, da ni bilo dolgočasnih odmorov.1 Ko je odsvirala godba koračnico, je zapelo pevsko in glasbeno društvo iz Gorice Fdrsterjevo .Naša zastava" v občo pohvalo, po drugi godbeni točki pa je nastopil domači mešani zbor, fantje in dekleta. Zapeli so .Slovan ni dan*. O njih petju se mora reči, da je bilo, upoštevaje okoliščine, prav dobro ter se ne čuje tako kmalu na kmetih toli ubranega petja. Morali so pesem ponoviti. Možki zbor pevskega in glasbenega društva je zapel še Fdrsterjevo .Domu*, možki zbor iz Št. Andreža pa Komelov »Vrli Slovenec*. Zeli so zadovoljivo priznanje. To je lepo, da se oglašajo na veselicah tudi pevci iz soseščine; tako se povečuje užitek veselice, ko se čuje več različnega petja ter se ni treba toliko truditi le domačinom. Petje je vodil z znano spretnostjo g. Komel iz Gorice. Veseloigra .Lokavi snubač" v enem dejanju je vspela izredno dobro. Kur čudilo se je občinstvo, da se da na deželi tako lepo in točno vprizoriti taka igra. Naj bo to priznanje v zadoščenje igralcem in igralkam ter v spodbujo za prihodnjost. Ko je bil vspored pri kraju, je pričel ples, ki se je razvil prav živahno. Veselica na sploh je bila prav dobra, in želeli bi, da bi se prirejale pogosteje slične veselice tudi po drugih krajih naše lepe okolice. Prirejajte ljudsko veselice ! — Včasih so imele veselice, prirejane na deželi, (Dalje v prilogi.) Juranda, kakor mimo kakega navadnega berača. Tako je pa uravnal vse to Bog po njenem usmiljenem srcu.« Na to jame pripovedovati, kako pozneje Jurand ni mogel prebiti brez nje, kako jo je ljubil in jo blagoslovi jal. Zbišek je poslušal pozorno njegovo pripovedovanje, dasi je vse to vedel že od Tolima, ter bil jako hvaležen Jagjenki. »Bog jej daj zdravje!« reče naposled. »Samo to se mi zdi čudno, da mi poprej niste ničesar zinili o njej.« čeh se malce vznemiri, pa vpraša: »Kje, gospod?« »Pri Skirvoiilu, tam na Žmudskem.« »Nismo omenili ? O ne! Meni se zdi, da smo, da ste pa vi imeli nekaj drugega v glavi.« >Rekli ste mi, da se je Jurand vrnil, toda o Jagjenki niti besedice.« »Ej, pozabili ste. Sicer pa sam Bog vedi, kako je bilo. Morda si je mislil vitez Matija, da sem vam to povedal jaz, jaz pa zopet, da je vam to rekel on Sicer pa bi tudi ne bilo nič hasnilo, ako bi vam bili kaj rekli. To tudi ni nič čudnega! Toda sedaj je temu povsem drugače. Sreča, da je Jagjenka tukaj, ker ona more Matijcu priskočiti na pomoč.« »Kaj more ona storiti zanj ?« »More reči kako dobro besedo o njem tukajšnji kneginji, ki jo ima jako rada. Križarji končno kne-ginji ničesar ne odrektf, a te radi tega, ker je kraljevega rodu, nekaj pa tudi radi tega, ker je prijateljica križarskega reda. Sedaj se je, kakor ste morda že culi, knez SkirgieH (takisto lastni brat kraljev) uprl knezu Vitoldu in zbežal h Križarjem, ki ga žel6 dvigniti na Vitoldovo mesto. Kralj ima kneginjo jako rad in rad jo usliši — za to Križarji hočejo, naj bi ona naklonila kralja na stran Skirgiella zoper Vitolda, Njim... prokletnikom ... je znano, da bi imeli mir, I ako bi ne bilo Vitolda. Poslanci Križarjev se od jutra do večera kneginji vklanjajo ter si prizadevajo, pogoditi vsako njeno željo. Jagjenka ima jako rada strica Matijca in gotovo se potegne zanj,* reče Zbišek. »Gotovo! Toda pojdite, gospod, na grad in jej povejte, kaj jej ima reči.« »Jaz sem bil že namenjen iti z gospodom de Lorche v grad,« odvrne Zbišek, in »radi tega sem prišel semkaj. Le lase si moram še počesati in se pri-lično obleči.* Čez nekaj časa je dodal. »Hotel sem si že v žalosti dati ostrici lase, toda pozabil sem.* »To je še bolje!« odvrne Ceh. Na to odide po služabnika ter se povrne ž njim; dokler sta se pripravljala mlada viteza na večerno gostijo, jima je on pripovedoval, kaj se je godilo na kraljevem in knežjem dvoru »Križarji,« je dejal, »kopljejo Vitoldu jamo, kolikor morejo, kajti dokler je še on živ ter vlada z močno roko nad svojo pokrajino, ne bodo imeli miru, Oni se v resnici samo njega še boj6. Za to pa tudi rujejo in kopljejo pod njim kakor krti! Tu so že na-hujskali proti njemu kneza in kneginjo; vrhu tega so že dosegli, da je sedaj celo knez Januš nevoljen nanj...« »Ali sta knez Januš in kneginja Ana tukaj ?« vpraša Zbišek. »Tukaj dobim mnogo znancev, saj nisem danes prvič v Plocku.« »Kajpada!« odvrne orožjenosec. .Ona sta oba tukaj ter imata opraviti s Križarji, o katerih se hočeta pritožiti glede* njihovih krivic pred samim kraljem. »Nii in kralj ? Pri koik stoji on? Ali se on ne huduje na Križarje ter jim ne grozi z mečem?« »Kralj nima rad Križarjev in že davno jim grozi z vojno. Kar se pa tiče kneza Vitolda, ga ima kralj dokaj rajše, nego svojega lasfnega brata Skirgiella, ki je jako pust in lahkomišljen. Radi tega tudi govorfi vitezi, ki so pri kralju, da se kralj Vitoldu ne izneveri in da proti njemu Križarjem ne obljubi pomoči. In to je tudi verjetno, ker tukajšnja kneginja Aleksandra jako marljivo hodi okolo kralja, da je pa nekako nemirna.« »Ali je Črni ZaviŠ tukaj?« »Hi ga; vsekako pa se človek ne more nagledati onih, ki so tukaj. Hej, ko bi do česa prišlo! Ha, mogočni Bog, kako bi letelo perje od Nemcev, kakor iz vreče!« »Ne bom jih pomiloval.« Cez nekaj časa so bili lepo opravljeni, na to pa so odšli v grad. Tega večera gostija ni bila prirejena pri knezu, marveč pri mestnem starosti Andreju iz Jasenie, Čegar ogromno poslopje je stalo na koncu mestnega obzidja, pri velikem nasipu. Ker jt bila prekrasna noč in pri tem topla, se je starosta bal, 3 a bi gostom v sobi in dvoranah ne bilo presoparno; zato je zapovedal, naj se mize postavijo zunaj na dvorišču, kjer so med kamenjem rastli javorji in breze. Zapaljeni sodčki smole so osvetljevali dvorišče z žoltim plamenom, toda še jasneje je svetil mesec, ki so je lesketal na jasnem nebu, sredi nešte-vilnih zvezd, kakor kak srebrn vitežki ščit. Venčani gostje še niso dospeli, pač pa je bilo že vse polno domačih vitezov, duhovnikov ter kraljevih in knežjih dvornikov. Zbišek jih je dokaj poznal, zlasti onih z dvora kneza Januša; od svojih nekdanjih krakovskih znancev pa je videl tukaj Hrena u Kozje Glave, Lisa iz Targoviska, Martina iz Vrotimovic, Domarata iz Kobiljau ter Staška iz Harbimovic ter končno Povalo Priloga t)Sofie" it. 54. z dne 8. julija 1803. zlasti v naši goriški okolici, namen buditi ljudi k narodni zavesti ter jih utrujati v njej, dandašnji pa je pridjan takim veselicam še