10. štev,
V Kranju, dne 12. marca 1910.
XI. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarim list
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po polti ta celo leto 4 K, ta pol leta 2 K, ta druge države stane 6W K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne otira. — Uredništvo in uprav-niStvo je na pristavi gosp. K. Florjana v »Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto = zvečer =
Inaerati m računajo ta celo stran 50 K, aa pol strani 80 K, aa četrt strani 80 K. Inaerati se plačujejo naprej. Za manj"« oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten
Eopust. — Upravnižtvu naj te blagovolijo pošiljati naročnina. re» lamacije, ornanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se itvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Zakaj propada kmečki stan?
h.
Zadnjic sem omenjal, da kmečki stan v prvi vrsti propada h vsled neizobraženosti, v sled katere ne more slediti splošnemu svetovnemu napredku. Danes pa pridem v podrobnosti in dokatati hočem, da je kmet v prvi vrsti sam stoj grobokop, seveda vsled neizobrazbe.
Vsak zaveden trgovec, ki hofie obstati in napredovati, mora imeti v pregledu preteklost in na vidikn sedanjost in prihodnjost. Vedeti mora, kako se je v zadnjih letih razvijala kupčija, kakšne po* sladice so imeli različni pojavi v preteklosti na kupčijo v sedanjosti, premotriti pa mora tudi položaj, ki mogoče nastaue iz preteklosti in sedanjosti v prihodnosti. Takemu trgovcu bo vsak razumen človek dal izpričevalo zavednosti in obstanek mu je zagotovljen. Kar si je nabral v svoj razum iz preteklosti in sedanjosti dobrega, koristnega in za preteklost uvaževanja vrednega, to bode ohrsnil in ob priliki izkoristil, drugo bo zavrgel.
Poglejmo pa nas kmete 1 Kakor svetopisemski Adam, tako tudi mi le sedaj v potu svojega obraza pridelujemo svoj kruh, rijemo po semlji, kakor so rili nati očetje in dedje, živimo in životarimo tako, kakor nati predniki, ia legamo izmučeni in utrujeni drag za drugim v mrzle grobove. »Naj v miru po-6va, večna luč naj mu sveti,* izpregovori kakor iz navade duhovnik, in pozabljen je trpin, ki je umiral v zavesti, da je trpel skozi vse življenje, a živel polstoletja prekmalu. — Povdarjam polstoletja prekmalu, kajti pred polstoletja je kmet že izhajal s to izobrazbo, katero ima danes, a sedaj pa nikakor več ne more. V polstoletju so vsi stanovi tako silno napredovali, le kmet je ostal tam, kjer je bil in zato je na vrsti, da pade kot žrtev vse uničujočega napredka, — kar se mu ne pridružil
Najboljši dokaz zato nam daje naravoslovje. Znano je, da se že miljone let bije boj v naravi
med najrazličnejšimi njenimi prebivalci, tako med živalstvom kakor med rastlinstvom. Kdo ne pogleda rad onega rebra od morske deklice, ki visi v crn-grobski cerkvi in ne občuduje tega ostanka velikanske zverine izumrlega Mamuta. Predofiimo si tega velikana v celoti I Vzemimo pet ali Sest velikih slonov in imeli bomo enega mamuta. Bil je 4 do 5 metrov visok, 7 do 8 metrov dolg in slonove podobe.
Ce je taka žival stopala, tresla se je zemlja in gotovo se je mu tudi zvita lisica umaknila, da ji ni stopil na rep.
Tako je bilo tudi s medvedom brlogarjem.
I minil pa je velikan z zemeljskega površja. Zavedal seje svoje moči, zaupal je svoji velikosti, a ostal je ssmo velikan, ki je žrl vse, kar je dobil in bil zadovoljen z vsem. Manjše živali so se v boju za obstanek izobraževale, znale so razmeram primerno živeti in. žive te dandanes. Poginila je sirova moč, ostala je izobrazba.
Nehote nas pa mora strasti mraz, če primerjamo velikane našemu ktnačkemu stanu. Tudi mi smo velikani, stan, kateremu se ne more primerjati noben drug stan na svetu.
Preveč zaupamo naii velikosti, obsežnosti, preveč zaupamo drugim stanovom. Ne trdim, da bi tudi mi izginili z zemeljskega površja, kakor oni velikan, smelo pa trdimo, da bo naše moči kmalu konec, da bo kmalu prišel čas, ko drugi sta* novi, ki v izobrazbi napredujejo, smejo obkoliti popolnoma tega velikana, ki se nikamor ganiti ne bo mogel. Smelo trdimo, da nas bodo z vsemi mogočnimi modernimi pripomočki oklenili ia zasužnjili. Takrat ne bomo več star velikan, temveč pritlikavec, za katerega se nihče ne bode več zmenil. Kmeti Kakor suženj boi oral ia sejal in pekel poza gosposko mizo. 2e sedaj se mu odkrivat, ko se te čutit velikega, ko se bodel pa enkrat zavedel, da si pritlikavec, takrat bodel pa že lizal prah z njegovih čevljev. Za sedaj se zvijal pod njegovim
bičem in mirno trpiš, da te psnje — ker si neizobražen, ne moreš mu pokazati zob, ker bi se ti rogal.
Kranjski deželni zbor.
XXV. (zadnja) seja z dne 1. februarja. Konec. Popoldanska seja.
Poslanec dr. Trii ler pogrela pod zaglavjem «pouk» postavka za podporo mestnemu dekliškemu liceju in pravi, da je treba počrtati, ko je deželni odbor ustavil nakazano podporo, ne da bi bil o tem sklepal deželni odbor, tudi za leto 1910 se je postavka črtala. V proračunu tudi pogrela podpore k zgradbi obrtne tole v Ljubljani. Slednjič predlaga naslednjo resolucijo: Deželni sbor priznava pravico mestne občine ljubljanske do primernega prispevka k stroškom zgradbe c kr. obrtne tole v Ljubljani iz deželnih sredstev ter naroča dež. odboru, da preiskavli vse navedene okornosti, pred* loži v prihodnjem zasedanju deželnega zbora primeren nasvet.
Poslanec dr. Pegan predlaga resoluciji v zadevi zboljšanja razmer slovenskih pravnih praktikantov in avskultantov. —■ Poslanec dr. O razen zahteva, da dežela izplača Giril-Metodovi dražbi 9C00 K, v proračun za leto 1910 pa naj se postavi 3000 K redna podpora. — Poslanec Gangl želi podpore za društvo «Narodna šola*, dr. Novak predlaga, naj deželni odbor postavi v proračuna za leto 1911 primerno svoto kot podporo dramatičnemu društvu, poslanec T ur k govori za podporo Slovenski Filharmoniji. Ko te poslanec Vilnikar odgovorja Hlad-niku na nekatere njegove trditve, se debata zaključi in se glasuje o stavljenih predlogih, ki se vsi odklon i j o. Sprejme se potrebščina v znesku 4,885.486 kron.
Pri poglavju -pokritje* govori prvi poslanec Gangl, ki pravi, da bo glasoval proti povišanju naklade na pivo. Poslanec Perhavc predlaga resolucijo proti uvažanju ponarejenega vina. Poslanec dr. Vilfan začne govoriti splošno, kar je provzro-čiic seveda velik hrup na klerikalni strani, čet, da to ni dovoljeno v Specialni debati, dasiravno so klerikalci govorili prejalislej o vsem mogoče, samo ne stvarno. Tudi glavar opozarja govornika, naj govori k stvari. Ko v vsem tem uvidi govornik,
PODLISTEK.
Spomini Iz čajevega večera.
Konec.
Počasi pa sem se navadil na'njeno izgubo in jel pozabljati. Le od časa do časa se mi je raz-pihal v prsih ogenj ljubezni in sovraštva do ženske, ki me je po mojih mislih imela za igračo ter me vrgla proč, brž ko se me je nasitila 1
Polagoma pa se je tudi ta ogenj polegel in vdal sem se zopet svojim Študijam.
