Stev. 114 V Trsta, ¥ soboto a«, aprila 1919 Letnik XIV! Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. - Uredništvo: ulica fv. FrančiSka AsISkega štev. 20, L nadstropje. - Dopisi naj se poš ljajo ured-nlftvu. - Nclrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. -Izdajr.telJ in odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik konsorcij lista E c — T - tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol n c. o leto L 35—. — Telefon uedniStva in uprave Stev. U-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po L'Ostot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase *prejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahaj.ita v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20. 0:;. i« 'Z9Rj8WrH.... uriondo odgovarja na CDilsonovo spomenico. Poslanica Ullsonoro. t*P :m»kl pftkt in nor« države. kcuit* poglavitne pomembnosti vprašanj, ki v in da l# frejasnljo kolikor naj- be ' Vpraienj«, iaM«va|o*4 svojo reši- . &:J»>iBt da »l»d«*a izjava pomore k t ( ^ftaUivned* mnenja in k zadovolj- V.V> ^ispila V vojad M podlag* na-i v 4 »eaeUti* ^o-iUtuma z \ eliko fcrt^'Tc h U ** ******* - se \4 ve kpremenUo. Mnoge 4, h ma!« via»ti so stopile v o H He p*mti* tWl pceW A 9 .trtave. t*wlet*kl pakt V slučaj »emage, se |e Jb Ja » - vsi. Tudi te nI v^l al,. . . pridrdUml tO**]* ** uatacovlti v novo drfa- • , viiau.u. pri Zvtil narodov, no samo> * tiv) lili do s.davno aov^falkl. am- 3v i-Jai a itfto Halijo In tistimi vlastmt. k> so rb »i? Bi l'-alli« v v®likl *a '„Ho. Moremo Jim x»i«mtttl sveboeto, onako U. un, ti b«5o morale med tlite manje KK »rik interesi ee bodo »orali i^U rt5 sMi-^, i_sJo cnl aofaejlih driav. S id so eluHla ▼ podlago *a premirje. V /I« "a končala in predložila sta se ' Irje In rsir, ki bl morala temeljiti .. p.edriranlh načelih, na kaLerih naj ivi novi rež'm prava in pravičnosti, "teh lačel ni bil mir * Nemčijo samo ampak tudi formuliran. Na po-rtačel bo mir tudi izvršen. No /-'•vati od velikega zbora vlasti, i. . dnih račelih predloži in izvede ;jo in ti} določi nove podlage ne-r,<: ' pravice držav, ki so poprej tvo- ji državo, in driav balkanske •t - 'ioremo pri zistemizaciji Evrope v ' aplicirati ista načela, ki smo jxh ' miru z Nemčijo. Inicijativa za mir prijela vsled izjave, navdahnjene c načel. Na teh mora sloneti vsa ztfrad- ba miru. Relko vprašanje. Ce hočemo ostati zvesti tem načelom, bo orala zdeti čudna, in ne v skladu z induatri-iov^o, ne Italije, ampak ozemelj na severu i: -,e\ero-vzhodu onega pristanišča: Ogrske C*ike, Romunske in držav jugoslovanske sku-p ne. Priključenje Reke k Italiji bi ustvarilo uvejenje, da smo mi pristanišče, od katerega SO v prvi vrsti odvisne tiste dežele za vhod v Sredozemsko morje, namenoma izročili vlasti, ki jej to pristanišče ni bUo sestaven del, in bi ,e.enost one vlasti, če bi jo tu pripoznali, zuca čucna, in ne v skladu z industri-' u i. lovskim življenjem v tistih pokra- bo lečeno pristanišče moralo slu- V V orna si Reka iz tega razloga ni pri-.a v Irndonski pakt, marveč se je defini--r- prisodila Hrvatom. Dalmacija. Is t ./logi radi katerega mejna črta, določena r>v '-nemški pogodbi, obsega iregularno ne sato* ctol e vzhodne jadranske obali in oni del uaimatinskega primorja, ki se bolj nagibljc k mor-;u, nt bil samo v tem, da tu pa tam vzdolž i c^fi c I: Stoja jo skupine oseb italijanske krvi in sorodstva, ampak je bil brezdvomno dan v ul.-;. c* ju, da je za Italijo potrebno, da dobi i kanalov vzhodnega Jadrana oporot ki saj zaTirnje lastno c-bal proti pomorskim na-P^jom c« strani Avstro-Ogrske. Ali Avstro-■j^ 1 - re obstoji več. Predlaga se torej, da se avstrijske vlade, napravljene tu, po-o za vedno do tal. Garancijo in zaščita manjšin. L>el novega načrta za zistemizadjo Evro>e — zisteraizacijo, ki naj jej bo Zveza narodov v ve2 _ je tudi v tem, da tam ustanovljene rg . c države sprejmejo omejitev oboroŽeva-ki izključi iz razprave vsak sporni pred- j ;net. Niti to ne more pomenjali, da se hoče krivično postopati s temi obstoječimi italijanskimi skupinami, kajti podane bodo zadostne garancije pod mednarodnim nadzorstvom v iui iia. ua se zagotovi pravično in enako po- itopanfe, kakor vsem etniškim Is nacijonahnm manjšinam. Izkratka: vsa vprašanja, pritegne-na v to zistemacijo^ zadobivajo novo lice, določeno po isti zmagi pravice, za katero je I talij" doprinesla žrtve na krvi in imetju. Meje Italije. Italija se je, skupno z drugimi velevlastmi, konstituirala za enega glavnih čuvarjev novega režima, na katerega ustanovitvi je imela tako dostojen delež. Na severu in severovzhodu vstopa Italija v svoje naravne meje vzdolž alpinskih grebenov, od severovzhoda na jugovzhod do skrajne točke istrskega polotoka (vštevii vse veliko razvodje, v katerem stojita Trst in Pula, in vse lepe krajine, katerih čelo je obrneno proti velikemu polotoku, kjer se je zgodovinsko življenje latinskega ljudstva razvijalo skozi stoletja sijajne zgodovine, odkar se je Rim nastanil na svojih sedmero gričev) — nje staro edinstvo je vspo-sla\'ljeno. Nje meje se raztezajo na velike stene, ki so naravna obramba. Sveti Italiji. Italija, ako hoče imeti okolo sebe prijatelje, mora dati narodom na onem drugem obrežju Jadrana, nedavno osvobojenim od najbolj plemenitega obilježja veličine, Sokaz velikodušja, dobrohotne generoznosti, udanosti do pravice, poprej nego do interesov. Pridruženi jej narodi, narodi, ki nič ne vedo o londonskem paktu in o drugih posebnih obvezah, ki so se utegnile ukreniti ob začetku te velike borbe, in ki «o doprinesli najvišo žrtev v interesu, ne v narodno obrambo, ampak za trajen mir sveta, se pridružujejo sedaj njenim zaveznikom od prve ure a pozivom, naj sprejme del direktive, ki ne more biti krivična v novem evropskem režimu. Amerika in Italija. Amerika je prijateljica Italije. Milijoni nje državljanov so pnšli z lepih italskih livad; ne spajajo jo z italijanskim narodom samo vezi ljubavi, ampak tudi sokrvnosti. Take vezi se ne morejo pretrgati nikdar in Amerika ima privilegij, podeljen jej od generoznosti nje so-drulnikov v vojni, da