drug namen, namreč čuvati ljudi pred vplivom klerikaliztna. Klerikalci so zafieli tuin-tara prirejah svoje veselica, na katerih se igra »Lurška pastiriea", ,dv. Neža" itd. ter nastopajo .Marijine hčere".. Seveda je vse . strašno pobožno, in Bogu dopadajoče, za vsem tem pa tiči le preveč gnile hiuavšcine. Take klerikalne veselice poneumnujejo ljudstvo, pa tudi drugega namena nimajo. Najlepša je po navadi z .Marijinimi hčerami", ko predstavlja mater božjo kaka starajoča se niflali nekateri slovenski profesorji, da bi bilo : joj. Zahajati so smeli le med klerikalce. Letos so vspehi tudi nevspehi, nd, letos pa niso krivi naprednjaki t .Gorica" je že koncem prvega tečaja namignila, da so nevspehi sad sistema, sedaj pa piše o žalostnih razmerah na goriškem giranaziju, na Katerem vladajo anormalne in nezdrave razmere. .Gorica* priznava nam s tem to, kar -smo mi že I3av1isj*trdh^ ¦* jGoriea0 • pri«wwi pa tudi s tem sama, da je bilo skrajna podlost tisto lansko podtikanje. Razmere na našem gim-naziju so bile lani tako anormalne in nezdrave, kakor letos, in bodo tudi še naprej, devica", ki bi imela predstavljatr**sekaj4- dokler ne zavre v goriških Slovencih in do- drugega, le mater božjo ne. Na grd način se včasih profanuje mater Zveličarjevo! Take klerikalne .veselice", kakoršna je bila v Dornbergu v nedeljo, so nekaj pretiranega, nekaj nezdravega, kar ne sme med ljudstvo, ako nočemo, da istega, zlasti žensk, ne prevzame v še večji meri verski fanatizem ter postajajo taki, da niso več ljudem podobni. — V Vrtojbi je bila v nedeljo lepa ljud- j ska veselica, v Dornbergu pa fantastična klerikalna. V Vrtojbi vse naravno, lepo, vDorn- ! bergu vse prisiljeno, napeto. Tako je, da ne vedo, ali so pri maši ali na veselici! Ne krop ne voda niso take veselice. Pa mater božjo predstavljajo, :;i se prikaže pastarici 1 In za .mater božjo" izberejo najrajši kako tako, kateri se je že marsikaj .prikazalo'... To je grda profanacija, to je grda zloraba Marije v politične svrhe 1 Politikujoči nunci hočejo imeti neumno ljudstvo, in v poneum-nevanje naj bi služile tudi veselice t To je njihov namen. Zato pa kličemo vsem zavednim mladeničem in dekletom, možem in ženam: Ostanite d tleč proč od takih bedastih veselici Rodoljube, pevska in bralna društva pa po-zivljemo, d.i prirejajo vedno pogosteje vesele, kajti s temi se zatro korenito take ne- kler se ne stori res kaj izdatnega proti tej učilnici-zatiralnici naše mladine! ¦ Kdor pa bi mislil, da klerikalci kaj storijo v tem pogledu, bi se ljuto varal!___ Aretirali so pravoslavnega duhovnika. — V Kopru se je zgodilo nekaj sen-zacijonelnega. Aretirali so pravoslavnega popa Sofronija RaniCič^, ki je uslužben v tamkajšnji kaznilnic*. Ta pop, ki je star kakih 37 let, lep človek, je imel pri sebi 13-Ietno nečakinjo Darinko Grdič. Neka babica, ki je bivala te dni tam blizu, je videla nekoč to deklico ter se jej čudila. Poklicala jo je k sebi ter spoznala, da je v blagoslovljenem stanu. Prijela je radi tega Raniciči, ki je tajil ter šel ovadit na sodnijo nekega dijaka tamkajšnjega učiteljišča, Suča iz Pliskovice, češ, da je on grešil z deklico. Ta deklica je bila zaljubljena v onega dijaka, ali ta se za to niti zmenil ni, ker je ljubil hčer svojega gospodarja, pri katerem je stanoval. Sedaj ko je skončaval učiteljišče, se je hotel baš zaročili z omenjeno hčerko, vse je bilo že pripravljeno, kar so ga poklicali k sodniji ter obdržali v preiskovalnem zaporu. Potem so poklicali tudi popa in tudi njega zaprli. Oni dijak, star SI let, je poznat kot jako pameten mladenič, pop pa kot velik ljubitelj .- , , .... , ,. . .• ženskega spola. Na dlani je pač, kdo utegne umnosti, kakoršne so vpnzorili v nedeljo v i , " . , , , . .. . . " L c . , i . • i- • t, i - • b,tl k«v in kdo neknv. Ako je pop, potem Dornbergu. S tako lepimi veselicami, kakor je bila v Vrtojbi, pa se izobražuje ljudstvo in vse ostaja v naravnih mejah. Rodoljubi, na delo proti poneumnevanju našega ljudstva od strani polilikujočih nuncev 1 Prirejajte veselice l Letou nismo ml krivi l — Znano je našim čitateljeui, s kako hudobijo se je zaganjala »Gorica" lani v naprednjake, češ, da so goriški naprednjaki v glavnem krivi ne-vspehov na našem gimnaziju. S skrajno zlob-nosijo, ki nima para, je pisal po .Gorici" lani tiste lumparije profesor, sto.e tako v službi sistema, ki nas zatira na vseh koncih in krajih. Slikal je naše dijake kot razuz-dance, ki seveda ne morejo napredovati. Vso krivdo sistema in nemških profesorjev ter tudi i z v e s t n i h drugih je zvabi na rame naprednjakov, dasi je dobro vedel, da niso stali naprednjaki v nikaki zvezi z dijaki, in ako bi tudi bili hoteli zahajati dijaki v te kroge, bi ne bili mogli, ker bi jih bili kar- pač zasluži prav eksemplarično kazen. Kdaj bodo plačani? — Tisti posestniki, ki so odstopili svet za Vipavsko želez-še vedno niso dobili plačila. Vsa reč se mco, zavlačuje. Nekateri so že delali prošnje, da bi vendar dobili denar, ter trosili v tako svrho novce, ali vse zaman, nikake rešitve ni od nikoder. Kdo ima to reč v rokah P Ne zmenijo se za njo ne podjetniki, ne erur, sploh nikdo. Vendar pa mora biti nekje neki zadržek, kajti nečuveno je, da posestniki še sedaj niso prišli do plačila. h Ajdovščine smo dobil« pismo, v katerem nas prosijo, naj vprašamo javno, kje da tiči vsa ta reč. da se ne pride do plačila ?! Izpred sodnlje. — Pred sodnike so prinesli 73 letnega Petra Francesconija iz Ajella, ki se je nahajal v tukajšnji bolnišnici, ker ne more stati več na nogah. Koncem maja se je približal njegovi postelji 13 letni deček Ivan T. Francesconi ga je potegnil k sebi ter storil ž njim nekaj, kar se ne more povedati. Vsled tega je bil pozvan pred sodnike, ki so mu prisodili 6 mesecev trde ječe s postom vsaki mesec. Tukajšnji brivci se nameravajo združiti v zadrugo. Glede dela pomočnikov se je v sporazumljenju z gospodarji določil čas: od 1. aprila do konca septembra od 7. do 12., pop. od J1/, do 8. *0d"'tt okfoBrsT do konca marca od 8. do 12., pop. od 1% do 7. V sobotah se zapro brivnice ob 10. po leti, po zimi ob 9. Ob praznikih in nedeljah otvorijo brivnice ob 5*30 poleti, pozimi ob 6. Zapira se ob praznikih in nedeljah ob 1 pop. Požar. — Včeraj v jutro je treščilo v Monasteru pri Ogleju v veliki hlev ba|, Rit-terja. Hlev je pogorel. Rešili so vso -žival. Nesreče ni bilo nobene. Skoda je velikai ali