Pred dvema dobrima mesecema pa sem Sel po Ringu. Hotel sem iti na drugo stran, ko mi naenkrat eleganten voz, katerega je vleklo dva para belcev, zapre pot Pogledam na voz — a na njem Mila, moja znanka iz gozda 1 Zavrtelo se mi je, toda ostal sem miren in videl, kako je preble-dela in zopet zardela.
Spoznala me jel
Skočil sem v prvi tramvaj in se odpeljal domov.
Dva dni pozneje sem že zopet sedel pri knjigah kot po navadi. Bilo je že pozno zvečer, ko nekdo močno pozvoni. Hitim odpirat — neznana v črno zavita'dama je stala pred menoj.
•Prosim, izvolite dalje 1»
Šla je v sobo, odvrgla črno navlako, spustila pajčolan in se postavila pred me. •Mila I*
«Da, jaz sem, Milan 1»
Padla mi je krog vratu.
«Ah, kako si srečen, ko bi mogla jaz s Teboj vse to deliti ...»
•Milottljiva, vi se izvolite taliti!» Hotel sem se je oprostiti.
•Pred teboj nobena milostljiva, Milan! Jas sem tvoja Milal-
In prodno sem se zavedel, sva se že znašla na zofi v živem razgovoru.
Spomini so prilili v ogenj novega olja.
Ko se je čez tri ure opravljala, sem vedel, da je v resnici moja. Vsak tretji večer je bil najin.
Ko je bil moj god, mi je poslala med drugim tudi to sliko. Naslikala jo je sama ter jo nasvala cNaia usoda*. Jastrebi, krokarji in volkovi preže na ubogo deklico, ki najde le na slabotnem drevescu začasno varstvo pred to zverjadjo. V daljavi se dani in ona upira svoj pogled tja, v danečo se daljavo in pričakuje v smrtnem strahu rešitve.. * Volkovi pa med tem stresajo drevesce ...
<No in dalje?* vpraSa nepotrpežljivi Pek*
•DaljeP Vsega je konec!* jekne Melin. Ona ne eksistira ume več, a ju za njo ne! Odpoto-
vala je — morala je odpotovati! Toda, ne vprašujte me, kdo in kaj je ona! Tisti, ki so jo dali na potovanje, bodo že preskrbeli, da se nikdar več ne sestaneva! Ko bi človek vsaj pozabiti mogel 1 Toda čemu tarnati? Ali nismo mladi in zdravi? Bedimo torej veseli in uživajmo to, kar vlivati zamoremo 1»
Gaj je medtem že bogzna kolikokrat zavrel. Toda nismo se menili.
c Vsak to eno skodelico;* pravi Melin, potem pa gremo v kavarno, v življenje, y kakrino smo pač pahnjeni 1»
Nekako divje veselje se ga je polotilo.
• Nocojšnja noč je moja! In vi ste moji gostje 1»
«Bodi pameten, Melin!*
•Saj sem! Ako vi odklonite, bom pa druge vabil !>
Morali smo se mu udati. Smilil se nam je in nihče več mu ni zavidal slike.
•Le pustimo ga,» prišepne mi Verin, «iznori in izburka naj se, saj bo potem kmalu prišel k sebi in to bo najboljše zdravilo!»
Naskoro smo se znašli v nočni kavarni Lepo belo oblečene kot za svatbo pripravljene deklice so igrale lepe poskočne komade in s sirenskimi svojimi glasovi spremljale godbo. Le odčasadočasa
da sanj ni enake pravice, kakor si jo prisvoji večina, se rajle sam odpove nadaljni besedi. — Poslanec Tnrk najodločneje protestira proti povišanju davka na pivo.
Pri glasovanju, da se naklada na pivo svila od 2 K na 4 K, se vzdignejo klerikalci in Nemci. Sprejeto. Sprejme se nato pokritje s primanjkljajem 3,472.210 K. Nato govori zelo strastno dr. Su-SterSič zoper dramatično drultvo. Od narodno-na-prednih poslancev stavljene resolucije se večinoma odklonijo. — O Ze zadnjič omenjeen nujnem predlogu glede železniških razmer poroCa poslanec dr. Tavčar. Predlog se sprejme soglasno. — O stanju deželne električne centrale se naroča deželnemu odboru, da nadaljuje svoje dslo. K stvari govorita baron Schwegel in Lenarčič. — Glede nskupa blejskega gradu se je izreklo mnogo proženj, da bi se nakupilo Muhrovo posestvo na Bledu. Leta 1907 se je deželni odbor obrnil oa g. Muhra ia vprašal, koliko zahteva za posestvo. Obravnave so se vlekle dalje, prišlo pa ni do nikakcga dogovora. Iluhr je naznanil aprila meseca 1909, da bi bil pripravljen prodati posestvo za ceno med 800 000 in 820 000 K. Kakor je želeti, da bi prišla dežela v posest jezera, mora vendar dežela postopati previdno. Dežela ne sme pri tem nič irgubiti. Investirani denar bi se moral obrestovati. Dežela bi morala postopati trgovinsko. Posestvo obsega 824.113 ms, med Umi stavbižč 493.110 m1. To bi se prodalo, ostal bi deželi le grad in jezero. Treba bi bilo parcelirati posestvo, napraviti ceste, žrtvovati za olepsanje. Dežela bi tudi morala enako braniti svoje pravice, kakor vsak posestnik. Muhr ceni višje posestvo nego pa dežela. Muhr je včeraj brzojavil, da hoče hiter odgovor, če ne proda drugemu. Finančni odsek je prišel do prepričanja, da bi dežela mogla brez Škode .kupiti posestvo, in predlaga : Deželnemu odboru se naroča, da ponudi g. Muhra svoto 600.000 K za nakup njegovega pose-tva. Dr. SušterSič pravi, da je to zadnja cena. Če Muhr hoče, naj proda za to ceno, več ne da dežela niti vinarja. Pri cenitvi se ni upoštevalo breme patro-natov Bled, Bohinjska Bistrica in Koprivnica, kar znaša, če treba kapitalizacije najmanj 50.000 K. Opozarja na stare vodne pravice. S kupnino 600 000 K bo izSla dežela morda brez Škode, in to samo dežela, ker z ojačenjem davčne moči na Bledu tudi pridobi nekaj. In le, ker je tudi treba rešiti ta biser deželi, bo glasoval za predlog. Predlog finančnega odseka se sprejme s slovenskimi glasovi.
Potem, ko Se deželni predsednik odgovarja na nekatere interpelacije, se deželni zbor odgodi.
Gospodarski del.
Ljubljanska kreditna banka. Dne 3. trn. se je vrSil v Ljubljani v gornjih bančnih prostorih pod predsedstvom g. župana in državnega poslanca Ivana Hribarja X. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke. Gosp. predsednik konstatuje sklepčnost ter izjavi, da ima žaloatno dolžnost, poročati o smrti pokrovitelja kreditne banke, Jana Harracha, ki se je vedno živo zanimal za razvoj slovenskih dežel. Udeleženci se v znak sožalja dvignejo raz sedeže, kar se zabeleži v zapisnik. Gospod predsednik omenja dalje, da z današnjim dnevom nastopa banka deseto leto svojega poslovanja. Glavnica znaša desetkrat toliko kot je zna Sala ob ustanovitvi banke in rezervni fond je zdaj tolikšen, kot je bila takrat glavnica. Ljubljanska kreditna banka vzbuja povsod zanimanje in uživa povsod splošno zaupanje. On je najmočnejši bančni zavod na slovanskem jugu. Ustanovila je podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Upravni svet name-
io metale milostljive poglede med napol pijane goste.
V njihovi bližini smo si dobili mesto.
«Lahko je vam,* .spregovori Melin, ki imate vsak svojo ljubico, katere vam nikaka skrivna moč ne odteguje. In če vam ena ne zadostuje, pa jih imate več I Tudi jaz bom tako storili*
In že je pomignil tisti ženski, ki je tam v kotu nam nasproti sedela in si očividno izmed našega omizja izbirala svoj plen.
Melin ji ponudi mesto in cigarete.