pripravi mir, ki ga hočemo sedaj skleniti — sMeniti na podlagi pogojev, ki jih je ona formulirala in sem bil nje glasnik za njihovo izrazite\\ Prisiljena je postopati na način, t?a bo vsaka posamezna od-Icčitev, ki jo ukrene, v skladu s temi načeli; ne more delati drugače, zaupa Italiji in v svojem zaupanju pričakuje, da Italija ne bo n-cesar zahtevala, ki bi ne bilo nad vsaki dvom točno zraščeno s temi svetimi obvezami. Ne gre sedaj za interese, ampak za svete pravice narodov novih in starih držav, osvobojenih narodov, ki jih njihovi vladarji niso nJkdar imeli v računu kot vredne pravice. Pred vsem gre za pravico sveta do miru in za zistemacijo vseh interesov, da pridemo do l> ajnega miru. Ta in edino ta so načela, za katera se je borila Amerika; ta in edino ta so načela, na pt utagi katerih je pripravljena napraviti mir. Nadeja se in zaupa, da bo narod Italije edino na teh načelih hotel skleniti mir. Podpisan: Wodroow Wibon. Orlantfoo cd&oar na W\\mm posttnico. RIM 24. Italijanski ministrski predsednik Orlan-do Je odgovoril na poslanico predsednika Zedinje-nlh držav sledeče: Poziv na narod... vDočim Je italijanska delegacija zborovala v svrlio diskusij« o protipredlogu, ki ga je bil dopo-' si al angleški -ministrski predsernik v ta namen, da se poišče način, po katerem bi se mogle spra- i viti v sklad različne t-endence. ki so se pojavile z ozirom na italijanske teritorijalne aspiracije, je objavilo pariško časopisje poslan:co predsednika Zedinjenih držav, gospoda Wilsona, v kateri se izražajo njegove misli o najvažnejših izmed onih vprašanj, o katerih naj razsodi konferenca. Neposredno -pozivanje na narode je prav gotovo nova navada v mednarodnih odnošajih. ki je nikakor nečem obžalovati, ampak ki ji hočem s tem slediti, kajti ta novi sistem podpira brezdvomno ono obsežnejšo soudeležbo narodov na mednarodnih vprašanjih, ki naj označuje tudi po moji želji nove Čase. .....ne sme postavljati naroda proti vladL Ako bi se ti pozivi na narod morali smatrati za narejene izven vlad ali celo proti vladam, katere jih zastopajo, bt bilo upravičeno z mole strani globoko obžalovanje, spriio dejstva, da se to postopanje, ki se je uporabljalo doslej napram sovražnim vladam, uporablja sedaj prvič napram vladi, ki je bita in ki tudi lojalno želi biti prijate-lijca velike Amerike, namreč napram italijanski vladi. Obžalovati bi mogel tudi okolnost, da se je ta na narod naslovljeni poziv izvršil v onem tre-notku, ko so se zavezniške in pridružene jim vlasti pogajale z italijansko vlado, z isto vlado, katere pomoč in podpora se }e želela in rade volje sprejemala v mnogih in težavnih vprašanjih, ki so se obravnavala doslej v popolni solidarnosti. AU pred vsem bi bilo upravičeno moje obžalovanje tedaj, ako bi izjave predsednikove poslanice po-menjale protipostavljanje vhbde napram italijanskemu narodu. Toda to bi pomenjalo nepoznavanje in zanikanje onejvfsoke stopnje v civilizaciji, ki jo je dosegel italijanski narod z demokratičnimi In svobodnimi vladnimi oblikami, v katerih ne zaostaja za nobenim drugim narodom sveta. Postavljati italijanski narod v nasprotje z vlado bi značilo dopuščati domnevanje, da bi se ta veliki svobodni in civilizirani narod mogel ukloniti volji, ki je njemu tuja, in jaz bi moral najživahneje protestirati proti takemu domnevanju, ki bi pomenilo krivično žalitev moje domovine. Londonska pogodba. Prehajam na vsebino predsednikove poslanice, ki je v celoti namenjena dokazovanju, da italijanske zahteve preko onih meja, ki jih poslanica navaja, nasprotujejo načelom, na katerih naj t-omelje nove ureditve mod narodi, ureditve svobode in pravice. Jaz nisem nikoli zanikal onih načel gospoda predsednika NVilsooa. V svoji lojalnosti je on Že pripezna!, da se jaz v svojih dolgih razgovorih ž nvim nisem nikoli skliceval na formalno veljavo pogodbe, o kateri sem vedel, da ga ne veže. V onih razgovprrH sem uveljavljal le silo pravice in pravičnosti, na kateri po mojem tedanjem in sedanjem uverjenju temeljijo italijanske zahteve. Nisem imel sreče, da bi ga bil prepričaj in to ml je žal, ali predsednik Wilson sam je imel prijaznost, da je v teku onih pogovorov pripoznal, da, resničnost in pravičnost nista privilegij nobenega človeka, da le zmota pri vsakomer in vedno mogoča, in jaz še dostavljam, da je mogoča tem bolj, čim obsežnejši so problemi, na katere naj se načela uporabljajo. CloveČanstvo le preneizmerna stvar hi problemi, ki jih poraba življenje narodov, so tako neizrečno obsežni, da nihče ne more ^pmnevatr, da bi našel za njih razrešitev v gotovem števtfu stavkov tako enostavno in gotovo sredstvo, kakor se z različnimi merilnimi enotami more določiti obseg, prostornina ali teža raznih snovnih stvari. ttiisonova načela oiso uporabljiva v Italijanskih zadevah. Ako sem marsikrat videl, da je konferenca pri uporabljanju prej omenjenih načel morala temeljito izpreminjati svoje nazore, menim, da s tem ne zmanjšujem spoštovanja napram onemu visokemu zboru: nasprotno, to se more dogoditi in se dogaja v vsakem človeškem presojanju. Izreči hočem le, da je neposredno izkustvo dokazalo vse težko-če. ki se pojavljajo pri uporabljanju po svojem bistvu abstraktnega načela na konkretna -dejstva neskončne obsežnosti in različnosti. Tako jaz, z vsem spoštovanjem, ali tudi z vso trdnostjo, ne smatram uporabljanja predsednikovih načel, v njegovi poslanici, na italijanske zadeve za pravično. Ni mi mogoče ponavljati v dokumentu te vrste analistična dokazovanja, ki so že bila podana v veliki obsežnosti. Izrečem naj le, da ne bo mogel vsakdo sprejeti brez pridržka trditve da razkroj avstro-ogrske države zmanjšuje italijanske aspiracije. Dovoljeno bo pač nasprotno mnenje, ko se namreč vsi razni narodi, ki so tvoriH doslej ono državo, urejujejo po svojem etičnem in naravnem sorodstvu, da se ravno tedaj more In mora popolnoma razrešiti tudi bistveni problem italijanskih zahtev. Ta problem je jadranski problem, v katerem je obsežena vsa pravica Italije, stara In nova, vse njeno stoletno mučeništvo, ves bla.gor. ki naj ga ona po svoji določbi doprinese