krita z zavarovanjem. Kako skrbi rudniški erar t Idriji m ponesrečene delavce t — Pri delu v jami je ponesrečil lansko jesen delavec Jakob Krapš ter je vsled svoje poškodbe glasom zdravniškega spričevala za vsako delo popolnoma nesposoben. Erar, ki ima pri rudniku nad milijon kron letnega dobička, je pripoznal ponesrečencu mesečne provizije 10 kron, reci deset kron, dasi je imenovani služil pri rudniku blizo dvajset let. S to malo provizijo naj preživlja sebe, svojo Ženo in tri mladoletne otroke 1 Kako H! Treščilo je v ponedeljek zvečer v kostanj v Kronbergu, pod katerim je stal Jožef Vižin, ki je s koso pribežal pod kostanj vsled naliva. Koso je bil obesil na kostanj. Baš ko je prijel za njo, da bi šel domov, je treščilo, in strela ga je ubila. Zapustil je 6 otrok. Težko ranjen. — V nedeljo po noči so sprejeli v tukajšnjo bolnišnico 52 letnega delavca Poveraja iz Solkana, ker je bil težko ranjen na levi strani »prs od nekega Skaro-lota iz Solkana. Nsjbrže so se sprli in vino je storilo svoje, Utonil. — Za pokopališčem v Gorici delajo opeko. V to svrho imajo tam polno mlak, v katerih pa se otroci kaj radi kopajo. V nedeljo proti večeru se je kopal tam 12 letni laški delavček Guido de Marco ter utonil. Trg s Htllodl. — Do 3. t. m. je bilo na tukajšnjem trgu prodanih svilodov 23038 kg. Najnižja cena jim je bila K 2-80, naj višja pa K 3*70 v. Razglednice. — Poštna uprava je odredila, da se dovoljujejo odslej v prometu razglednice z utisnjeno poštno znamko. Bralno pevsko društvo , Ladij a* v Devlnn bo imelo dne 12. t. m. izvanreden občni zbor s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo predsednika ; II. Poročilo pregledo-valcev računov; HI. Kako oživiti večje zanimanje do društva; IV. Bodoče postopanje odbora glede društvenega gmotnega stanja. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Na GorJanskem na Krasu priredijo vaški mladeniči ples v nedeljo dne 12. julija t. L, kjer bode isti dan tudi običajni semenj. Svirala bode godba iz Nabrežine. Slnoenjl vihar je razkrojil na vrtu prosta Faiduttija tik Edliugovega prehoda veliko drevo, ki je padlo po Kalistrov5 hiši ter naredilo nekaj škode na žlebu in steni. K sreči ni bilo v prehodu tačas nobenega človeka. '|4 vina s Tempelom! Slasten rezek okusi Vzbuja zmerno srčno delavnost in pospešuje tfik. Zahtevajte povsod rogaško vodo •Tempel-vrelea". Razgled po svetu. Kriza v Avstriji je rešena za sedaj. Kčrber ostane še, za koliko časa, kdo to ve. Napoveduje se cesarjevo ročno pismo, ki raz-loži natančno vzroke krize. Naglafieno bo baje posebno, da vzroki niso' izšli iz političnih razmer. Hrvatska. — V petek se je v Zagrebu vršila kazenska razprava proti župniku in hrvatskemu pisatelju Iv. Nep. Jemerfliču in njegovemu kapelanu Oskarju Šuštarju, Oba sta bila obtožena, da sta vsprejela in hotela med narod razširiti revolucionarne tiskovine, Župnik Jemeršič" se je opravičeval, da je on vsprejel po pošti dotične tiskovine, a da jih ni nameraval razširjevati; kapelan Šuster pa je izjavil, da je on naSel dotične tiskovine med časopisi in drugo pošto župnika Jemor-šiča ter da jih je hotel poslati nekaterim znancem, a ne z namenom, da bi hotel povzročiti upor, marveč je hotel dotičnlke na ta način le informirati o stanju stvari* Obtoženca sta branila odvetnika dr. Derenčin in dr. Frank. Sodni dvor je oba obtoženca spoznal za kriva in obsodil vsakega na G-ineaeCno jočo. V noči od 3. na 4. julija jo bi) 500 korakov od postaje Zlatar Bistrica proti Be-dekoveini podžagan most železnice in porušenih je bilo več brzojavnih drogov in raztrganih brzojavnih žic. Drogove so morali odstranjevati železniški uslužbenci, ker sicer ne bi mogel voziti vlak. Ta proga sedaj ni sigurna za vožnjo. Vojaštvo je zasedlo progo. Oblasti vrše brezvspežno preiskavo. Nadejati se je — prekega soda. '* V boto sla se v zlatarsko okolico pripelji * dva vlaka ljubljanskega 27. peš-polka. Vojaki so zasedli posestvo mažarona Rauera v Lovrečanih. Vojaki dan in noč čuvajo v Zlataru okrajno glavarstvo, občinski dom in vse javne zgradbe, a *o noii patru-lirajo po vseh javnih potih. Pred tremi dnevi so seljaki demolirali do temelja hišo nekega mazaronskoga špiclja Pasariča v Maču, okrožje Zlatar, ter so preoblečeni v ženske iz Tačeva, katerega se je zelo razveselil, ker se je spomnil, kako uslugo mu je skazal nekoč •'¦\ vitez v Krakovem. Vsekako pa k nobenemu od njih ni mogel takoj pristopiti, ker so jih domaČi mazoveški vitezi obko-Ijevali v tesnem krogu, vpraševaje jih o Krakovu, o dvoru, o zabavah, o raznih bojnih opravkih, ter pre-gledovaje ob enem njih sijajno opravo, njihove lepo počesane lase ter uče* se od njih vitežkih običajev in dvorskega obnašanja. Vendar Povala iz Tačeva je spoznal ZbiŠka, in prodrši skozi Mazure, pristopil k njemu. »Spoznal sem te, mladenič!« reče, stiskajo mu roko. »Kako se imaš? Odkod si prišel semkaj? Za Bogal Že vidim, da nosiš celo pas in ostroge! Drugi čakajo na to do svojih sivih las,( toda ti, kakor je videti, dobro služiš svetemu Juriju !« »Bog vam daj srečo, plemeu.ci gospod,« odvrne Zbišek. »Ko bi vrgel tudi najodličnejšega Nemca s konja, ne bil bi tega tako vesel, kakor sem vesel sedaj, da vas zdravega vidim.« »Tudi meni je to jako drago. Ali kje je tvoj oče?« »Ne oče — marveč stric! On je v sužnosti pri Križarjih, in baš sedaj grem z odkupnino po njega.« »In ona deklica, ki te je s kopreno pokrila?« Zbišek ne odgovori ničesar, marveč samo dvigne kvišku oči, ki se mu zalijejo s solzami. Ko gospod iz Tačeva to vidi, reče: »Živimo pač v solzni dolmi l Mičesar, nego trpljenje ! Toda pojdiva na klop pod oni javor, da mi poveš svoje dogodbe.« In odpelje ga v k6t dvorišča. Zbišek je sedel poleg njega ter mu začel pripovedovati o Jurandovi nesreči, v Danuškinem ugrabljenju in o tem, kako jo je iskal, kako mu je umrla in kako jo je rešil. Povala ga je pozorno poslušal in jeza, groza ter pomilovanje so se mu zrcalile na licu. Ko je Zbišek končal, je rekel: »Jaz povem to vse našemu kralju. On se namerava pritožiti pri velikem mojstru radi malega Jaška iz Kretkova ter zahtevati stroge kazni za one, ki so ga ugrabili. Ugrabili pa so ga radi tega, ker je bogat in ker hočejo dobiti odkupnino. Njim ni to ničesar, stegniti roko po otroku.