«Kako ti je ime P*
cFrid! Pa tebi P*
<Fricl Natakar 1 In buteljke, malagal Pa cigareti
4Vidite, to je naša usoda, nas namen in obenem cela komedija,* je vpil Melin, da bi prekričal godbo, poljubil Mažarko, kar mu je krepko vrnila in pil Ž njo bratovščino i «vlecimo dobre obresti is kapitala, naloženega v nas in zunaj nas! Kaj politika! Kaj znanost, kaj umetnost! «To je olepševalna navlaka za tepce,* je rekla in prav je imela ! Življenje je pred vsem zato tu, da živimo, a ne da smo drug drugemu v nadlego!*
In trčili smo in vživeli ia vlivali, Mažarka pa te je smejala in nam pomagala v vsem, toda ne samo ona. pomnožili smo nalo družbo za se par njenih vrstnic — noč, krasna pomladanska noč pa
rava v najkrajšem času ustanoviti peto podružnico in sicer v Gradcu, kjer je mnogo slovanskega življa. Gotovo se bo podružnica tudi v Gradcu prav tako uspešno razvijala, kakor ae razvija v Celovcu. Izreče se zahvala Avstro-Ogrski banki, Češki deželni banki, zlasti pa Zivnostenski banki, ki je bila vedno, in je upati, da bode tudi v bodoča na strani Ljubljanske kreditne banke. Zahvala se izreče tudi vladnemu svetniku g. Ivanu Kre-menšku kot državnemu komisarju za prijazno sodelovanje. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1909 se vsled predloga delničarja g, pl. Trn-koczyja ne prečita, ker ima vsak delničar poročilo v rokah. Predsednik nadzorstvenega sveta g. Josip Lavrenčič, izjavi, da so vse knjige v najlepšem redu ter predlaga absolutorij, kar se soglasno sprejme. Upravni odbor predlaga, da se od čistega dobička razdeli 5% na dividenda in lVs°/0na superdividende, kar se soglssno sprejme. Nato utemeljuje g. dr. Triller predlog upravnega sveta, da se zviša delniška glavnica od 3 na 5 milijonov kron. Predlog je bil soglasno sprejet Nato so se vrSile volitve v upravni svet Izvoljeni so bili: Ivan Hribar, župan ljubljanski itd.; Josip A. Spi-talsky, ravnatelj podružnice Živnostenske banke pro Cehy a Moravu na Dunaju; Ivan Knez, vele-tržec, deželni poslanec in censor podružnice Avstro-ogrske banke v Ljubljani; Kornelij Gorup, vitez Slavinjski, veletržec itd., Gabriel JelovSek, velepos., Karel Ježek, tovarnar in upravni svetnik Živnostenske banke; Fran Krasny, arhitekt in član predstojoistva dunajske Živnostenske banke; Fran Pavlin, c. kr. stavbni svetnik o Ljubljani; dr. Ivan Tavčar, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani; dr. Karol Triller, odvetnik in dežalni poslanec v Ljubljani; Alojzij Vodnik, kamnosek i. t. d., v Ljubljani; Urban Zupanec, veletržec v Ljubljani. Konečno izreče predsednik zahvalo nadzorstvenemu svetu in uredništvu, ter zaključi občni zbor v svrho konstituiranja odbora.
Omaiite sadno drevja! Letošnje izredno lepo pomladansko vreme je jako ugodno za osnaženje sadnega drevja, katero se nahaja pri nas na Gorenjskem, žal, Se v jako slabem stanju. Da se temu očitanju, kako v slabem stanju je naie sadno drevje, odreče, skrbi naj vsak posestnik, da bo vse drevje očistil, kar mu bo seveda le v lastno korist. Torej na delo, ker čas je tu!
V Škofjeloški klavnici se je meseca februarja t. 1. zaklalo; 74 goved, 116 telet, 176 prašičev ia 4 ovce. Vpeljalo se pa je: 19 zaklanih telet in 31 zaklanih prašičev.
Tedenski sejem t Kranju dna 7. marca 1910. leta. — Prignalo se je: 212 glav domače goveje živine, 13 glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 7 domača teleta, — hrvaških telet, 36 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domače ovce, — hrvaških ovac, — koz, — buŠ in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36—40 K. Pšenica K 1350, proso K 750, rž K 950, oves K 8 — , ajda K 750, repno seme K, fižol ribničan K —, man dalon K —, koks —, krompir K 2-25 za 50 kg, seme dom. detelje K 60*— do 62-—.
kW Gorenjci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širiteljl njegovega poltenega prisadevanja!
je zunaj hitela v vse svoji svežosti mimo nas, ki smo pili in vživali...
Josip Premk:
V mladem cvetju.
Roman. Dalje. «Jaz bi ne storila tako! Nikdar bi se ne poročila z možem, ki bi ga ne ljubila in hranila poleg tega Se spomine na koga drugega, ki mi je mnogo ljubši,* je dejala Minka, ko je Ana za hip prenehala.
•Prav govoriš, Minka,» ji je pritrdila — <tebi tudi ne bode treba: lepa si in mlada, brez skrbi lahko živiS, saj oče ims dovolj, a z menoj je bilo drugače. Da bi imela jaz očeta, kakor ga imaS ti, da bi imela mater, kakor si jo imela ti.*
«Ob,» jo je prekinila Minka, — «saj moje matere nisem niti poznala!*
<Pa vemo!* je nadaljevala Ana. «Prepričana si lahko, da te je ljubila in gotovo nerada zapustila, a jaz nisem videla, ne vedela niti za očeta niti za mater.*
Minka je opazila, da so se ji lepe črne oči orosile in tesno jo je privila k sebi.
«Pezabi, Anica, in ne žaluj; ti nisi kriva ako ■o bili tvoji starili taki.*
•Ali rada bi poznala mater, rada bi videla očeta vsaj enkrat, pa nikdar se ni zgodilo!*
Poučni listek.
Naša sveta dolžnost je, da skrbimo sa svoje sdravje. Daije.
Vsi ti trije nauki izvirajo iz nekega indivi-dualizma, ki ga ni mogoče več nadkriliti.
Nauk o .izživenju* trdi, da je zahteva stare morale: da moraS svoje poželjenje, svoje nagone krotiti, da včasih celo popolnoma zatreti, docela krivična in skozinskoz zavrgljiva, kajti da to vodi do prikrajšanja .osebnosti*. Le po izživetju, le po zadovolitvi vieh naravnih zahtev da moremo priti do popolnega razvoja vseh sposobnosti in zmožnosti, do harmonije osebnosti.
Najprvo se nočem prav nič ozirati na to, da smatra ta nauk vse duševne pojave za enakovredne in da navidezno ničesar ne ve o njih neenaki socialni vrednosti. Tudi če se postavim na stališče, da naj smatra vsakdo sebe za .edinega* in vse izven sebe za .svojo last*, pridem do zaključka, da ta nauk prav nič ne potna potreb duševnega obstanka in bivstva osebnosti.