v velikem mednarodnem sožitju. Italija la njene meje. Predsednikova poslanica čuti potrebo zatrjevati, «5a je Italija s koncesijami, ki jih poslanica vsebuje. dosegla alpsko zidovje, ki je njena obramba. To priznavanje Je največje važnosti, ako se vzhodni del tega zidova ne pusti odprt in ako se pri-! jteje k pravicam Italije ona Snežnikova črta. ki deli vode. tekoče proti Črnemu morju, od onih, I ki se izt-akajo v Sredozemsko morje; črta one i gere, ki so jo Latlnci nazivali »linnes italicus«, odkar je pojem Italije prešel iz zemljepisia v čustvovanje in zavednost narodov. Brez nje bi se pustila v oni čudoviti naravni oviri alpskih gora nevarna odprtina in razrušila bi se ona neoporečna politična, zgodovinska in gospodarska enota, 1 ki je istrski polotok. Reka. In še to mislim, aH }e Tavno on, ki se lahko ponaša s pravičnim ponosom, da je proglasil svetu pravico samoodločevanja narodov, poklican odrekati to pravico Reki, stari italski občini, ki je proglasila svoje italijanstvo. predno so še italijanske ladje pristale na Reki, občudovalni vzgled narodnostne zavesti ljudstev. Ako se ta pravica odreka le radi tega. ker jo zahteva majhna odloče- na skupina, bodi dovoljeno omeniti, da se kriterij pravičnosti napram narodom ne izpreminja v sorazmerju njihove teritorijalne obsežnosti, če se pa odreka z ozirom na mednarodni značaj onega pristanišča, ali niso morda Antwerpen. Genova, Rotterdam mednarodna pristanišča, ki služijo raznim narodom in pokrajinam, ne da bi se ta privilegij trdo odplačeval z nasiljem na njihovi narodnostni zavesti? Dalmatinska obaL In ah se more imenovati čezmerna italijanska zahteva po dalmatinski obali, stoletnem branišču Italije, čigar veličina in plemenitost izvirata iz rimskega genija in iz benečanskega udejstvovanja in čigar italijanstvo. ki se Je branilo navzlic ne-spravljivemu zatiranju tekom približno enega stoletja. drhti v strastnem zahtevanju, ki je zahteva-nje vsega italijanskega naroda? Z ozirom na Poljsko je bilo proglašeno načelo, da raznarodovanje, ki izvira iz nasilja in samovoljnosti, ne more ustvariti pravic. Zakaj naj se to načelo ne uporabi na Dalmacijo? Italija ni hnperijaHstlčna. Nasproti temu kratkemu seznamu naših narodnih pravic se postavljajo hlačne statistične ugotovitve, toda mislim, da lahko trdim, da ne bo med raznovrstnimi nacijonalnimi ureditvami, ki jih je mirovna konferenca že določila ali ki jih namerava določiti, noben vzpostavljeni narod imel v svojih novih mejah relativno manjše število tujerodnega ljudstva napram številu, ki naj bi se prisodilo Italiji. Zakaj naj se torej ravno italijanskim zahtevam očita imperialistična pohlepnost? In vendar, navzli cvsemu temu bo zgodovina teh pogajanj dokazovala, da je dolžnostna vztrajnost s strani italijanske delegacije bila združena z največjo spravijivostjo v iskanju onega splošnega sporazuma, ki ga je najživahneie želela. Amerika In Italija. Predsednikova poslanica zaključuje z izrazom toplega prijateljstva Amerike Italiji. Odgovarjam v imenu italijanskega naroda, za kar si odločno lastim pravico in čast, ki gre meni kot onemu, ki je v najbolj tragični uri te vojne zaklical italijanskemu narodu poziv na brezpogojno vztrajnost, poziv ki ie -bil sprejet s pogumom in samozataje-vanjem, ki mu svetovna zgodovina ima le malo primerov in vsled katerega se je mogla Italija vzpeti po najbolj junaških žrtvah in s najčistejšo krvjo svojih sinov iz teme nesreče do blestečih viškov najslavnejše zmage. V imenu Italije torej Izražam s svoje strani čustvo občudovanja in globoke simpatije, ki jo goji italijanski narod za ameriški narod. Podpisan: V. E. Orlando. italijansko delegacija zapustila Parli Predsinočnjim so dospele v Trst senzacijo-nelne vesti, ki so se — vkljub večerni uri —-naglo raziirile po vsem mestu in so povsodi vzbudile veliko gibanje, razvnemaje in ugibanje: kaj bo sedaj? Glasom vesti iz Pariza, se italijanski delegatje že par dni niso več udeleževali oficijelnih sestankov, marveč so se razgovarjali le Še privatno s posameznimi državniki. Vendar se ni mislilo, da pride do skrajnega koraka- o katerem so nam sporočili predsinoči- italijanska delegacija je sklenila, da ostavi Pariz, ker so se — tako se je glasilo — izjalovila vsa njena prizadevanja, da bi se italijanski problem rešil mirnim potom in zadovoljivo. Kaj bo sedaj? To vprašanje je na vseh jezikih. In usodno vprašanje je to za vse narode in vse človeštvo, ki tako hrepeni po miru. Če ga ne podpiše Italija? Morda Nemčija tudi re? Morda Jugoslavija tudi ne? Ali se morda Wilson umakne popolnoma, prepustivši Evropi, naj si sama pomore, kakor ve in zna. Ali, kuko, kako? Ali naj gre konferenca in vse nje delo na kose. Ali je bilo res teh pet mesecev le prežalostna, brezuspešna epizoda v tej strašni svetovni tragediji, ki je izmučila človeštvo do izčrpljenja? AJi kaže perspektiva v i bedočnost — kaos in morda celo novo prelivanje krvi? Človek s človeško čutečim srcem se zgraža ob tej misli! Ali ni še dovolj trpljenja in mučeništva? Ali je res moralo priti tako? Ali res ni bilo možno drugače, ne$o da je konferenca, ki so njenega dela in njenih —uspehov narodi koprneče pričakovali, prišla do takega rezultata? Na to najusodneje vprašanje odgovarja tukajšnji včerajšnji »Lavoratore« tnko-le: Po petih mesecih mučnih, razburljivih razprav o miru, smo danes v najtežavnejem, naj-tragičnejem razmerju: mir se ne dosežel Ne bo miru, ker oficijelni predstavitelji Italije, prevarjeni v svojih pričakovanjih, prekinjajo pogajanja z zavezniki in se vračajo v Rim. Ne bo miru, kajti, če Italija ne podpiše miru 7. Nemčijo, če se hoče spoštovati londonski pakt, istotako tudi Francija in Anglija ne morete podpisati miru z Nemčijo. Po petih mesecih razprav je torej položaj bolj poojstren, bolj zapleten, nego je bil prvi dan premirja-Tedaj smo se nadejali, da dobimo kmalu mir _v šestih tednih, se je govorilo! Sedaj je jasno, da te vlade niso sposobne, da bi nam dale mir. V teh zadnjih dneh je bil v vsem velikem iialijanskem časopisju res odločen, ognjevit in clupen boj za Zader, Šibenik, posebno