« Tu se zamisli, na to pa nadaljuje kakor bi govoril sam sebi. »To je nenasitljivno pleme, hujše nego so Turki in Tatarji. Oni se boje v duhu kralja in nas, vendar se ne morejo vzdržati ropa in uboja. Oni napadajo vasi, ubijajo kmete, utapljajo ribiče in .ugrabljajo otroke kakor volkovi!... Veliki mojster pošilja pisma kralju in drugim dvornikom in se mu sladka v oči, ker bolje pozna nego vsi drugi našo moč. Toda končno bo mera vendarle polna!« Na to vtihne znovič za trenutek ter položi roko na Zbiškovo ramo. »Jaz povem vse to kralju,« ponovi, .»v njem vre jeza že davno, kakor krop v loncu; torej bodi si v svesti, da povzročitelji tvoje krivice ne uidejo strogi kazni.« »Od teh, gospod, že nobeden ne živi več,« odvrne Zbišek. Povala ga pogleda prijateljski prijazno. ' »Da bi te! Kakor divim, ti ne odpustiš sovražniku tako lahko. Jedinemu Lichtensteinu še nisi povrnil, ker vem, da nisi mogel. Tudi mi smo mu v Krakovem obljubili dvoboj, toda za to je treba vojne, katero nam da Bog, ker on ne more sprejeti dvoboja brez dovoljenja velikega mojstra. Veliki mojster pa potrebuje njegov razum, radi česar ga pošilja na razne dvore ter mu ne da rad dovoljenja.* »Najpoprej moram odkupiti strica.« »Da... Tudi jaz sem že povpraševal po Lichtensteinu. Ni ga tukaj in ne bo ga tudi v RaciaŽu, ker je bil odposlan k angleškemu kralju. Za strica se no boj. Ako reče kralj ali tukajšnja kneginja le jedno jedrno besedo, pa veliki mojster ne dovoli, da bi strica še dalje pridrževati.« »Tem bolj, ker tudi jaz imam odličnega sužnja, viteza de Lorche, ki je bogat in med njimi proslavljen gospod. On bi se vam, gospod, jako rad poklonil in se z vami seznanil, ker nihče ne spoštuje bolj slavnih vitezov nego on.« Po teh besedah namigne gospodu de Lorche, ki je stal v bližini, in ta, vprašavši že poprej, s kom so Zbišek razgovarja, se je hitro približal, ker si je sares želel, seznaniti se s tako slavnim vitezom, kakor je bil Povala. Ko ju je Zbišek predstavil drug drugemu, se je priklonil de Lorche najuljudnejše in dejal: »Samo jedna sreča bi bila zame še večja, gospod, nego je ta, da vam morem stisniti roke, in sicer ta, da bi se mogel boriii z vami v dvoboju ali v bitki.« Mogočni vitez iz Tačeva, ki je bil poleg drobnega in šibkega gospoda de Lorche kakor gora, se je pri teh besedah nasmejal in rekel: »Jaz pa sem nasprotno vesel, da se srečava pri polnih vrčih, in Bog daj, da se nikdar ne srečava drugače.« De Lorche je omahoval nekoliko, potem pa spregovoril nekako plaho: »Ako bi vi, plemeniti gospod, hoteli trditi, da Jagjenka iz Dolgega lesa ni najlepša in najkropostnejša obleke'pobegnili. Govori se, da 27. pešpoHt iz Ljubljane ostane v Zlatarn, 53. pešpolk pa odide. Velika slavnest t Trstu na korist dražbi sv. Cirila in Metoda v nedeljo je vspela najsijajnejse v vsakem pogledu. Na slavnosti so sodelovali vsi ogfešeni zbori, udeležilo pa se je slavnosti kakih 6000 ljudij. Pač lep dogodek v življenja tržaških Slovencev! Konja za cesarja je prodal te dni g. I. C. Maver, posestnik na Bledu na Gorenjskem. — Novi hrvatski ban, grofTošo (Teodor) Pejacevics je sin predzadnjega hrvatskega bana Ladislava -Pejacevics«. Oče je bil Hrvat, mlačen Hrvat, bled Hrvat, ali vendar le nekak Hr«t. Ako bi se stvari naravno razvijale, bi sin Teodor — ki je sedaj 48 let star — odgojen v Času narodnega preporoda, moral biti mnogo boljši Hrvat, nego mu je bil pokojni oče. Ali pri nas je obrnjeno vse narobe. Grof Ladislav Pejačevič je pustil, da mu se je sin odgojil, kakor se splošno odgaja tudi druga deca domače aristokracije. Tako je mlačnemu hrvatskemu očetu nasledil sin, ki ni nikak Hrvat in ki se noče zvati hrvatskim imenom. Groi Rhuen je govoril, da je »sin te zemlje*. Grof Tošo Pejačevič se je rodil v Slavoniji. On je torej ,te zemlje sin*, ali on je poleg tega tudi »Slavonec*. To je danes njegova na r o d n o s t. Novi han je zel6 razburljivega značaja. On se razvname in zagrmi za vsako stvar, ki mu ni po volji. V tem se razlikuje od KI uena, ki se je znal smejati, molčati in zapominjati si, pa po deset let mirno čakati, dokler je prišel ugoden Ras, da se je osvetil prctivniku, kateremu ni odpuSčal. Tošo je nagel, nasilen. Taki ljudje lahko napravijo marsikaj zlega, a v notranjosti so vendar boljši. To ToSino nrav smatrajo mnogi za velko eneržijo. Novi ban je odgojen skoz in skoz ne-narodnim duhom. Njegove sanje so bile postati hrvatskim banom. Ali njegov uzor, njegov ideal je madjarska aristokracija. V* tem je popolnoma podlegel uplivu svoje žene, rojene Madjarke, ki živi več v Pesti, nego v Hrvatski — pardon! nego li v Slavoniji — in katera je svojega moža v nazorih in načelih popolnoma obvladala. Energični grof ToSo nahaja se pod žametastim pantofelom svoje boljše polovice. Ni se še vedelo, kaj se zgodi z grofom Khuenom, a soproga Pejacevics sta že davno stremila po Markovem trgu. Zato je t >tel nekolikokrati gr. Ehuena prehiteti. On je hotel Madjarom dokazati, da je on bolji Madjar, nego je njih zaupnik v Zagrebu. Njegova žena pa je delovala za svojega moža v visokih aristokratskih krogih v Pesti. Ali Khuen ni trpel ljudi, ki bi ga ovirali v njegovih ciljih. In tudi grof Pejacevics je moral odstopiti od mesta velikega župana vitrovitičke županije, dasiravno je v svojem odhodnem govoru trdil, da mora za- pustiti to mesto, ker mora po očetovi smrti prevzeti gospodarstvo svojega posestva. Posestvo grofov Pejačevfeev je jedno največjih v vsej Hrvatski. Vendar ga to gospodarstvo sedaj nt oviralo, da ne bi bii vsprejel banstva. Da, ali danes ambicije grofa ToSa niso prav nič na potu grofu Khuenu. One mu celo prav prihajajo, v kolikor je grof Teodor Pejac-vics pristal na to, da očisti avgijski hlev, katerega je grof Khuen zapustil. Tako piše reški »Novi list*. Novi ban je sicer po neki izjavi, ki jo je prinesel »Agrainer Tagblatt*, prav odločen privrženec nagodbe med Ogrsko in Hrvatsko iz leta 1868. On smatra to nagodbo za najbolje sredstvo dobrega sporazumka med Ma-žari in Hrvati, pa zato se je hoče strogo držati in na njej nič menjati. Novi ban obeta, da se bode strogo držal tudi ustanove na-godbene postave glede splošne porabe hrvatskega jezika v vseh uradih. To so sicer lepe obljube, toda takih obljub so Hrvati že davnaj siti, saj so jih slišali v vsakem saborskem zasedanju skoz celih dvajset let ne samo iz ust bivšega bana Khuena Hedervarvja nego tudi iz ust saborske mažaronske večine. In kaj se je zgodilo na koncu 20-letne vladavine bivšega bana? Mažari so v samem Zagrebu postavili