Kakor moramo smatrati ves organizem kot nekako ravnotežje urejenih energetičnih iz-prememb, katero je vsled lastne vztrajnosti v visoki meri stalno nasproti slučajnim energe-tičnim vplivom od zunaj, — hitro vrteča se vstavku premaga marsikatere ovire, n. pr. naravnost tal, ne da bi padla — tako zahteva tudi nase duševno bitje gotovo stalnost nase duševne razdražljivosti, duševno ravnotežje, razvoj .osebnosti*. Mi bi bili naravnost nezmožni, da obstanemo, igrača vsakega slučajnega mika, mi bi ravnali na najnevarnejši način, ako ne bi naletel trenutni impulz (nagon) na nikak odpor, ako bi se mogel vedno .izživeti«. Ze v .nižji zavesti*, v nižjih živčnih centrih hrbtnega mozga, podaljšanega mozga in možganskih ganglijev najdemo razvit mogočen oviralni aparat ki provzroči, da mnogi miki brez Škode izginejo, ki jih takorekoč uniči z notranjim trenjem. In vsa zavednost (zavedanje) ima s stališča ohranitve individua glavni namen, da nabere množico spominov, da omogoči in pripravlja asociacije, da osnuje krepko jedro močnih čustev veselja in ne-veselja in da tako nstvari priprave, ki preprečijo, da ne morejo mogočni inpulzi (nagoni) nastopiti brez odpora in se takoj izpremeniti v dejanja. To krepko jedro spominov in asociacij z njihovim značilnim povdarkom veselja ali neveselja, to je osebnost, to je značaj. Njegovo stalnost, njegovo krepkost občutimo instinktivno (nehote) z veseljem. Njegovo ravnotežje, njegovo enakomerno povdar-janje čuvstev občutimo kot svojo individualiteto kot neodvisnost, samostojnost prostost. Trenutni nagon, ki razruši naSe duševno ravnotežje, ki prinaša v naš jaz nasprotja in razdor, on je nekaj .nižjega*, oni oviralni aparat naša .višja narava*. Skoroda lahko rečemo, da obstoji bistvo prave kulture (prosvete v razvoju tega oviralnega aparata in da je razvoj .osebnosti* nemogoč brez 7 a.už njen j a mesen os ti. Osebnost obstoji vkrep-kosti volje, v navajanju volje k vladi nad nagoni in miki telesnosti, mesenosti. Poželjivost po uživanju napraviti za gospodinjo, to se ne pravi samo bistvo prave človeSke osebnosti uničiti — razvoj skorje velikih možgan napravi človeka za človeka! Epimetej in Prometej je samo on! —to se pravi tudi naravnost onemogočiti zdravo življenje. Jaz še vedno govorim samo o «edincu»! Mi bi morali naravnost fizično (telesno) zboleti, ako bi se brez odpora prepustili vsakemu miku Čutov. Namesto teoretičnih izvajanj lasten dogodek!
Kot jako mlad, neizkušen deček sem potoval nekoč s culico na brbtu v Salzkamergutu od Išla
.In nisi zvedela o njih ničesar?* jo je vprašala Minka, ker o tej stvari ji Ana ie ni govorila nikdar.
€Ničesar{» je žalostno odkimala. .Oddali so me kot dete menda neki siromašni rodovini, a potem se me je usmilila neka gospa in me vzela sa svojo. Ko sem bila v prvem letniku učiteljišča, pa mi je ta dobrotnica umrla, a zapustila je v svoji oporoki nekaj denarja — mnogo itak ni imela — starikavi vdovi, da me obskrbuje za časa mojih Študij. Lahko si misliš, kakšna je bila moja mladost, a vendar sem bila Se kljub tej zapuščeno sti nekako vesela, saj hvalila sem Boga, da mi je bila usoda saj toliko milostiva. In v tistem zadnjem letu sem se spoznala s tem Franom, ki ga vidiš danes pri meni kot vzgojitelja. Zelo stični sta bili takrat najini usodi, tudi on je bil brez starše? in ali je čudo, da je vzklilo med nama tako prijateljstvo, Nikdar, vsi j tako se mi zdi, nisem srečala v življenju bolj sorodnega bitja in — ljubila sem ga t vsem mladim ognjem, dasi mu tega nisem nikdar povedala. Tudi on me ni sovražil, da, zdi se mi, da je čutil zame prav tako, kakor jaz za njega, a ostalo je vse le v srcu in tako sva se ločila. Kaj je bilo potem, to veS, a da ga — ljubim danes se bolj kot nekdaj, to ti je morda neznan s. Minka, ti si bila edins, ki sem te ljubila dosedaj in prav tako ti ostanem Se tudi dalje — lahko ti zaupam vse, kajne!P Oh, meni je tako težko, rada bi se isjo«
t. priloga »Gortnlcu" gfev. 10 z 1.1910.
do Halštata. Bilo je ob pasjih dneh in popoldne je nastopila strašna vročina. Zažejalo me je in začel sem piti pri vsakem studencu. Čim pogosteje sem pil, tem silnejša jc bila moja zahteva po vodi; pri vsaki, še tako majhni vodici sem se ustavil in sem izkušal zbrati kapljice v svojo čašo. Cm dalje sem prihajal med skalovje, tem redkejši so bili potoki, tembolj neukrotljiva pa tudi moja žeja. Naposled nisem mcgel v isti ni mimo nobenega mokrega mesta, da ne bi bil lizal kamenja, in ko sem naposled dospel ob poznem večeru v Halštst, sem bil telesno skrajno onemogel in notranje tako pobit, da sem le po mnogih dneh čutil polom, ki ga je doživela moja nravna osebnost. Pozneje sem se navadil ure dolgo hoditi in plezati, ne da bi pil, in žejo igraje prenašati.
Dalje prlh. 1
Na domačih tleh zaslužek slovenskim železničarjem.
Proga južne železnice teče od Trsta do Maribora skozinskoz po slovenskih tleh. Ker teče po slovenskih tleh, bi človek mislil po svoji zdravi pameti, da ima podjetje kakor je južna železnica do prebivalstva, ki prebiva ob progi, toliko ozira, da uravna svoje naprave tako, da bi se zadovoljilo tudi ob progi bivajoče in po južni železnici potujoče slovensko prebivalstvo. A temu ni tako. No samo, da na marsikateri postaji izziva slovensko prebivalstvo samonemški napisi, izziva se celo prebivalstvo, oziroma izzivajo se potniki že ob priliki vežnje po južni železnici. Južna železnica ravna s slovenskimi potniki, kakor bi uživali od južne železnice posebno milost, da se smejo voziti po njeni progi na domačih tleh brezplačno. Ker pa temu ni tako, ampak mora vsak slovenski potnik plačati polteno svoj vozni listek, ni samo naša pravica, ampak naravnost naša dolžnost, da zahtevamo od uprave južne železnice, da preskrbi vlake z esobjem, ki je domsče, ki razume jezik potnikov in ki slovenskim potnikom ni sovražno. Ne samo to. Poudarjati je treba to s stalilča uslužbencev. Nali slovenski domači sprevodniki se uporabljajo, ker so zmožni treh ježkov, za najslabše proge in službe, med tem ko se daje tujcem Nemcem naj. prijetnejša služba.
Tako vozijo pri brzovlekih z Dunaja do Trsta samo nemški sprevodniki, imajo počitka . v Trstu 12 ali 24 ur in se vrnejo zopet nazaj. Torej za te brzovlake izključno le Nemci. Naši domačini se rabijo samo za lokalne proge do Kormina ali Gorice. Ne oziraje se na potnike, moramo tukaj poudariti, da imajo tudi tu boljši zaslužek samo Nemci, domačini Slovenci se pa uporabljajo na slabih prostorih ob slabšem zaslužku.
Celo pri osebnih vlakih se ne pripuste kon-dukterji iz Trsta, ampak samo iz Maribora. •-■ tudi pri osebnih vlakih je mnogo Nemcev in le malo Slovencev, ki bi tudi res spoštovali slovenski jezik potnikov, ampak ro po večini nemčurji,. ki sovražijo slovenski jezik Se bolj, kot nemški kon-dukterji.
Ta uravnava je res čudna in se nam potem ni čuditi, ako prihajajo iz ljudstva vedno pritožbe o surovem ravnanju s slovanskimi potniki.
Rečemo pa tudi lahko, da je oškodovana pri tem tudi južna železnica sama, ker nam kaže slučaj, ko slovenski potnik ni razumel nemškega kondukterja in mu ta ni mogel napraviti doplačilnega voznega listka, ker se nista razumela in ga je rajše pustil v miru.
kala naglas, a tako mi je, kot da sem izplakala že vse solze... Vse je zamujeno 1 On me ne ljubi več, on me samo prezira, v meni vidi žensko, ki je ravnala le z umom, a ne s srcem — komaj ima Se zame dobro besedo. Tako hladen je, tako kratki so njegovi odgovori, skoro se ga bojim ogovoriti. O, da bi vedel, da bi videl v moje srce, drugače bi sodili...»
Slooila je glavo globoko na prsi io zakrila obraz z obema rokama. Stresale so se ji ob ihtenju prsi in ramena in Minka ni našla besed, da bi jo tolažila.