pa za Reko. Občutiti je bilo, da smo pred negotovim, silnim bojem; vedeli smo, da stoje nasproti silni sovražniki, ki jim odjenjavanje ni v navado in ki so odločeni marveč, za nepremično vztrajanje pri svojih kriterijih. Wilson, »naslednik Mazzinija«, »zastavonoša vsake člove-čanske narodne revindikacije«, je v teh zadnjih dneh postal slednjič »orodje Jugoslavije«, »izdajalec italijanske stvari«. Francosko imperialistično časopisje, ki je bilo polno obljub za Italijo, dokler so predsta- | vitelje te poslednje pomagali Clemenceau-u j na izseljevanju njegovega miru, to je: mir, ki | ga je hotel on, se vrača sedaj sveže, sveže k, svoji ljubezni do Trumbiča in Korošca. Zakaj vse to? Zakaj med zavezniki ti poizkusi za varanje drug drugega? Zakaj tolika zaho-tena nesporazumljenja in toliko premišljenega hinavstva? Zakaj se je hotelo,, da iz razprav med zavezniki — samimi, da jih ni nikdo motil _pride mir zmage ne samo proti so vraž- j n»ku, ampak tudi proti bližnjemu prijatelju, to je: proti zavezniku; zakaj se je hotelo, posebno od strani Anglije, miru v kapitalistično o-b»ambo, brez ozira na resnične interese nara dov, na resničen mir, demokratičen in trajen, svobode in pravičnosti za vse? Kdor je vodil razprave, ni mogel prinesti drugega miru. Ne gie, ne, za premišljeno izdajstvo, marveč za navskrižja med buržoazijskimi interesi, izhajajočimi iz različnih načinov — vedno buržo-azijskih — presojanja narodnih in gospodar-skih problemov. Mi smo se vedno borili za jasen princip, ki so ga — kakor se je zdelo — sprejele tudi vlade entente. Samoodločba, to je: pravica vsem narodom, da sami odločijo o svoji usodif Pariz se je izneveril temu sakrosanktnemu načelu. To je v prvo njegovo obsodbo. To je zagata, v katero je zablodila ententa. V Parizu so mnogo razpravljali, v Parizu so se izsilili mnogi dogovori, ogledali smo mnoge transakcije, ali najenostavneje in najpošteneje poti niso hoteli ubrati: niso hoteli pozvati narodov, da bi povedali svoje mnenje o teritorijalnih in narodnih vprašanjih; niso hoteli pozvati interesiranih narodov, naj v polni svobodi določijo svojo usodo. Od todi prejšnje iluzije in sedanje desiluzije, od todi očividen in jasen dokaz, da so zavezniške vlade pač znale voditi vojno, da pa niso znale dovesti narodov do miru; to pa ravno zato, ker se zavezniške vlade — oprvši vojno na obrambo malih narodov in na naglašanje narodne svobode — sedaj, ko so zmagale, branijo celo zavezniškim in prijateljskim narodom priznati elementarno pravico samoodločbe. Vsi so hoteli uverjati, da se poverjajo »zdravim načelom« Wilsona, ali nobena vlada v Parizu ni nikdar jemala resno teh »zdravih načel«. Od njegovih famoznih štirinajstih točk, ki se jim je pridružilo še drugih pet, so se posluževali predstavitelji v Parizu vedno le šestih, ki so jim bila v prilog. Druge so prepuščali od prvega za-čeUca... naj jih uravna »ideologija« VCilsona. Ta od svoje strani — vedno bolj siljen od raz-lcgov notranje politike, da se je udajal vedno bolj republikanski stranki, to je: imperialistični — je na uresničevanju svojih načel korak za korakom padal z neba lepili splošnih teorij, v podlo prakso pretiranega partikulari-stičnega interesa. Od dneva premirja sem smo govorili, naj se tudi za nas, za ta ozemlja, ustvari pravičen mir: Italija naj si prisvoji čim najmanje Slovanov, Jugoslavija pa čim najmanje Italijanov. Le tak, edino le tak mir bi bil mir pravičnosti. Naj se da spornim ozemljem pravica, da sama odločijo: izvedba te pravice nas dovede gotovo do zaželienega miru. Ali — ne! V Parizu so izdali vse demokratične principe. Mir Clemenceau-a z republikansko Nemčijo nam takoj pripoveduje to. Danes pa morajo predstavitelji Italije, ki so se toliko zanašali na podporo oficijelne Francije, tako hrabro podpirane od oficijelne Italije na dosezanju njenega (francoskega) miru, morajo ostaviti Pariz razočarani. V Parizu se torej ne podpiše mir vlad, ki so se sestale tamkaj za... mir! • • • Poslanica Wllsona ameriškemu ljudstvu. RIM 24. Agenzia Štefani javlja: Včeraj, ko so se §e vršila pogajanja med itali'ansko in zavezniškimi delegacijami za rešitev italijanskih vprašanj, je predsednik Zedinjenih držav, gospod vVilson. naslovil iznenada poslanico ameriškega ljudstva v kateri označa aspiracije Italije preko linije Ali> kot imperijlistične. dočitn Je Amerika n-stopila za razloge pravice in pravičnosti, na podlagi katerih je mogla Italija pričakovati miru. Vslcd tega se jo ministrski predsednik Orlando odločil, da nnslovl na italijanski narod poslanico, v kat-erl razloži vedenje Italije, ki da Je šlo le za tem. da se dosežejo tisti ideali miru in pravice, radi katerih je vstopila v vojno. Izjave Orlanda. PARIZ 24. V razgovoru, k ga je imel z nekim zastopnikom agencije Havas, Je izjavil Orlando: ; Razumeli boste gotovo rez-ervo, ki mi jo nalaga trenotek tolike pomembnosti. Izjava VVilsona do^la izn2nada v tisti uri, ko smo poizkušali skrajen napor za pomirjenje, katerega lojalnost je jamčila uspeli, je prinesla meni in vsem mojim italijanskim tovarišem na mirovni konierenci najgloblje presenečenje. Spričo takega položaja se nismo mogli odločiti za drugo, nego smo se določili, da prenehamo s sodelovanjem na delu konicrence. ker nam je bila odvzeta nada do prijateljske odrešitve italijanskega problema. SIcer pa — je dostavil Or-lando — razložim svoje nazlranje jutri v poslanici italijanskemu narodu. \VUsonova poslanica In Reka. Izjava Barzllala. PARIZ 24. Andrej Ossoinack, reški poslanec j« izjavil v »Petit Parislen« bojazen, da poslanica Wilsonova izzove na Reki bolesten odpor in hude izgrede. Reka da je italijanska, med 50.000 prebivalcev da je samo 10.000 Slovanov. Barzilai je izjavil istemu listu, da je dostojanstvo Wilsona nezdružljivo s činom NVilsona, katerega graja, da le preko članov konference in kralja Italijanskega naslovil poslanico na Italijanski narod. Razgovor s Trumblćem. LONDON 24. Neki pariški dopisnik vMorning-Poste« je imel razgovor s Trumblčem. da bi izvedel, aH jugoslovanski deiegatje sprejmo rešitev jadranskega problema, kakor so