na prometno zgradbo samomažarski napis, ki se vkljub jasni postavi in valjub tolikim zahtevam, da se odstrani, še dandanes bliSči na omenjeni zgradbi, seveda pod jako stražo. Pod banom Ladislavom Pe-jačevičem so se.Hrvati borili proti dvojezičnim napisom in zmagali so toliko, da so dobili nepostavne neme grbe, zdaj se bore proti samomažarskim napisom že 4 mesece brez uspeha. In vendar je postava glede porabe hrvatskega jezika v nagodbi čisto jasna. Kmalu se torej pokaže, če ima novi ban zares kaj odločnosti, in če je njegova izjava o točnem vršenju nagodbe bolj iskrena, nego so bile izjave njegovega prednika. Zanimivo je, da misli novi ban sklicati hrvatski sabor čim prej, da se more o svojem programu izjaviti in da se izvoli novi član v regniko-larno deputacijo mesto Tomašica, ki je postal minister. Glede te volitve se pač ne bi izplačalo sklicati sabora, saj sta izvoljena za vsak slučaj dva namestnika, pač pa bode bržkone povod sklicanju sabora današnji žalostni položaj v zemlji, ki bi se moral čim prej od-strarUi, Novi ban bi si lajiko pridobil privrženost hrvatskega naroda, ko bi izposloval, da se podeli vseobča amnestija za politične prekršaje. S tem činom bi se pomoglo narodu tudi v gmotnem stanju posebno v Zagorju, kjer je toliko naroda zaprtega. Ban je sicer obljubil, da bode prva njegova naloga, da se reši financijelna nagodba i >od Ogrsko in Hrvatsko, češ, da bode povoljna rešitev mnogo delovala na pomirbo Hrvatske. To je gotovo resnica, da so današnjemu nezadovoljstvu na Hrvatskem krivi žalostni gmotni odnošaji. Bodo li se dali pa popraviti z novo financijelno nagodbo, to je vrlo neverjetno. In ravno to vprašanje je najvažnejše za Hrvatsko, in novi ban se kmalu prepriča, da je njegova izjava o povodu nemirov na Hrvatskem, češ, da so ti nemiri le refleks parlamentarnih odnosajev na Oger-skem, čisto jalova. Hrvati zahtevajo, da se vrSi postava v vsakem pogledu in pa samo-staine finance, ker le na ta način bi si mogla Hrvatska gmotno pomoči. Novi ban pa ima vse upanje le v moč nagodbe, po kateri mora ostati Hrvatska še dalje odvisna od Ogrske v vseh gmotnih vprašanjih. A če novi ban pravi, da se nagodba ne more in ne sme sploh spremeniti, potem ostane Hrvatska v financijelnem pogledu izročena še nadalje Ogrski, ki jo bode izrabljala kakor do zdaj. Glede te točke se novi ban ne bode mogel s hrvatskim narodom sporazumeti in boj bode trajal dalje, Jokler Hrvatska ne dobi samo-stalne financije. Prešernova slavnost v Ljubljani, kateri je bil namen, dobiti prispevkov za kip Prešernov, se je obnesla nepričakovano sijajno. Ob kraju .Zvezde* so stali paviljoni, kjer se je točilo vino, pivo ter prodajale sladčice. Na odru v sredi .Zvezde* so pe-vala društva, ob kraju pa je svirala meščanska in novomeška godba. Sokol je telovadil. Zvečer je žarela »Zvezda* v nebroju po drevju nastavljenih električnih žarnic in ob-ločnie. Občinstva se je kar trlo. Na vstopnini se je nabralo okoli 7000 K. Družbi štetega Cirila te Metoda sta zopet izročila gg. brata Perdan 1000 K s pripomnjo, da dobi družba sčasoma se ve-čega prispevka od vžigalic, ki nosijo njeno ime — če vi, Slovenci, hočete in izključno le iste rabite. — Družba pa ob tem obilnem dara izreka tej domoljubni bratski dvojici svoje prisrčno priznanje in svojo iskreno zahvalo. Strašno dejanje zblaznelega. — V Podgradu v Istri dne 4, julija t. 1. zvečer je ubil gospodarja Jožefa Stanič s polenom zblazneli Dekleva, samski fant, ki je prišel pravkar iz norišnice. Stanič je bil na mestu mrtev in norec je še mrtvega Staniča grozovito pretepaval. Stanič zapušča vdovo in šest nepreskrbljenih otrok. Francoske republike predsednik Loubet je odpotoval 6. t. m. v Boulogne, kjer se je ukrcal za potovanje na Angleško. Mnogoštevilno občinstvo je na kolodvora živahno pozdravljalo Loubeta. Na Angleškem je bil jako sijajno sprejet. Husova slavnost v Pragi je bila veličastna. Udeležilo se je na tisoče in tisoče ljudi. Slavili so Husa kot reformatorja in vzbuditelja češke zavesti. Dr. Gregr je rekel med dragim: da zločin od 21. jun. 1621. (bitka na Beligori) še ni maščevan doslej, kri naših junakov-mučenikov kliče do neba po maščevanju. Dr. Kočenewski iz Moskve je govoril, da naj bo 20. stoletje doba sje-dinjenih Slovanov. Navdušenje velikansko. Slavnostnega sprevoda čez trg sv. Vac-lava se je udeležilo kakih 50.000 ljudij. — Ruski general Rittih je poslal Sokolu srebrn service z 12 kelhi. Pisal je tem povodom : Pijte v časih slave in veselja iz teh kelihov v nadi, da skončate - gotovo v kratkem veliko slovansko delo, v katerem imajo Cehi doprinesti veliko nalogo. Upam, da pridemo do čistega neba, kjer bo Cehom in vsemu Slovanstvu svetila svoboda! Novejše vesti. — Papeža so operirali ter mu očistili pljuča. Tekočine je steklo 840 gramov. Operacija je bila lahka, trajala kake pol ure. Papež je prestal sede to operacijo brez težave. Papežu se je začelo po operaciji boljšati. Buljetin včeraj zvečer javlja, da je stanje papeževo zadovoljivo. Zdravniki so rekli ba]e^a^fco7:p~na«' daljuje danes boljsanje, bo papež izven nevarnosti. Med kardinali vlada glede nasledništva nesloga. Kardinal Oreglia se je hotel že nastaniti v bližini papeža, ali Rampolla je vse te priprave kar vstavil. Trpljenje Poljakov v NemilJI. — Te dni se je vršila obravnava proti odgovornemu uredniku in izdajatelju poljskega lista »Šlezijski Glas* v Nemčiji. Tožba se je glasih, da je list hujskal poljske otroke k uporu proti pouku nemSčine v ljudskih šolah. Izdajatelj Sieraanovvski je bil obsojen na 6 mesecev ječe. Razstava ženskih rodnih del t LJubljani. — Ljubljano in sosedno Kranjsko je zanimala te dni posebno razstava ženskih ročnih del v Ljubljeni. O tej razstavi čitatno med drugim v »Gor.*: Brez hrupa so pred dvema leti narodne dame ustanovile svoje društvo v Ljubljani. Prva naloga jim je bila združiti se brez razlike stanu in z izobrazbo slovenskega ženstva delovati za narod kot vzgojiteljice pri nas tako ponžne cvetke narodne zavednosti. Moj Bog! koliko je bilo takrat pomenljivega zmajevanja z glavo in posmehovanja. Dame so pa pridno izposojevale knjige med vse sloje in na vse strani domovine, prirejale so predavanja in vedno bolj so se polnili prostori njih društva, Poziv, oživeti naše narodne umetnice, naše narodne barve in ornamente, ki so neskaljen obraz čuvstvovanja našega naroda, je našel nepričakovan odziv. To dokazuje razstava, ki tudi jasno kaže, kako fino umetno čuti naš narod, da, izložba je pokazala, da smo Slovenci v tem oziru ravnotako kot s svojo narodno pesmijo med prvimi v vrsti tujih, silnih in mogočnih narodov. Razstavljenih je nad 2000 del najrazličnejših slogov v vsaki mogoči tehniki. V glavnem bi se pa razstava mogla razdeliti m zbirke del naših prababic in babic, na moderna dela in pa na narodne umetnine s posebnim ozirom na slovanske. Večina razstave pa zavzemajo moderni izdelki, katere so doposlale zavedne dame ženska na svetu... bila bi za-me velika čast... se z I vami spreti... in...