«0, kako sem se razveselila,* je zavzdihnila, «ko sem zagledala med prosilci tudi njegovo pismo, kako preSerne so bile moje sanje o sreči in radosti, ki me poseti ž njim, a kako kruto sem se varala I Pa saj ni čudno 1 Pozabiti sem ga hotela in sedaj nosi v srcu že drugo podobo.*
•Katero?* je naglo vprašala Minka in zaprla svetle rujave oči v začudenju in radovednosti.
«0b, čemu se delaš nevedno 1 Gemu nisi odkritosrčna kakor jaz,* jo je okarala Ana s tihim, očitajočim glasom. «Kaj hoČeS res tajiti?*
•Kaj?* je vprašala Minka začudeno, a rdečica, ki ji je podplula lice do drobnih ušes, je pričala, da bi ji ne bilo treba vpraševati.
•Vidva se vidita zelo rada, ako že ni celo kaj več —-» je dejala komaj slišno Ana in pogledala Miako s skrivnostno vprašuje čim pogledom.
Dalje prib.
Gotovo smo mi Slovenci tudi sami precej krivi na tem, da vozijo po naših krajih le nemški kondukterji, ker smo preveč popustljivi.
Zdaj pa uvažujmo stališče naših sprevodnikov.
Zmožni ne samo uradnega nemškega, ampak tudi slovenskega in italijanskega jezika, so primo-rani zadovoljiti se z manjšimi zaslužki in s slabšimi progam*, z neprijetnejšo službo Tu je treba, da se postavimo zato, da dobe naši slovenski sprevodniki na naših slovenskih tleh pravico do zaslužka, tako pri brzovlakh, kakor pri osebnih vlakih.
Delati se mora na to, doseči se mora in se tudi lahko doseže, ker so dani zato vsi pogoji, da bodo vozili dunajski nemški kondukterji le do Maribora in nasaj, od Maribora do Trsta, oziroma iz Trsta do Maribora pa naSi domači sprevodniki, kateri pozaajo nas jezik in ga ne sovražijo. NemSki kondukterji naj vozijo med svojim ljudstvom, Tako se bode ugodilo prebivalstvu in uslužbencem. Uslužbenci imajo pravico to zahtevati, kajti slovenski železničar ne sme postati suženj Železniške uprave, ampak zaslužek na naši slovenski zemlji mora biti njegov.
V tem ozira bo treba, da stopijo merodajni faktorji do uprave južne železnice in to stvar ne izpuste iz rok, dokler se ne Uravna. Inšpektorat v Trstn temu gotovo ne bo nasproten, ravnateljstvo na Dunaju pa se mora spametovati in ne samo iskati na slovenski zemlji zaslužka, ampak tudi vpo-stevati želje ljudstva in da č i na domačih tleh zaslužka slovenskemu železničarju I Storimo vse, da se zgodi to 1
Dopisi.
Is tuhinjske doline.
Z g. Tuhinj. Oj, ta premeti »Gorenjec*! Tsko zgago pa napravlja naSim »gospodom*, da Se ni videla kaj stičnega naša mirna tuhinjska dolina; zlasti župnik Štrukelj je revež, da mu ga ni para. Njegov grebenček, ki se je tako fletkano napenjal, kadar mu je kaka tuhinjska krava ušla v Škodo, je popolnoma usahnil. Da, nekateri, ki bolj natančno vidijo, celo pravijo, da so že čevlji postali fajmo-Stru preveliki, ker mož zadnje tedne grozno hujša. Ne pomaga noben* žavba več; niti najlepši in najboljši orehovi Struklji ne teknejo več našemu Štruklju; ljudje govore, da mu mora kuharica vsak dan napraviti na njegovem pasu eno ljuknjo več. Kaj bo?! Kdo vam bo o Vel. noči «žegnal> kolač, če bo slo tako naprej!
•Oj, ti presneti gospod* — <ime je na razpolago*, pravi župnik; če ni to tisti gospod, ki sliši na ime «Flček»P! — Ti si vse to zakrivil! Kaj te je vendsr takrat pičilo, da si Sel Štruklju ubijat v glavo, da mora biti v Tuhinju <Dom> 1? Siten si bil, kajneda? Mi saj mislimo tako, ker župnik je rekel, da je nerad ugodil tvojim besedam; toda slednjič si vendar dosegel svoje, kakor oni v sv. pismu, ki je prosil za hlebec. Sedaj pa imaš na vesli celega — Strnklja. Ko bi ti pred pol letom imel tisto pamet, ki jo imai sedaj, bi bilo vse drugače, kajne?! O «Domu» bi se Tubiajceu niti ne sanjalo in denar in les bi pa gotovo rajši zbirali za popravo vodovoda, da bi ne bili po cele zime brez vode. Sedaj boS pa stavil «Dom», kakor si se zadnjič po »Domoljubu* pridušal, itak samo v jezo liberalcev. Oh, kako si otročji, če misliš, da bodo liberalci vsled tiste barake umirali kar od strahu. Ne, ne, dragi, le brez skrbi bodi! Ko postaviš «čukom* gnezdo, se bo začelo Šele pravo veselje za nas. Is vašega «Doma» bomo Sele dobro spoznali Štruklja in njegove podrepaike. Torej le hitro * »Domom* in s «čuki» 1 Nas ima silna radovednost, kako bodo »gledali »čuki*, ki jih bo zlege) Štrukelj. Veliko jih ne bo, to vemo naprej, a ti bodo pa gotovo pravi, ki jim nobene »lepe* lastnosti ne bo manjkalo. To bo kokodakanje, ko bo zvaljen prvi «čuk»! — Veliko sreče!
•Smrtni greh,* pravijo nali'gospodje*, •napravi oni, ki čita »Gorenjca* in se naroči na njega* Joj, joj! — Menda zato, kar je nekoliko posvetil v njihovo bližino in jim povedal v obraz resnico, da ni lepo jemati denarja za <Dom» iz hranilnice, da je grdo od Tubinjcev «fehtati* darove za stvari, od katerih nimajo in ne bodo Imeli nikakih koristi. Smrtni greh je nadalje po župai-kovem mnenju to, da smo mu povedali, da ne sme več tako nesramno bahati; le hnjli greh je bil končno to, da smo zaprli gobezdavemu MakuSku usta, ker nam je hotel na vsak način pridigavari, kako imeniten mož je on, kar mu seveda nobena babnica ne verjame več.
Zasluga za nebesa pa je, če beremo •Domoljub* in ga razširjamo. In zakaj? Ker ta list laže, da se kar kadi, ker obrekuje in zasmehuje poštene ljudi in si izmišljuje o njih celo hudodelstva, ki jih nikdar niso napravili. Kdor bere in razširja <Domoljub*, čigar edina naloga je uničevati ljudi, ki ne marajo tako plesati, kakor žvižga župnik, ta bo izveličan. Z drugimi besedami bi se to Se lahko reklo sledeče: Resnico povedati in izvedeti je greh, lagati in laž razširjati pa pelje do izveličanjs. — Tako mislijo naši »gospodje*. Kaj naj pa mi nato odgovorimo ? Odgovor pač ni težak. Vsak pameten človek, ki sna do pet šteti in ima Se v srcu čast prave vere, ki mu jo je vcepile miti, bo rekel i
Ni tako, dragi naši gospodje; tega ni Kristus uči' in ni krščansko, kar vi trdite, ampak to je pristna kriva vera. Vi ne pustite resnice na dan zato, ker se bojite za vaše malhe! Glede tega, kaj bomo čitali, nimate vi prav nič odločevati in vam to prav nič mar ne gre; čeprav vemo, smo sedaj Se mi gospodje. Kadar bomo pa prišli mi jeseni k vam z žaklji po bero, kakor hodite vi sedaj k nam in vam bomo kljub temu, da vam je suša vzela in uničila skoro vse pridelke, iztrgali iz rok zadnji kolček kruha, takrat, cenjeni, pa le po koncu! Takrat vam ne bo nobeden ničesar rekel; toda sedsj, hvala Bogu, le nismo tako daleč. Zato pa smatramo za dolžnost vsakega poštenega Tuhinjca, da p ikaže lažnjivemu •Domoljubu* vrata in da se naroči na •Gorenjca*, ki je bil skozinskoz vnet za gorenjskega kmeta, in ki gre vedno v boj za kmetske pravice, kadar je le treba!