jo dogovorili podpisniki londonskega pakta z odobrenjem ali brez odobrenja predsednika Wilsona. Trumblč je rekel: Sprejeli bl bili s polnim zaupanjem rešitev, sprejeto od L!oyd Oeorgea. NVilsona. Clemenceau-a in O-landa, če bi bili opustili londonski pakt in čo bi bila četvorica smatrata jadransko vprašan;e. kot vprašanje, ki naj je rešita Italija in Jugoslavija, priznana oficijelno, državi torej, ki ste si prijateljici in zaveznici. V takem slučaju bi bili Imeli polno zaupanie. ker sem uverjen. da oni štirje državniki, ako bi Imeli svobodno roko. in ako bi mogli motriti jadransko vprašanje s svobodnim čustvom in po narekovanju svoje vesti, bi mogli priti le do pravične rešitve, oprte na dejstva, in ogovarjajoče težki odgovornosti, ki Jih obremen a. Sprejeti moremo le rešitev, ki zadosti željam interesiranih narodov in zato delegati države Hn a-tov, Slovencev in Srbov so predlagali, naj se dl-! rektno zaslišijo narodi po ustavnem običaju. Vsa- POD LIS TE K IM] smrlov. Ruski spisal M. Arclbaiev. — Poslovenil AL A—č. Z obupno gesto mu je odgovoril ključavničar: »Sest mesecev že iščem ... pa nikjer me ne vsprejmejo, ker me imenujejo politika! Noči preživljam v prenočiščih in včasih po tri dni ničesar ne jem ... Ko bi našel sedaj kako delo, saj bi bil preslaboten za nje. Predvčeranjem sem na cesti prosjačil... tako daleč sem že prišel.« »Kako ste to napravili?« »Cisto preprosto ... prosjačil sem in tako se je zgodilo ... Nagovoril sem neko damo ...« »Pa vam je kaj dala?« »Ne. Dejala je, da nima drobiža.« Sevirjov je bobnal s prsti po mizi in ključavničar je opazoval hitro premikanje prstov pazno in brezupno. Okrog m okrog so se smejali, kričali in zabavljali. V sobi, kjer je st?I biljard, so zamolklo udarjale krokije dru-ga ob drugo; ena je bila bržkone poi&varjena, ker je tekala po zelenem suknu z ropotom, ki je spominjal na oddaljeni vlak. Čevljar z uhanom se je preselil v ono sobo, iz katere se je takoj razlegal njegov veseli glas. Pred oknom so vedno prihajale in odhajale noge nevidnih postav. Lahko bi mislili, da so to vedno iste osebe, ki prihajajo in odhajajo; gredo naprej in se vrnejo, kakor bi bile Sle samo do bližnjega vogla, da se od Ua zopet povrnejo. »Toda vsaj oni so dosegli?« je vprašal Sevirjov. »Namreč va5i • ^miJljeniki?« »O da!« je pritrdil ključavničar in neverjetno hitro se je izpremenil njegov črni, brezupni obraz. Oči so se mu zasvetile, glavo je dvignil in oduševljeni izraz od poprej se je raztegnil po celi njegovi prikazni. »Veste, opravek imamo z rudarji. Ti so najbolj neumni. Celi dan, od petih zjutraj do osmih zvečer so \edno pod zemljo. Zvečer bežijo domov, jedo in spijo... Ob štirih zjutraj morajo zopet vstati. Umazanost, vlažnost, prehlajenja in neprestane eksplozije... V našem rovu sta bili dve; prvikrat je bilo 1-8, drugikrat 282 mrtvih ... Življenje, kakor v ječi... Če pošljejo rudarja v Sibirijo, je srečen! To ljudstvo je otopelo in neizmerno ravnodušno. Samo 1* naši delavnici, veste, so bili izučeni delavci, sr.mo inteligentni ljudje in vsi organizirani. V začetku smo bili mi edini, ki smo stvar pospeševali ... Ni bila to lahka naloga. Na vsak korak smo imeli vohune, ki so nosili inženerju vj^ako našo besedo. Ivanov, Petrov, nobeden ni bil zanesljiv. Po štiriindvajsetih urah je bil razkrinkan vsak ... Agitacija se je vršila z neznanskimi težkočami... In vendar smo končno spravili življenje v delavnico .. Ponosen in navdušen usmev se je prikazal na ključavničarjevem obrazu. Ni ai bilo težko predstavljati, kako nadčloveško delo je bilo potrebno, da je imel« agitacija vaaj malo uspeha, koliko nevarnosti, strahu in muk je moral prestati, predno je prišel do uspeha. Sevirjov ga je pazljivo opazoval, ta pa je nadi ljeval: »Vse smo doprinesli, sastopstvo delavstva in pravico zborovanja; uredili smo vprašanje stanovanj in izboljšali razmere v bolnišnici, spodili smo starega zdravnika... Težko delo je bilo, resnično. Ustanovili smo knjižnico, katero je upravljal eden izmed somišljenikov.« . ~ ~ (Dalj«.) Stran H. •EDINOST« Mir. fM _v Trsta. dM 24. wprtta »i*. ko rešitev, ki bi nasprotovala željam naroda, bi »matrali mi za nedopustno nasilje. Nemški delegat je pridejo v Versailles dne 1. maja. PARIZ 24. Nemška vlada je priobčila oficijelno, da nemški poblaščenci odidejo iz Berolina dne 29. i m. Ne dospejo v Versailles pred 1. majem. Delegate bo spremljalo sedem častnikov. Koionijalno in tesinsko vprašanje. LONDON 24. »Petit Parisien« poroča, da je odbor četvorice razpravljaj včeraj: o preliminarnih klavzulah glede kolonijalnih vprašani in o tešin- J skem vprašanju in da je sklenil glede tega poslednjega, da se ima rešiti potom direktnih dogovorov ; med Ceho-SIovaki in Poljaki. Izročitev preliminarijev nemškim delegatom. LONDON 24. R enter jeva agencija pravi: Sklenjeno je, da se izroči listom oficijelno priobčilo s sumaričnim pregledom mirovnih pogojev. Istcča-1 sno se izroči tudi nemškim delegatom Ta sklep pa bi se mogel še izpremeniti. Orlango vzklika »Viva ritalla!« PARIZ 24. V hotelu »Edvard VII.« ;e vladalo ves večer veliko gibanje. Došli so žurnalisti raznih narodov, da bi dobili vesti. Ko sta Orlando in bon-niano stopila iz obedovalnice v vežo, so jn navzoči viharno pozdravljali. Orlando. vidno ganien. se je priklonil večkrat ter rekel: »Gospodje! V tem tre-notku ni umesten kli*- »Viva Ortendo« in ®Viva Sonnino.« ampak »Viva ritalia!