« Tu je prenehal ter pogledal Povalo spoštljivo, a ob enem tudi bistro in pozorno v oči. On pa, morda radi tega, ker je vedel, da b; gospoda de Lorche zmečkal z dvema prstoma, kakor oreh, ali radi tega, ker je bil neizmerno dobrotijive in vesele nravi, se je glasno nasmejal in dejal: »Ej, tudi jaz sem bil napravil v svojem časa obljubo kneginji burgundski, toda ona je bila tedaj deset let starejša od mene. Ako bi vi hoteli trditi, da moja kneginja ni starejša, nego vaša gospodična Ja-gjenka, pa morava oba takoj zasesti konja.« Ko gospod de Lorche to čuje, gleda nekaj časa začuden gospoda iz Tačeva, na to pa mu zadrgeta lice in on se spusti v prisrčen smeh. Povala pa se skloni, prime ga z roko pod pazduho, dvigne ga od tal ter jame ž njim mahati tako lahno, kakor bi držal kakega otroka v svoji roki. »PLx, pax!« je zaklical, kakor govori pri vsaki priliki, škof Kropilo... Prikupili ste se mi, vitez, toda za Boga, ne spuščajva se v borbo za nikako žensko.« Na to ga sprcsti na tla, ker se je pri vhodu na dvorišče oglasila troinba in je tjakaj vstopil knez Zie-movit Plocki s svojo soprogo. »Tukajšnji knežji par prihaja pred kraljem in pred knezom Janušem,« reče Povala Zbišku, »kajti dasi je .gostija pri gospodu starosti, nahaja se vsekakole v Plocku, kjer pa oni gospodarijo. Pojdi z menoj k gospej,« ker ti je znana še iz Krakova, ko se je zate potegnila pred kraljem.« Prime ga za roko ter pelje čez dvorišče. Za knezom in kneginjo so šli dvorniki in dvoruice, zaradi kraljeve navzočnosti vsi v krasni in sijajni opravi, da se-jo po vsem dvorišču od njih kar razjasnilo, kakor bi nasejal cvetek po njem. Zbišek, bližaje se s Povalo. je ogledoval od daleč njih lica, radoveden, če morda ne zagleda med njimi kakega znanca, nakrat pa obstane ves začuden, kajti tesno za kneginjo zagleda znano mu lice, toda tako resno, tako gosposko in lepo, da si je mislil, da ga morda varajo oči. >Ali je to Jagjenka, ali morda hči kneza in kneginjo plocke ?« Toda to je bila Jagjenka Zihova iz Zgorelic, kajti v trenutku, ko so se srečalo njune oči, se mu je prijateljski in otožno nasmejala in pri tem nekoliko obledela. S povešenimi očmi, z zlato mrežico na črnih laseh, v neizmernem lesku svoje lepote, visoke in zale rasti, je bila ne le kneginji, marveč sami kraljici enaka. IX. Zbišek se je globoko priklonil kneginji in jej ponudil svojo službo, toda ena ga v prvem trenutku ni spoznala, ker ga že dlje časa ni videla. Ko pa jej je povedal svoje ime, je rekla: »Zares! Jaz pa sem si mislila, da je ta kdo s kraljevega dvora. Zbišek iz Bogdanca! Da, da! Bil je tukaj v gosteh vaš stric Matija, stari vitez iz Bogdanca, in spominjam se, kako so meni in mojim dvor-nicam curkoma tekle solze, ko nam je pripovedoval o vas. Ali ste našli svojo ženo ? Kje je ona sedaj ?« »Umrla mi je, milostljiva gospa...« =0 mili Jezusi Ne govorite dalje, ker se ne morem vzdržati solz. Samo to tolažbo imate, da je ona gotovo v nebesih in da ste vi še mlad. Močni Bog! Vsaka ženska je slaba stvar. Za to pa vas v nebesih čaka nagrada, ondi jo gotovo dobite. Ali je stari vitez iz Bogdanca pri vas?c »Ni ga, marveč sedi pri Križarjih v ječi. Sedaj grem, da ga odkupim.« »Torej tudi on ni srečen! Ali vsekako pa je on izkušen in bistroumen človek. Kadar ga odkupite, pridite ž njim semkaj k nam. Radi vas sprejmemo.« »Storim tako, in to tem raj še, ker sem nalašč radi tega prišel semkaj, da naprosim vašo milost, spregovoriti zanj dobro besedo.« »Prav. Pridite jutri pred odhodom na lov, ko bom imela malo več časa.« Daljši njun razgovor pretrga znovič odmev trombe in bobnov, najavljajočih prihod mazoveškega kneza Januša in njegove soproge. Ker je stal Zbišek s kneginjo plocko tesno pri vhodu, ga je kneginja Ana Da-nuta takoj zapazila ter pristopila k njemu, ne zrnene* se za poklone domačega staroste. Mladeniču se je zopet užalilo srce, ko jo je zagledal. Pokleknil je pred njo, in objeme i njena kolena, klečal nekaj časa molče pred njo. Ali ona, sklonivši se nad njim in siisnivši mu z rokami glavo, je jokala in njene solze so kapale na njegovo glavo. Jokala je tako, kakor mati objokuje nesrečo svojega sina. In na veliko začudenje dvornikov in gostov je plakala jako do*go, ponovljaje: »O usmiljeni Jezus!« Na to je dvignila Zbiška ter dejala: »Jočem se za njo, za svojo Danuško, jočem pa se tudi nad teboj. Bog je vse tako ravnal, in zaman je bil ves tvoj trud, kakor so sedaj zaman vse naše solze. Toda pripoveduj mi o njej in o njeni smrti, zakaj ako bi te poslušala celo do pol noči, mi tega vendar nikdar ne bo dovolj.« (Dalje pride). od vseh strani domovine. Vsi slogi, vse mogoče tehnike, vse nepričakovano lepo: nemogoče je našteti imena vseh zaslužnih dam in ni prostora opisati izdelke njih spretnih in pridnih rok t Tu so vzori, kako se naj dela in pa tudi, kako se ne sme delati: da se namreC lahko popravi Se vse, kar še ni popolnega. V zadnjem so grešile Šole, ki imajo pa tudi mnogo prekrasnih stvari. Posebej moram pohvaliti višjo* dekliško šolo z izdelki ^ v narodnem slogu po risbah g. prof. Misa. Zelo je hvalevredno, če se dela v narodnem slogu, vendar je pa treba Se posebno paziti na barve, ki so pri večjih izdelkih edina po-greška. Za obrt na Kranjskem je posebno, znamenita velika izbera čipkarskih izdelkov iz Idrije. Brez konkurence 1 Nadalje opisovati razstavo bi bil pa katalog 'zloženih predmetov, ker-je—vsako—delo- drugače, v dragi tehniki in druge dame. Razstava je vživala obče čudovanje. ; Zatvorili so jo včeraj. | Vesti Iz Amerike. — V »Glasu Naroda* čitarao: O opustošenju mesta Heppner Oregon. — Spokane, Wash, 17. junija. Podrobnosti o katastrofi, vsled katere je bilo mestece Heppner razdejano, še niso popolnoma znane, vendar pa je iz dosedanjih poročil razvideti, da je vihar prav