Novice ls Cerkljan.
Občni zbor kmečke posojilnice in hranilnice se je vrSil eno zadnjih nedelj. Da podamo o njem poročilo, obljubili smo že enkrat.
Iz poročil načelstva odnoano nadzorstva povzemamo, da je v pretočenem letu posojilnica zopet zelo napredovala. Promet se je skoro podvojil Pristopilo je na novo čez 30 članov. Hranilne vloge so znatno narasle, kar znači, da ima prebivalstvo zaupanje v kmečko hranilnico, izdala je pa tudi kot posojilnica lepo svoto posojil proti zelo nizkemu obrestovanju.
Svojo nalogo izvršuje posojilnica res v smislu načel Rajfajzena, pomagati članom z nizko obrestnimi posojili na kratek rok, pri katerih ne obremeni izposejilojemalcev z nikaklmi upravnimi stroški.
So pa tudi člani pravi poštenjaki, kajti v obstoju par let je imela samo dva slučaja, da so se hoteli dolžniki izmuzniti. Takrat je bilo treba prositi sodišče za prenotarijo oziroma inta-bulacijo posojil. Sicer se pa plačujejo obresti, kakor tudi vraču jejo izposojila jako redno.
Z mirno vestjo danes lahko rečemo, da si je kmečka posojilnica utrdila tako stališče, da ji ne bode škodovala nobena prikrita jeza gotovih •gospodov*, ter bode vrSila svojo nalogo bodisi nasproti vlagateljem, bodisi nasproti posojilojemalcem vedno v največjo korist.
Spominjamo se — tega Se ni dolgo — ko so ukazovali nekateri oblastneži ljudem: bodi z nami, sicer plačaj dolg, ali ako nisi z nami, ne dobiš posojila itd. Danes se teh groženj nihče ne boji. Naši ljudje se zavedajo, da je čas tlake minul, kakor tudi čas slepe pokornossti! Ljudje smo mi, da se tudi po kmetih razširja zavest, da je človek človeku enakovreden, — že to je precej.
Tako ime a o vana «farovSka hranilnica* je bila ustanovljena lata 1899. In če primerjamo delovanje ene z drugo, vidimo tole: Kmečka posojilnica obstoji dve leti, a znaša njen promet, njene hranilne vloge, njena posojila in tudi njen reservni zaklad mnogo več, kakor od prej imenovane fara* nilnice po nje poročilu konca leta 1903, to je po delovanju petih let Ta primer kaze, da je kmečka posojilnica v pravih rokah in se ji obeta le krasna bodočnost.
Na novo je vstopil v načelstvo (odbor) posestnik Jož. Jenko iz Zg. Brnika in v nadzorstvo posestnik Jurij GaSperlin is Smartna pri zadnjem občnem zboru. Tudi delokrog se je razširil le nanovo na bližnje občine. Odsedaj je Kmečka posojilnica v rokah edinole kmetov in samo ti odločujejo pri njej.
Znana pravda Jožef Likozar proti Janku Ablinu je izpadla tako, da je Likozar pred sodiščem pogorel. Če bi ta ne poslušal podpihovaleev, bi bil mnogo na boljšem. Tako pa nima drugega, kakor slab glas in precej občutne stroške. Tako je na svetu, ko se človek najbolj napihuje, todaj najbolj globoko telebne.
Novice ls loške okolico.
Na čebelarskem predavanju, katero se je vršilo v nedeljo, dne 27. pr. m. se je zbralo precej mož čebelarjev is okolice, ki so jsko pazno sledili zanimivemu predavanju g. Likosarja is Ljubljane. Imenovani gospod jim je v jako poljudnih besedah razložil novi eksportni panj in razkazal tudi nekaj drugega čebelarskega orodja. Bodi mu izrečena najlepša hvala!
V Ameriko se je odpeljalo dne 26. pr. m. od nas osem okoličanov. Nekateri od teh so bili že enkrat tam, zato jih je tako vleklo čez morje. — Po veliki noči jih misli —• kakor se sliii — zopet nekaj oditi tja.
Sneg se je hvala Bogu zopet pobral od nas in nastopila bo v kratkem priljubljena pomlad. Nekateri kmetje so prijeli že za plug. Malo zgodaj se nam Se zdi; da bi le brez snega ostalo.
0 z i m i n a je — kakor je videti — jako dobro prenesla zimo. Da bi le bila dobra letina.
Dobro bi bilo, da bi pogledali enkrat ? starololko izobraževalno društvo. Tam jim gre menda malo narobe. Najlepše je pač to, da delajo vsak po svoji glavi, seveda bres vednosti predsednika, kar pa, kakor čujemo, njemu nič kaj ni po volji. Bomo videli.
Notice is selške doline.
Kakor razvidno iz zadnjega « Domoljuba*, bi klerikalci zopet radi kaj zvedeli in ker že ravno želijo, naj se jim torej postreže. Kdor trdi, da so gostilničarji v Železnikih plačali pijance, da so nesli leseno cerkvico sosedom na Čeinjico, ki si baje iskreno želijo cerkve, izkuša zanetiti sovraštvo do železniških gostilničarjev in ker se dotičnega dopisnika ne more tožiti, ga imenujemo ostudnega lažnjivca. Ako ima dopisnik kaj časti v sebi, naj on toži. Ce so si nekateri dovolili tako burko, niso gostilničarji za to odgovorni in ker se vedno ljudi radi prispevka za cerkev nadleguje, ni naposled nič čudnega, če se ljudje malo Šalijo s takimi, ki mislijo, da so cerkve potrebne.
Lagati zna res dobro klerikalni dopisnik ter se prav po katoliško odliknje in stari pregovor pravi: Kdor laže, ta krade in najbrž je v zadnjem tudi zapopadea, ker če ne krade drugega imetja, pa krade poštenim ljudem čast, kar je tudi velik greh.
Kar se tiče ustanovitve »Sokolov* na Zalem logu, bodi povedano le toliko, da, ako bi dosedanji župnik, t g. Eržen, ostal Se 50 let na Zalem logu, bi se »Sokol* ne ustanovil Skrbeti pa hočemo, da se ustanovi »Sokol*, kakor hitro bode prišel novi župnik, ki nam ga je že »Slov. Dom* toplo priporočal. Kdo bode toraj vzrok, ako se bode »Sokol* ustanovil? Vzrok bode tista koklja, ki bode izknSala valiti »Čuke*.
Vse napredne Zeleznikarje pa vprašamo danes, ali bi se res ne bi moglo temu klerikalno hinavskemu župniku Marčiču odpiliti klerikalnih krempljev, ki se tako grdo norčuje iz tistih občanov, ki mu plačujejo bero ? Zdaj se že ščujo delavce, naj nikar ne delajo liberalcem in da jih bodo s tem prisilili opustiti »Slov. Narod*, »Gorenjca* in druge napredne liste. Morda bode potem župnik preskrbel ljudi z delom? Daleč smo že prišli, no, pa nam je prav, naj se le igra mož z ogojem, enkrat se bode gotovo opekel, kakor se je Strajnar. Božji mlini meljejo počasi, toda gviSno, kajne, Strajnar ?