« Orlando in Son-n:no stopila iz obedovalnice v vežo, so ju navzoči navzočimi osebami. OkoJu njiju so se tvorile skupine. Po »Nazione«. Se Je možen sporazum? PARIZ 24. >Pe:it Journal« se nadeja, da se še najde transakcija, ki more poravnati navzkrižje v interesih. Tudi če bi Italijani odšli, vendar bi se mogh še zopet najti podlaga za sporazumljenje, ki je vladalo dosedaj med zavezniki. Na vsak način pa ni krivda na Clemenceau-u In LIoyd Ge-orgeu. Če ni še zadoščeno italijanskim zahtevam. Proti nasilnemu miru. CUR1H 24. Nemški minister zunanjih stvari, grof Brockdorfi-Rantzau. je izjavil poročevalcu lista »Neues \Viener Ta-crblatt« glede vprašan a sarr-skih rudnikov: »Držimo se VVilsonovega progra-j ma; protivni smo vsakemu razpravPanju, ali naj; se sarrski rudniki podvr/eio kontroli, o kateri govori agencija Ha vas. Pripravljeni smo razpravljati brez predsotikov o ekonomski spravi s Francijo. Pogoji za sporazum so dani že sami ob sebi. »Frankfurter Zeitung« piše govoreč o versailleski korrfcrenci: ^Nemčija brani v Versaillesu svoj obstanek in pravico za živ-ren-e. Uprli se bomo proti temu. da se nam uničijo nojjoji obstanka in ca se ogroža bodočnost svobodnega naroda, ki želi živeti z drugimi narodi v miru. Zato hočemo že od začetka znati, kakšne mirovne pogoje nam nameravajo dati. Nemčija je pripravljena se žrtvovati, toda odklanja nasilen mir.« »Frankfurter Vuiksstiiiime« piše: :Nemčija heče razpravljati in ne bo vol no podpisala, kar se z! ubi enttntnim državnikom.« Nov dokaz Infamne avstrijske politike ob priliki sarajevskega atentata. I.ONDON 24. »Timcsov« poročevalec priobču'e tekst zanimivega dokumenta o infamni avstrijski poI:?:ki. Ta dokument izn-asa nov dokaz o lažeh avrijsVc in nemške vlade v jtrfiiu 1914. ki je na-va:aTn umor Ferdinanda kot vzrok, da je provocirala to strašno vots' o. Dunajska vksda je taknj po sarajevskem dogodku poslala diplr-mata vrn V 1 rc-ja v Saraievc z nalogo, da na licu mesta preide vse okolšć'ne, tu i politične, ki so pro-vzroči'e umor. — Dne 13. julija je von \Vil5ner post?! dunajskemu ministrstvu zunanjih stvari naslednji brzojav: »N:č ne dokazu'e. da bi srbsVa vl?da bla kaj znala o kr-nplotn ter da bi ga bila na bedisikak način pomagala ali pripravila; še ve3: ne cbstonio niti potrebna data. ki bi rpra-vičevala bedisikako sumnio v tem ozi"u. Obstoje pač oko!;č:ne. ki zadostujejo, da se mora zavreči vsaka takšna domneva.« IZ ANGLIJE. Pevolticlionarno gibanje na Irskem. LONDON 24. PoložaT na Irskem je vedno resne Navadna stavka \ Limerecku se je spremc-n'1? \sTed u\edbe vojnih zakonov v splošno vstalo preti br;tslemu imperializmu. Delavci so usta-nr. svoje vrste sovjet, ki :e dal zapreti prodajale prepove a' meščannm nakup živil brez posebnega dovo! en'a. Izdali so tudi revclurijo-na- le b-- sc.cc od 5—10 sterlinov. Vojaške oblasti. k; lazpolagajo s tanki in strojnicami so omc'ile na to da so prepovedale delavrem vhod In izhod iz me?ta brez dovo!:en'a. Zgo-Jilo se je da ie v nc.'eV'' prneči nekaj tisočev stavkn'oćih i7 ' na skrivnem iz mesta v neko b!:žn;o pred-mestje, da sodeluie pri »metebu« in xiootba!lu«. tov - \m ti se niso mogli, ker so vsi vhodi zastraženi. Tako a:ora;o čakati zunaj, dokler »dobe do-votjenje za vhod v mesto. IZ NEMČIJE. Auz>h!irg zopet v rokah Hoffmannove vlade. BAZF.L 24 ]?. Bero* na poročajo: Pehota vladnfh čet je vkorakala v Auzsburc. Prehod mostov Ver-vaclta se je izvršil s silo. En delavec Se bil ubit d%a !ah'o ran'cr.3 Za Čas navzočnosti vladnih Čet v mes*u je proglašen štrajk. Vladne čete sc z a so:'le Oberndorif in Allgan. Posadka v Riessenu se je iz:avi!a za vlado. Vlada Hoftmannova je iz-dala sledeči protfas: Za četrto prediranje proti Monakovemu je bilo absolutno potrebno, da se zagotove vsa sredstva za prevažanje na ozeml;e severm mesta, in posebno še. da se vzpostavi železniški obrat z Atjk Murgom. Vladi se ni posrečilo doseči ta namen. PrisTena ie bila tore7 poseči po militaričn:h sredstvih. Poveljnik vb.nih čet je dobil torej nalog, nej sc polasti Angstorgr predpcldne 22. aprila. Ob retih z utraj so se čete začele pomikati na severu Bavarske in cd juga V rtemberške proti p:edrrest'u Augsfcurga, da zlo-inijo ojpor upornikov. Delovale so mitraljeze. Vse delavn:ce _> okolici so ! Te rr.»~ro oborožene cd revolucionarjev in stre! • '.Jo silno. Mncg« vojakov je umrlo v sled tAsr^ozu >mo.nika. Mec žrtvami je neki častn:k. ki "te bil štiri leta na fron ti. Na stran: komunistov M'. je mnrgo padlo tako' Izsui^e so velike. Ujetni' : povečujejo, da se jin ie poHiični položaj v Ba-c ski opisoval na km : in lažnjiv način. Istotako lažnjive so bile iniorma cije. ki so jim jih n"-ih glavarji dajali o namenu jn!'t2r čne ekspedici e H^ffmannove vlade. Končne se je bavarskim tetam posrečilo, da so prišle v mesto, kjer so v središču namestile topništvo in mitraljeze. Noč od 21. na 22. ie m nula mirno in je bilo čuti le osamljenih strelov brez posledic. Prišlo »e le <čo malih ukorov, ki so pa bili kmaJu ndušenL Ojačenja vladnih čet so na potu. Ne*!oveško postopanje s sovjetskimi četami. CURIH 24. Neko poročilo moskovske vlade opi suje odnošale rr.ed beljševiško Rusijo in Nemčijo v zadnjih mesecih. Službena Nemčija se še vedno smatra v vojnem stenju z boljševiško Rusijo vzbic poaovnim izra\am sovjetske v!a- e. da nima Ru-s ja nrresivnih nsinenov preti Nemčiji in vzl c vsemu Cicerinevem prizadevanju, da bi vzpostavil <*"olomatsVe edne^aje med tema dvema državrmr.j ^uiov.ij u^ouivi.a. da Nwu»či;a a^siopa proti Litvi in Letonski brez preJSnie vojne napovedi. Nemd 1 da zelo nečloveško postopajo s sovjetskimi četami in s prebivalstvom; zapori v Kovnem _ena 38 J:r. stot.. 2 stot. obč. davka, skupaj 40 lir in h stotink V nedtijo se povišajo normalne cene za 5 lir s!nt. Na list'h naznačene ccne niso vel:a\ne. O!-, vpeljavi teh cen je bilo sprevodnikom strogo prepovedano sprejemati napitnino; v slučaju prt-lop-ka bodo leti odpuščeni iz službe. Naznanitev psov. Kr. gubernatorat razglaša: Lasiniki p>ov morajo '"te prijaviti občinskemu uradu, ki bo zabeležil v pesebne registre: a) lastnikovo ime in bivališče, b) spol- raso in barvo ter posebne znake psa, c) datum opisa. Vsi ti psi mo-majo imeti na vratu ali na prs'h železen privesek z imeno-m občine in tekočo številko registra. Vsi psi. "?i vojaški morajo biti navezam, ali pa nositi dober nagobčnik. Izvzeti so samo lovski in pastirski psi za čas, ko opravljajo svojo službo. Stekli psi, ki niso opremljeni po zgeraj imenovznMi točkah, se ubijejo, ali pa oddajo mesodercu. Kdor zapazi pri svojem psu simptene stekline, ga mora ubiti, ali pa izolirati. Ta naredba je veljavna od 14. t. m .dlje. Prestopniki bodo kaznovani po kazenskem zakonu od 6. avgusta 1909. Zaprte trgovine. Oblast je dala zapreti radi prestopka proti dekretu z dne 7. aprila nastopne trgovine: mlekarno Amelija Valle v ulici Madon-na del Mare, prodajalno jestvin Jakoba Perco v ul. Farneto št. 48, prodajalno jestvin Mektorja Bruss-a v ulici Petrcnio-Alfieri. pekarno Ivana Bu-richa v ulici Solitario št. 3. mesnico Cavalieri v ulici Roma št. 13, mlekarno Frana Monzetti v u!. Settefontane št. 227; in radi višanja cen pekarno Josipa Vodopivca v ulici Udine št. 25; trgovino s s*eklen:no Josipa Adamicha, ker ni javno razvesil prodajnih cen. Slovensko gledališče. Ker !e odbor »Dramatičnega društva« prejel od gledališkega ansambla za-.