strašno razsajal. Cvetoče mestece je bilo v par minutah razdejano in spremenjeno v ruševine ter kupe mrtvecev. Sedaj so pričeli z nabiranjem nrtvicev, katerih 100 so dosedaj že na tamošnjem po-¦ kopališču pokopali. V deročem pogorskem potoku, kateri se je nepričakovano spremenil v velikansko deročo reko, vtonilo je najmanj 300, — po drugih poročilih do 500 ljudi. Potok, kateri je običajno le 10 čevljev Širok in 6 do 10 palcev globok, je v par minutah narastel v 400 čevljev široko in §0 čevljev globoko reko, katere voda je tako hitro prihajala, da prebivalci niso imeli časa rešiti se. Voda je odnesla seboj ljudi, živali, drevesa, skalovje, zidane in lesene hiše in druge naprave. Ko je voda odtekla, nudila je dolina grozno sliko; povsodi ruševine in mrtveci. Domačin B. D. Bali se je upal v vodo, kjer je rešil gospo Elizabeto Mattlockovo, do-čira je njen soprog utonil. Agenta Kermana je voda na begu dohitela in odnesla; ista osoda je dohitela tudi njegovo soprogo in otroke. Nevihta je pričela razsajati ob 5. uri popoludne. Najpreje je bilo opaziti v gorovju na robu doline mal oblak, kateri je izredno hitro naraščal. Imalu na to je pričel razsajati vihar. Mala soteska, 6 milj nad Heppnerjem, se je spremenila v deročo reko, katerej ni zamogla nijedna stavba kljubovati. Ljudje, kateri so bili slučajno na ulicah, so hiteli kriče proti višjim prostorom; nihče ni imel časa pomagati svojemu bližnjemu, kajti le mala zamuda je pomenjala gotovo smrt. Ljudi, kateri so zaostali, pokrilo in odneslo je šumeče valovje. Slednjim ni za-mogel nihče pomagati in so vtonili pred oP-ni svojih sorodnikov in prijateljev. Klici na pomoč so bili pretresljivi. Skupna Skoda, katero je napravil naliv, znaša 500.000 dol. Nezgoda na morju. — Boston, iiass., 18. junija. Stara angleška vojna la-^iia .Scorpion*, katera je bila že več let v .ustaji Hamilton, Bermuda, se je včeraj 80 milj daleč od Georges potopila. Ladijo je kla viačna ladija »PowerfulI* v St. John, n. B. Na stari ladiji je bil kapitan in 13 mornarjev, kateri so se rešUi vsi na »Po-tterfull". Strašno mučenje. — Esst St. riuis, No., 18. jun. Nedavno so vslužbenci ekega cirkusa vkradli in odvedli 6-letnega Jcmnnie Lajtona, na kar je bit teden dni zaprt v gajbi, zajedno z opicami in drugimi i.jimi živalmi, pri kakerih je moral prestati grozne muke. Njegov .čuvaj" je bil neki zamorec, kateri je moral dečka priučiti divje »lastnosti«. Otrok je moral tudi po noči spati skupaj z opicami in je vsled strahu postal skoraj blazen. Njegov obraz in roke [ so pobarvali s črno barvo in mu odvzeli | obleko. Ponoči, ko je deček pribežal v kot | *aJbe' '*> 8» opice vedno vznemirjale in grizle. Brutalnega zamorc«, kateri je dečka mučil, I so zaprli in odgnali v Believille, kjer ga pri-|čakuje Hnčanje. ŽelezniCno izvestje. — Med-Idržavna trgovinska komisiji naznanja, da se Ttje dolgost železničnih prog v Zjed. državah tekom rainolega leta za 5234 milj podaljšala, tako da imamo sedaj 274-196 milj železnic; število lokomotivov znaša 41*196 in ono že-lezničnih vozov 1,640.220, med katerimi je 36.991 potniških vozov. Skupno Številu že-lezničnih vslužbencev znaSa 1,189,315, kateri dobe dol. 676,028,592 letne plače. Letni dohodki vseh železnic so znašali v minolem letu dol. 1'726,380.267, izdatki 1,116048.747. '"!Htor*$xfarit6cih-' je »-bilo v-»k»oJem letu 8588 oseb usmrlenih in 64.662 ranjenih; med njimi je bilo 2969 železniških vslužbencev usrartenih in 50.524 ranjenih. Drzni roparji. — Guthrie, Okla., 19-. junija. Vodja roparjev ~Ben Gravens je minoio nedeljo popoldne zajedno s svojima tovarišema nad 100 osobami odvzel vse nji-njihovo premoženje, Štiriindvajset milj daleč od Pawhuskff so na samotnem prostoru pred vsem vjeli moškega, imenom Keclerja. Slednje so odvedli 100 vardov daleč od ceste, kjer je ječbn roparjev ostal pri njem za čuvaja, Ostala dva roparja sta potem do 6, ure zvečer dovedla Se 100 nadaljnih osob. Na to so si roparji izmed 55 konj poiskali 9 najboljših konj in odjezdili. Na to so jetniki, katerim so odvzeli tudi lepe svote denarja, zamogli oditi svojim potom. Kdor vjame Cravensa, kateri je, odkar je vfiel :^r?ojič iz ječe, umoril najmanj dve osebi, dobi dol, 10.000 nagrade. Najhitrejši brivec. — Brivec Franc Biaia, št. 323 Furman St., Brookh/n Borough, New York, je hotel dobiti od nekega tukajšnjega športnega lista razpisano nagrado za hitro delo. V 30 minutah je obril 17 moških. Brivca so nadzorovali javni notar, uradni »Timekeeper" in tri priče. Po dokončanem delu je Se nekemu gospodu v 2 minutah in 15 sekundah ostrigel lase. Da pa dokaže, da še ni truden, je še več »Longs-hore« ljudi obril, na kar je dobil častno nagrado. Fran Wilhelmov odvajajoči (Saj FRANA MLHELMA likiuirji h c. kr. Mrmi« uliiittlji r Neuuklrclieii, Spodnje Avstrijsko se dobi v vsaki lekarni 1 zavitek za 2 kroni avstr, veljave. Kjer se ne dobi, vrti se pošiljatev direktno. PeitRi zavoj - !5 zavitkov 24 kron franki na vsako avstro-ogersko pošto. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirclien (devet cerkva). Št. 342. Dražbeni oklic. Podpisano županstvo odda dne 20. t. m. v obč. pisarnici zidanje nove obč. hiše (obč. dom.) na ponudbeni dražbi od 11.—12. ure (dopold.) Ponudniki naj vlagajo svoje postavno kolekovane ponudbe opremljene z 10% varščino na tuk. županstvo. Načrti in pogoji se lahko ogledajo v tuk. pisarnici. Županstvo v Št. Andrežu, 2. junija 1903. Župan: Andr. Lutman. Prodaj alnica z mešanim blagom dobro upeljana se odda ali v nakup ali v najem. Vpraša naj se pri Avg. Dolene-u v Ajdovščini. Razglas! Okrajna posojilnica v Bovcu imela bode svoj letni občni zbor, v nedeljo dne 12. julija 1903. ob 4. uri popoludne v gostilni pri Huberju, z navadnim dnevnim redom po § 37. društvenih pravil. Bovec, 2. julija 1903. Nadelstvo. Mala vila v kateri je sedaj gostilna in kavarna s pokritim kegljiščem pripravna za mali hotel, se proda prav po ceni. Kupci naj se oglasč pri lastniku h. št. 147. v Ajdovščini. Posestvo- ..... v bližini Šempeterske postaje pri Gorici v obsegu 10 njiv dobro obdelane zemlje (veliki nasadi s sadnim drevjem) z velikim stanovanjem in gospodarskim poslopjem se proda takoj. Plamene ponudbe je pošiljati na naslov. M. A. 33 na upravništvo »Sofiec. Anton Pečenko Odlikovana krojaška delavnica krojaški mojster v Vrtni ulici štev. 26. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Gene zmerne. BHT* Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono. "90 Izdelke iz, lastnega blaga jamčim! ! Vrtna ui.ca S - pristna b*ls In črn« vin« iz vipavskih, furlanskih, DosLuvlju n vse kraje avstro litrov naprej. Na €»•¦• Via Giardim, 8 briških, dalmatinskih ir, istnrsklh vinogradov. dom in rnzjtoiilja po železnini na - ogerske monarhij« v sodih od 5« zahtevo pošilja tudi uzorce, trn. Poslraiba p«*t**a, Zahtevajte moj iluKirovnni cenik t več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In muzikaličnlh predmetov, ksiterega požilja zastonj in poštnine prott« Hanns Konrad. Ivnrnica ur in eksporlna liiSa M»il It. 2*8. - (Češko). Karol Draščik, pekovski mojster In slaščičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, koFaCo za birmance, torte i. t. d. PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogobrojmi naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. SL Novost! Fotografije, izdelane navadno in v najmodernejšem Stilu takozvane Jraperial- pLtino hromit, priporoči A. Jerkič, odlikovan fotograf v Gorici, Gosposka ulloa 7„ ~~" Vsakdo nuj si ogleda izložbo, naj primerja izdelke z izložbami konkurenčnih tvrdk in naj sodi. Anton Potatzky v Corici. Na arnfll Itafitelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najcsneja kupovillioa aimborikega In drobnega blaga ter tkanin, prsjs In nitij, POTREBŠČINE ia pisarnlce, kadilce In popotnike. I Najboljše Sivanke xa Šivalne stroj?, j POTREBŠČINE za krojaio in ievljarjt. SvHInjico. — Rožni venci. — MaSue knjižico. Iišna obuvala za vse letne čase, Semena za zelenjave" °travB in detelje. 1 Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, j! kroinjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 2 35-8 Naznanilo, Ha mestni nižji realki v Idriji bodo sprejemni izpiti za vstop v I. razred Šolskega leta 1903 -1904 dne" 15. jnlija ob 9. ari dopoldne. Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se oglase* v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov dne 12. jnlija med 9. in 12. uro pri ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in obiskovalno izpričevalo. Pristojbine ni plačati nobene, kakor je tudi pouk brezplačen. Vnanji učenci se lahko oglase* k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno gori navedeni listini. Ravnateljstvo mestne nižje realke. V Idriji, dne 30. junija 1903. Pfaff-ovi šivalni stroji so najboljl. "^j To sliši kupec sicer o vsakem izdelka in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje nil v šivalni stroj, tem manj kako isli šiva, toda mi smo po naši več kot 30-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Plalfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako nat&ncno kot s Pfalfovim, Pfaffovi šivalni stroji LLL;p0101elni dobi še ve,ino Pfaffovl šivalni stroji ^SSf^ " dOY,aeo r8boin PfaffnUl Žilnim StalH s0 Posel,no Pripravni za umetno vezenje riallUVI Alf dlnl atltljl (recamirenje) ter se poučuje bregplacnn. Pfaffovi šivalni stroji ESt^o^ vsakoto^no- Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffova šivalne stroje. Salooa IMovih šivalnih ia dmgih strojev v Som m iuniGipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. Popravljalnica &wli)lh strojev, dTokoles Nunska nllea 14. TrLoV5ko-obrtqa re^5tro>/aqa zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. HrairilM *I»B« obrestuje po 41/,*, - večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. PoMjifa daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje ZadruiHiki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. dee. 1902:* Dal««: a) podpisani.........K 943.200- - b) vplačani.........* 305.874-50 .-..........-........—.............-.....Oaa« aoMJIl« .....t—,—*-*-^-^—^»-1,248.171-07.....- -.......------......... Dopolnilni zaklad......» S44.I39-23 Vlaga ,................ 912.74545 Protokol, tvrdka Lucijan Kovačič ===== pri Sv. Luciji ¦ Mizarska zadragaj||[ y Eorici (iolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohižtva tvrdke Ant. Černigoja v Tratu, Via Piazza vecchia Št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Dela je lično ter dobra mtm. naznanja s tem častitim obrtnikom in trgovcem Soške, Idrijske in Baske doline, da je otvorila svojo veliko zalogo pristnega fropinca, ovsa, koruze, moke in vsakovrstnega ko-lonijalnega blaga, ter bo vse to razprodajala na debelo po najnižjih konkurenčnih cenah, ki ne presežejo nikdar Goriških tržnih cen na debelo. — Izvršuje vsako naročilo točno in kulantno; pri večjih naročilih prevaža blago na zahtevo tudi na dom. -— Priporoča se naklonjenosti svojih ., ; : ...:.,¦¦••¦ „ ...___z: domačinov. - ¦ ¦ „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nafialstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po i%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5 7,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s % % uradnino. Glavni deleži koncem leta 5'/,%. Stanj« 31. doc. 1902. (v kronah); Članov 1853 z deleži K = 12 1 j František Hlavaček v Krčine (u No veho Mesta na Me tu j i • Č»- S k t) priporoča po najnižjih cenah: Ilitrcheute, natisnjene in tkane, lepih obrazcev in trajne barve lJatiste, modnih obrazcev. DatnaskOV gradi, bombažast in lanen, modnih obrazcev. . Garniture iseb vrsl in izdelkov, i Kanafasc Ianene in bombažas'c modnib obrazcev. Žepne rutico Ianene in bombažaste. Krizete za ženske obleke in spodnice. Oksforde za srajce. Platna bombažasta, lanena, bela in navadna. Obrisnlke s franžami in b/ez njih. Seflro trajnih barv in modnih obrazcev. Orcnadiue bele in barvane. Prte in prt če Ianene in bombažaste. Blago za predpasnike, itd. itd. Vzorce blaga brezplačno in poštnina prosto. toda prosim, da se pove blago od katerega se zahtevajo. Pošilja se proti povzetju, samo v ceni črez 10 K poštnine prosto. Kltr" Solidna postrežba. ""•J0J Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodaplnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po mernih cenah Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, j trgovec v SemeulSkl ulici St l v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadrug«' Dobi se povsod Schichtovo hranilno jedernato milo ••••••••'•••••z varstveno znamko garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za praiye. • • • • Pri nakupu naj se pazi na ime ..Schicht" in na gornjo varstveno znamko. # # # # Zastop na debelo: Humbert Bozzini -- Gorica.