Zdaj pa pride na vrsto dolga Emica iz Selc, nekdanja Čočova ljubica, ki je baje odšla nekam na Moravsko. Kakor razumemo, se je Sla kuhat učit — pa upamo, da vsaj ne tako, kakor se hodijo farovSka kuharice, ta je Sla menda na kmečke, to je deželne stroške. Vse zdihuje, vse joka po njej in »Domoljub« piše: »Gospdč. Emo bodo vsi pogrešali, nase izobraževalno društvo itd., samo sevSki farovž je pozabil dopisnik omeniti, ker ta jo gotovo najbolj pogreša in prav v spomin nam stopa nekdanji »Gorenjcev* dopis za časa, ko se je Goč oženil in takrat, ko je pobožni Emici srce od žalosti pokalo, ji je nekdo zapel »Drurn gehe ich ins Pfarrhaus...» Skoro bi rekli, da je do-tični najbolj gotovo maziljen, ki pogreSa Emico, ker drugi občani in kmetje Krnica prav nič ne hvalijo, kajti izkazovala ni nikakih dobrot, marveč izpolnila komaj svoje stanovske dolžnosti. Zsto pa vsi drugi razen farovža Emice čisto nič ne pogrezamo in ostane lahko tudi za vedno na Mo-ravskem.
Radi lova povemo klerikalcem le to: ker hočete vse sami v rokah imeti in čez vse gospodariti, pa se sami plačujte in pustite nas v miru liberalce, ker z našimi groši klerikalci ne bodete gospodarili. Berače izpodtikati pa menda ni posebno na katoliški podlagi, ker reveži so v vsaki občini in sreča le za tisto občino, katera jih ima manj. Ako pa dopisnik »Domoljuba* ne bode več dajal milodarov, pa berači živi Se ne bodo šli pod zemljo, ker jih sam župnik Marčič v Železnikih rad podpira in Se na javnem shodu je rekel, da so mu ljubši berači, kakor liberalci.
Gospoda učitelja Štupico iz DražgoS imenuje dopisunče zakotnega hujskača in kaže na njega, kakor da bi bil on provzročitelj cele zadeve radi lova, dasi gospod učitelj Se vedel ni nič o celi stvari in Sele, ko je bilo veliko podpisov nabranih, ao mu nekateri posestniki povedali, kar se lahko vsak čas s pričami dokaže, da se pobira podpise za razdelitev lovskega denarja. Vnovič pa imenujem dopisnika v »Domoljubu* grdega lažajivca in prosim ga ponovno, naj toži, če si upa dokazati, da ni resnica, kar tukaj trdimo. Sicer se nam gnusi polemizirati z »Domoljubovimi* lažmi, ampak pred javnostjo hočemo ga Se bolj razkrinkati.
Klerikalni listi poročajo, da je občinski odbor v Železnikih izvolil častnim občanom dr. Šušteršiča, dr. Kreka, Jarca in Demšarja, kar pa seveda ni nič res, čeprav je to potrdil deželni odbor.
Čudne razmere vladajo v naši dolini in nekateri zdaj pravijo, da so hoteli izvoliti Čoča častnim občanom zato v Železnikih, ker Strajnarju vedno daje vino, kadar k Coču pride, saj ima baje že kar svojo posebno časo odločeno in Martink ravno tako, ta dva sta bolj gor vzeta. Krive, Aadrejček in H valček pa menda nimajo tiste sreče in zato pa »Krivca* jezi in vso to komedijo postrani gleda, Andrejčku pa tudi nič prav ni. No, pa Coč so dober človek, ker ga privoščijo tudi, kolikor ga morejo spiti, vsem maziljenim gospodom, kakor tudi sevskemu Miklavžu, ki se ga nasrka tako, da mu kar srce kuca. Pa kaj bi naštevali, saj se mora nekaj za prihodnjič prihraniti.
Zopet drogi pravijo, da poznajo samo enega državnega poslanca na Kranj steni in to je gosp. Hribar, ki je v resnici od ljudstva izvoljen, ker vsi
drugi so poslanci od duhovščine in škofa, za katere tudi kaj storijo.
Ksdar so volitve, je vedno vera v nevarnosti in ko se bode ljudstvo izpametovalo ter se prepričalo, da vera ni v nevarnosti radi naprednih elementov, potem tudi od sedanjih poslancev ne bode duha, ne sluha in nastopili bodo pravi ljudski zastopniki ter ž njimi zlati čaii. Zdaj so pa zlati časi samo za duhovščino in škofe, ki si polnijo žepe in zatoraj naj take poslance za častne čiane voli Vatikan, a mi jih ne maramo, ker so le boritelji za bisago in ne za ljudstvo.
Radovljiške novice.
Osebna vest, Kot sodnijski avskultant je premeščen dr. N. Gelostina iz Novegs mesta v Radovljico.
Občinska seja se je vršila dne 27. svečana ob G. uri zvečer. Proračun za I. 1910 se da v pretres odseku treh odbornikov, da ga pregledajo ip poročajo o njem v prihodnji seji. Dolgi dopis deželnega odbora, ki na dolgo in Široko opisuje in »saukazuje*, kako se mora voditi vse občinske poslovanje, posebno pa blagajna, se je dal lepo ad aeta, kajti v obč. odboru mesta Radovljice se posluje že davno po vseh pravilih rednega knjigovodstva, menda že prej, kakor je sedanja večina dež. odbora imela kaj pojma o knjigovodstvu. Dozdeva se nam pa, da deželni odbor pozna svoje «juaake» v raznih javnih korporačijah. V obč. zvezo se sprejme posestnika M. Zalarja. Tvrdki Kune se da na razpolago, da nastopi tožnim potom proti obč. zastopu. Ko se resi še nekaj prošenj za podpore, zaključi župan obč. sejo.
Bralno in pevsko društvo »Triglav* je priredilo svoj prvi letni koncert v soboto dne 5. L m. in sicer s prav povoljnim vspehom. Ugajale so tako pevske kakor tudi godbene točke. Prvi ta nastop je pokaral, da razpolaga pavski zbor društva »Triglav» s prav dobrimi močmi, posebno ženski zbor obeta Se mnogo. Pevske točke, ki so se proizvsjale ta večpr, so dela naših najpriljubnej-Sih skladateljev, tedaj bi bilo odveč zgubljati kaj besedij o njih. Želeli bi edinole to, da ni to prvi in zsdnji koncert, da nas pevski zbor »Triglava* razveseli s svojim petjem še večkrat, a da nam tedaj poda kaj posebnega. Mimogrede pa opomnimo, da bi bilo dobro malo Hubadove Sole. Obisk je bil za radovljiške razmere lep, boljši bi bil pač lahko. Posebno častno je bila zastopana naša požrtvovalna okolica. Omenjamo le še to, da je nabrala gdč. Zarkova za »Ctrilmetodarijo* lep znesek 28 kron.
Knežje volilo pokojnega Karola Kotnika je vz valovilo srca vseh čutečih Radovljičank in Radovljičaaov. »Pol miljona kron* je slo od ust do ust in naS ponosni »Sokol* je poslal kakor pozdrav in zahvalo tej blagi duši deputacijo z društveno zastavo, da ga sprejmi na zadnji poti.
G. kr. državna železnic a ima pa res smolo v bližini Radovljice. Ni dovolj, da ji tisti »slavno-znani* tunel dela toliko preglavice, ker morajo delati nočindan, prišla je Se druga nesreča na njo. Pretočeno sredo, to je 9. t m. je odletela isrka iz vlaka, ki prihaja v naše mesto ob 1 uri in 7 minut in vžgala je nas. de na takozvanih gozdnih parcelah »Na Stanu*. Štirim posestnikom je napravila precej škode, najbolj je pač prizadet župan Predtrški Iv. Kristan. K sreči, da so v bližini delali ravno železniški delavci, ki so pogasili še dokaj hitro požar, kajti drugače bi bilo joj. Radovedni smo, kako se bo obnesla železnica. Menda se ne bo pustila rabiti.
Neizprosna smrt je zopet iztrgala našemu »Sokolu* marljivega brata Antona Varla iz Pred-trga v najlepši dobi 20 let. V torek ponoči je pokojnik izdihnil svojo blago duSo. Dasi sin pripro-stih starišev, se je pokojnik oklenil z duSo in telesom takoj početkoma »Sokola* ter mn ostal zvest do zadnjega diha. Vsled tega mu je pa tudi »Sokol* pokazal, kako ljub član mu je bil. Kajti pogreb njegov je bit prava manifestacija sokolske ideje v Radovljici. Spremilo ga je na poslednji poti lepo število »Sokolov* v kroju, 45 po Številu. Celo daljni Bled je bil zastopan po častnem Številu. Mnogobrojno je bilo tudi zastopano radovljiško prebivalstvo. »Sokol* mu je položil na rakvo lep venec s slovensko trobojnico s pomenljivim napisom »bratje bratu*, a pevski zbor »Triglava* mu je zapel pretresljive posmrtnice. Mir Tvoji dušil
»Radovljiška požarna bramba* ima v nedeljo svoj redni občni zbor.