-o-tno garancijo, da se ne bodo več ponavljali erw ki slučaji, kakor se je bil dogodil na velikonočni pcndcljek ob priliki reorize »-Lepe Vide«, je sklenil po.aljšati gled. sezijo do kcnca maja, da se na ta način izvede začrtani program. Tržaški Lloyd začne zopet z vožnjami. Vsled orizr.devanj ravnateljstva Tržaškega Lloj da in odre 'b vlade, da sc polasroma zo:>et oživi tržaška tr- ivina, začne ta družba kmalu zopet s svojimi vožnjami, kakor iih je vršila pred vojno. Seveda z nekaterimi izpremembami, kakor iih zahte\.;jo ;w>ve potrebe. Vožnje se bedo uvajale postopno. Tako je nada. da sc v kakih štirinajstih dneh odprete črti Trst-Carigrad in Trst-Sancaj. Orkester Glasbene Matice. Člani orkestra so naprošeni, ia pridejo danes ob 3 pop. v Ghsbeuo Matico. Slovensko gledališče. Jutri, v nedeljo sta dve predstavi. Ob treh popolden se ponovi -tretjič I. Cr.n'-arjeva komedija: »Za narodov blagor«, ki je dosedaj že dvakrat občinstvo zelo zabavala. Zvečer se uprizori drugič narodna igra »Revček Andrej -ek«. Ob priliki benefične pre-Jsta\e ansambla "e občin?t\o dvorano napolnilo do zadnjega kotička, ter je gledališče ob zabavnih prizorih kar odmevalo smeha. A tudi resne in dramatične scene ie zasledovalo občinstvo z velikim zanima- I n em in klicalo igralce, oo vsakem dejanju ži-! vahno ploskajoč, opetovano pre>J zastor. — Pri- j pravlja se tretja drama v ciklu izvirnih slovenskih del, A. Funtkova »Tekma«. °od užnica Glasbene Matice v Trstu priredi v soboto, dne 26. aprila 1919 I. koncert svorcga or kestra s sodelovanjem pianistke gdč. Estele Kužni.nič pod vodstvom prof. F. Topiča. Spore : * 1.1 L. Gr.vi,. Hjertesar (Srčne rane). * 2. J. Rozko- šny: Dve novele ti a) Aflegro moder a to, b) Andan-te. 3. F. Chopin: H-mol scherzo. 4. P. Prochaska: Serenada. Odmor. • 5. E. Grieg: Preludij iz suite, op. 40. • 6. E. Oriee: Varea (Zadnja pomlad). 7. F. Liszt: H-mol balada. • 8. P. Cajkovsky: Tretja elegija. * Skladbe v Trstu prvič izvajane. Točko 1., 2., 4., S., 6. in 8. izvaja orkester. Točko 3. in 7. iazvaja gdč. E. Kuzmanič. Sodeluje 35 godbenikov. Začetek točno ob 8 zv. Pred vsako točko se vrata zapro. Cene: Lože L 10'—, sedeži v pritličju L—V. vrste L 3'—, VI.—X. vrste L 2*50, XI—XV. vrste L T—, sedeži na galeriji L 1'50, stojišča v pritličju L T—, na 'galeriji 70 stot.. dijaške vstopnice 70 lirinih stotink. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni v Narodnem domu. Spored stane 20 lir. stotink. Kraljestvo palčkov. (Riblčič-Grbec.) Prva uprizoritev te prelepe mladinske igre priredi ženska podružnica CMD v soboto 3. majnika ob 8 zvečer. Predprodaja vstopnic in sedežev se prične že v ponedeljek. Cene za prvo predstavo so naslednje: Lože brez vstopnine 6 lir. Sedeži od I.—V. vrste 1 lrro 60 cent., od V.—X. vrste 1 L 20 cent., ostali sedeži v pritličju in na galeriji 80 cent. Stojišča 50 cent za needrasle 30 cent. Druga vprizoritev za otroke in tretja za okolico se vrši par dni kasneje pa nižji ceni, kar bo še pravočasno objavljeno. Pevsko društvo »Zarja« v Rojann ponovi na sp!»ošno željo občinstva prošli velikon. penedeliek lepo uspeli pevsko dramatični večer v nedeljo, dne 27. aprila 1919. Začetek točno ob pol 8 zvečer. hromet v tržaški Inki. Pripluli so včeraj »B. Bruck« iz Benetek in »Candiano« iz Ra-vcnne; odpluli so: »S. Marco III.« v Benetke, » ¥ al« v Pulo. Sin zaklal očeta. V Lindaru pri Pazrnu se je odigral v soboto strašen krvav čin. 66-letni Peter Filiplič se je sporekel z lastnhn 36-letn:m sinom Domenikam radi — izmenjave valute. Beseda je dala besedo in prišlo je do strašnega dejanja. V razburjenju se je sin zagnal v očeta, ga obdeloval s pestmi, in kakor da ni Se dovolj te sveto-skrumbe, je zabodel očeta z nožem silno v trebuh. Zločinskega sina so aretirali, krvavečega očeta pa so odpeljali v vojaško bolnišnico. Da-si je bila zdravniška pomoč nemufoma na mestu, je ubogi starec podlegel kruti rani. Upekel sc je. Deček Anton Trevisoni (?) se e včeraj opekel po telesu z vrelo vodo. Peljali so ga na zdravniško postajo, ki ga je dala Popeljati v bolnišnico. Zopet psi! Včeraj je ugriznil v desno nogo -»es nekega 71etnega Bruna Valbea. Na rešilni x>staji so mu dali prvo pomoč. Kolesar ga fe podrl. Včeraj je ccki neroden kolesar podrl 61etnega otroka Mateja Lon-ana. Dobil je lahke poškodbe. Avtomobili ...! Včeraj so telefonirali rešilni ->ostaii, da je podrl avtomobil v ulici Giulia -ekega Danila Vetriča. Zadobil je prccej težke ane in notranje poškodoe. Prihitel je zdravnik n ga dal odpeljati ▼ bolnišnico. Porrna pororla. Borza vsled političnih odnošajev zelo reservi-ran.3, a vzlic temu dobro vzdržana. Tendenca nt.zražena. Tečaji: TosulMi l Au-tro&nn«iieana) ... c70 Ge rimi h .........21«-— 2 00 V: vi2ra7.ioQe Libera T iestina ... —-iS , s> n ............21 "t —2220 Trij»covIch.............7'© 78» T ch.........20 P e:nu-820 lov d.................154 — 1 • 0 Oreania.......... . 6 0(4» D»iin:iria 'par. <®r).......i' 0— i 0 \nsitazioni ' e erali......I*1** • 1" ' 0 Riinm-ne . dri riea.......i-M 5- 30 0 stilnina petro'eja(Raf. f5! petroUo) jiOO Č'-t'lniea riiiu ( il tu a «1» i«") . 4C0 i.-O Tržaška t\ orn ca » lja lOlt ifl Triestio ) fi - » >m:el a................../70 f^i.ijed In'c I V Tržiču (Cant. MonfaL) 'M ■ Cen ent ^pal ....... 410 4--0 Di»in acja............34' 3; 1 i'rka ............ 3 -■ • ■ 5 rrau»way....... . . . . 2;"2 23 Izrrađ vajneso sodišče. Proces proti miljskim »boljševikom«. Včeraj zjutraj se je nadaljevala razprava ->roti miljskim aretirascem. Na branite'jev >redlog so zaslišali še nekatere priče, med ?jimi Frania Valona, ki ie izjavil« da ie vtrlel. 'cako „. peli usodepolno pesem. Ivan Bastič je videl z okna svoje hiše. kako ;o pritekli vojaki k mladeničem Sebastjan Apostoli je izjavil, da je videl Tarloa Ivana, Fontanota, Perottija in Driolija, lane deputaci)e, ravno, ko so vstopali v hišo, ■, jc rekel, da so vstopili potem, ko so bili aretirani. Tudi Marija Mikor je izjavila, da je vi-'fcla deputacijo pred mestnim poveljstvom avno, ko so vprašali brigadirja Romanellija, "c smejo vstopiti. Druge priče so izjavile podobno omenjenim. Evgen Geroing, podpredsednik občinskega oebora je označil miljsko prebivalstvo, tudi socijaliste, kot navdušene za Italijo in je na piedsednikovo vprašanje, če pozna ljudi, ki so navdušeni za Jugoslavijo, izjavil, da ne zna o tem ničesar. Pri popoldanski razpravi je najprej govoril vojaški odvetnik stotnik Fea, ki je rekel, da so rcident provocirali trije mladeniči, ki so pre-nevali boI;ševiške pesmi. Predlagal je najstrožje kazni vsem obtožencem. Branitelj dr. Zennaro je povdarjal, da ie bolj- ševištvo ideja in straka. . -_ & « ____ » V Miljah da se govori italijanski, a Dtebivalstvo da ie skoraj popolnoma socijali- • .« stično. • ^f^ * - • . * ~» - r Govoril je o posameznih obtožencih, a na to o komitatu, ter je trdil, da ja komitat bil aretiran v majorjevem pred- sooju, a ne zunaj; ... V . . • •»-* T -* " r- -T L > j •> r - i. " ' ZcJiteval je, da se vsi obtoženci osvobode. — Nato se je razprava zaključila. Crez nekaj časa so bile diktirane tele obsodbe: Tarlao Narciso, Ivan Fontanot, Pezotti Peter, Alojz Drio-li in Jakob Rizzi so obsojeni na 2 leti in 6 me-sccev zapor« ter 1030 lir globe, Fontanot Ivan Antonov na 3 leta upora in 1000 lir globe, Fontanot Jakob Andrejev in Josip Panzera so oproščeni; Bertolli Guido, Kuret Jakob, Zor- . r*non Bruno, Bizjak Miha, Derossi Peter, Šuman Josip, Miloch Jakob, Bizjak Angel, Rizzi Ivan, Francin Franjo, Mario Apostoli, i'arenzan Rok in Bertoli Viktor — na 1 leto zapora in 503 lir globe; Fontanot Jordan in Robba Josip na 9 mesecev zapora in 100 lir globe; Križman Ramiro, Opara Franjo in Fontanot Jakob 100 dni zapora in 10 lir globe. uranitelj dr. Zennaro je vložil priziv na ka-sacijsko sodišče. — Sodišče: Predsednik: polk. ArmelHni. Sodnika: majorja Gra^iano in Bonanno. Vojaški odv.: stotnik Fea. Referent: nadporočnik Catuneo. Zorka Krsnik Hans Gelter revldent držnvne železnice danes poročena. Trst, 26. aprila 1919. HALI OGLASI (is r a«t n ajo po 10 stot. t t:«d j. ■ Najminj^a p/l sto; In j k. 1. • I Debele čr te 20 sto ., besećo. I B Najmanja pristojbina L. 3L-, B KrOjdŠki se Bsrko\lje obrežje tf nhlnlflril omara» veliita, pr pravna 7» go- nuilllljjliu atilno, pl nska l ,č 7. lom. soda. '2 za olje m di agu predme e se j«roda v ul Giulia 7-1, II. 3'j< 1 Cflil f s ] iš5 'l co Rrt izgubil od pU- wU|f i arnc do s *. Ma i^e a'«i e Polten naj-dit lj je n proH n da j r. ese ms ■ dd. 3( 0 J VfrJfl^H prodaja Apclltiiiio, 'J rit. niča lžVUlCll Am >1 a iU. 36 3 f ifPA Vt ttknrai nore. pr dam. Ct-na ] o <'o-lllfC povoru. Ul. Valdiriro t.29. II levo. (-60*> IfmbnVTVft 'O I«*«® /a^lie kupujem po naj-VaUilUvlJL .C višjih c< nah. Zaluga ul. « ep^a št. 21. 3i»04 a Pi^n Prodajam sledeit Tina: Chianti rValle VlilU* d'-> o" | o J j 4.f> ■ at'klen ca od 2 li iov Mia marta A I po L 6.H<», O I po L 5 30 in bt lo i ai. po i. 6.5". Z. 1 ga ul. Cep a 21. 86' 4 b Mflfl marka Sulingl t zaboj 61 ko.nudov, i o lilltV| L 130. se dobi t zal g i ul. «.et>ia 2'. 3605 c UMI-* fpr»jema popravila h vh- h \r t; »'elo. UlUl toča , cer e zmerue. Velkavrh, ul. Tigor 1.1.1 L i>457 l*vlll!Pf))tn b.ibica s • e]ema no e e na dom. iLilUauiiU I l. Chiozza &O, p itličje. 3 9 > Mflrifftlffl vt.A*> oje in rim odi rn ri elagantne RUUIaillU k ob ike ima tudi i-g tovlj« ne po u.'4:o< Dih cenah ui. B rriera 1">, II;. 3. 92 Gospodarsko društvo o Skednju vkojižeoa zadiuga z neomejeno zave..o vabi na [gi lii sli zbor ki se bo vrHI v nedeljo, dne 27. maja 1019 točno ob 3 in pol popoldne v pr starih omenjenega druš va. DNEVN! RED: 1. Nagovor predsednika. 2. P<;rjČi!o tajnika. 3. Poroči o b'jtgajnika. 5. Razni na veti in predlogi. NB. Ako ne bode p vi občni s bor s'-p?en» se bo vr&il drugi * \ čni z^or -t dni poznt-je. v ueuljo, dne 2». na a 191) ob v.-ukem štev.lu članov. imr zobotc h miSki atel z ho ečii :: PLOMB.RANJA. :: UMETNI ZOBJE. MjM ZALOGA UR IN ZLATAHINE::: na v« liko izboro se vdobi pri A POVH v Trstu TRG BARR1ERA VECCHIA 3. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel dobroznano gostilno „PRI TIROLCU" preskrbljeno z Izvrstnim domaČim vinom. Topla in mrzla Jedila so vedno na razpolago. Ribe. Starim in novim gostom se najtopleje priporoči* JANKO KOŠUTA. I Skoraj zaklani ! Vino po 2 Lire. Žganje, rum, korja*, janež 50 stopinj po 8 L. Špirit 96 stopinj, po 16 Lir. Ma APOLLONIO. Trst. nI. Hia \\. tO D\ KRATEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Krcztofctio \ii\m Plcm iranjc in umetni :o':je. JAMHSKfi BfiMA UvJiL glav. K 30, no.Ot>0, Reserve K 8,0vjv'.lK>J Ct:lr:hi TRST na Cassa di Ris^oo 5 - Via S. 9 Podrožnice: Dubrovnik, Duraj,^ Kotor, Ljubljana, M.tkovic, Opatija Spilr, ŠibcniK. Zadar, Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b nčno stroko spadije?c posle. Sg:ra|3Ria vlo^e v Lirah na tirani'ne knjižice pr^ti •' 1/21< tnim obrc-stim v b neog ro-prometu proti 3/o letnim o-brestim Na odjioved navezane zneske sprejema po najugodneje h pogojih, » i se imajo pogoditi od blućaja do slučaja [M»najem v3iLi;ia2 prjiale [li i jjisito). Blagajna posluje od y do 1J. I. vrte >0 v.ioht 1. somo do ne i l^t: * tikladišŽU ANTON 1 >E1?J\L ul. Torrebljnca 10 (ex Ca rio ti a) V nehmfrni žalosti nazran am » vsem sorodnikom, Drij>t°ljem h 7nan cem, da je naš ljubi cŠe žalo ti. CO ;. BRANIČA, 25. ajfla 1919. Rodbine Čehovin, Svoboda, Gild!. I Rsstnvraterji! eostilnlčnrj! Krčmari i! \ PIVO! PIVO! PIVO g prispelo v zaloso MODOTTI & sesuh [ ^ Tr£t — ulica S. Maurizio št. 7. Tele:o 1 JO-32. #