»Sokol* ima pa svoj izredni občni zbor v nedeljo 13. t. m. ob pol 7. uri zvečer v prostorih brata Kunstlja. Na dnevnem redu je kakor edina točka: Volitev enega odbornika in enega namestnika v odbor gorenjske župe.
»Ženska podružnica sv. Girilain Metoda* priredi v nedeljo 13. L m. ob pol 8. uri »zabavni večer* v prostorih R. Kunstlja. Na dnevnem vsporedu je godba in nastopi prvikrat domači godbeni zbor, menda Se v civilu, kakor tudi pevski zbor »Triglava*, a za smeh preskrbi »Bucek v strahu*. Upamo, da nas ta večer združi vse one, ki res čutimo, da smo na onem divnem Gorenjskem, ki je svetovno znan kraj, a po katerem sega te nenasilljivi tujec. Naj bo ta večer posvečen spominu največjega slovonskega sina Karola Kotnika.
V Kranju, dne 12. marca 1910.
* Dunajski žnpan dr. Karl Langer je umrl v četrtek zjutraj ob 8*5 minut. Klerikalci temu možu popisujejo cele rjuhe papirja, a mi Slovani se ne moremo posebno orgevati za ravnokar umrlega Slovanožrca. Kot dostojni ljudje mu le želimo lahko žemljico.
* Finančni minister je vložil v državnem zbt ru predlogo, ki naj mu dovoli kreditno operacijo za prirJobtev kapitala v znesku 181,740.000 kron. Ta kapital je glavno namenjen, da se blagajnam, ki so močno oslabele, povrnejo zneski, ki so se porabili za vojaške namene ob času aaeksije Bosne in Hercegovine. — Tako se uradno poroča. V stvari je pa nekaj zelo nejasnega. Finančni minister je dobil, kakor znano, z izdajo državnih za-kladnih listov 220 milioaov, ki so se baje povrnili izpraznjenim državnim blagajnam. Seveda je do današnjega dneva Se neznano, koliko je v resnici veljala anekiija A čas je, da bi se to zvedelo.
* Vlada sili, da bi se rešila predloga o novem posojilu Se pred Veliko nočjo. Temu nasprotujejo socialni demokratje, Slovanska enota in del Poljakov.
* 0 novem državnem posojilu javlja «Fremdenblatt», da se ne najame pri bankah, ampak da prevzame vodstvo zopet postna hranilnica.
,* T. Hasaryk. 7. t. m. je minulo 60 let, odkar se je rodil v Hodoninu na Moravskem slavni čeSki učenjak in vseučiliSčni profesor na praski univerzi Masaryk. Njegovo ime ni znano samo med Čehi, med Slovani, njegovo ime je zaslovelo po Širni Avstriji, Evrop*. Njegovo delovanje na univerzi je bilo zelo p'odouosno. Vzgojil je celo generacijo v svojem duhu, ustvaril Čehom svetovni nazor, ustvaril pravi pojem politike kot vede. Delal je z besedo in s peresom na kulturnem, narodnem in političnem polju. Njegovi razni spisi so si priborili eno prvih mest. Kot politik je ustanovil posebno politično strujo, realistisno strujo. Povdarjal je vedno, da mora sloneti politika na poštenosti in resnici. V zadnjem času je stopila njegova oseba v ospredje in sicer o priliki veleizdajniskega procesa in pri Friedjungovi obravnavi. Skrbel je za to, da je razkrinkal ozadje teh procesov ter postavil v pravo luč avstrijsko diplomacijo. Masaryk je pa tudi izvrsten in globok govornik, kar je vedno dokazal kot poslanec v državnem zboru. Ob tem trenutku stopamo tudi mi v krog slaviicev tega velikega moža bratskega nam češkega naroda in mu želimo še mnogo let življenja, kar bo za napredek Cehov in Slovanov sploh velikega pomena I
* Bi?il zadrski nadškof Dvornik, katerega je rimska kurija odstavila, je bil v četrtek na a v-dienci pri cesarju.
* 0 hrvatski volilni reformi se poroča, da se hoči število volilcev povišati tako, da bo odstotek približno enak sedanjemu na Ogrskem. Doslej ima približno 2 in pol odstotkov prebivalcev volilno pravico. Po reformi bi jo dobilo 6 do 7 odstotkov. In taki škandalozni reformi hoče pritrditi hrvatsko-srbska koalicija 1
* Ogrski ministrski svet je sklenil, da se skliče državni zbor na 21. t. m. Seveda se petem takoj razpusti.
* Za predsednika Brazilije je izvoljen maršal Hermes da Fonseca z 270.637 glasovi proti Roy Barbosi. ki je dobil 132.000 glasov.
* Angleški kralj je prbel inkognito v Parit.
Godovi prihodnjega tedna:
13. Rozina, Svetovid, Roža; 14. Matilda, De-Simir,- 15. Longin, Velislav; 16. Hilacij, Ljubi-slava; 18. Patricij, Budimir; 18. Mar. D. 7. žal., Ciril, Siavoljub, Bogomil; 10. Jožif, Bodislav, Zlata, Bogdan.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden: 17. v Mengšu.
Jfuharsko knjigo
zastonj
n 43-1
dobi vsakdo po pošti pri prvi kranjski tovarni testenin v JI. Jjistrici.
Novičar.
Velik shod soper grde »Sloven-Čeve' napade na Ciril-Metodovo drnibo sklicn|e starosta Slovencev, g. notar Luka Svetec, dne 12. marca t. L ob 10. ari dopoldne v ljubljanski Mestni dom. Izpričajo naj govorniki ls Primerja, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je ndejstvila aa obmejne Slovence „Drniba sv. Cirila in Metoda". Zavedni Slovenci in Slovenke, ¥1 pa prihitite, da v mogočnem številu manifestirate sa našo družbo v trenotku, ko je narodna nevarnost sa našo deco največja in v trenotku, ko se kaše naj« nevarnejši sovražnik Ustni brati
Občinski odbor molino obelit Kranj je v
svoji seji dne 11. marca 1.1, po odobritvi sejnega zapisnika z dne 22. februarja 1.1. vzel z zahvalo v vednost, da je Kreditno društvo v Kranju darovalo za mestne ubožce 50 K. — Na to določi župan občinska odbornika gg, Josipa Krenerja in Franca Omersa kot zaupnika za letošnjo naborno komisijo. — Poročilo g. Tomo Pavšlarja o obsežnosti zgradbe bolnice v Kranju, ki se namerava zgraditi, z dopolnilnimi pripombami obč. odbornikov gg. A. Koblarja in C. Pirca vzame obč. odbor v vednost. — Taisti vzame dalje v vednost, da je mestna hranilnica v Kranju pristopila »Zvezi jugoslov. hranilnic" kot članica. — Računski zaključek in bilanca mestne hranilnice v Kranju, ki izkazuje čistega docička za upravno leto 1909, in sicer pri upravnem imetju 23.838 K 29 vin., pri splošnem rezervnem zakladu pa 9.117 K 89 vin., skupaj 32.956 K 18 vin., se odobrita. Na predlog obč. svet. dr. V. Štempiharja izreče obč. odbor zahvalo upravnemu odboru in ravnateljstvu hranilnice za njuno trudaljubno in vspešno delo. — Odobri se nadalje računski zaključek dijaške kuhinje za prvi tečaj šolskega leta 1909/10. — Poročilo načelnika tržnega odseka, obč. svet. g. Fr. Krennerja o tržnem redu za živinske letne in tedenske sejme in o dovolitveni pristojbini vzame obč. odbor v vednost in sklene, da plača pode-litveno takso v znesku 2961 K. — Sklene nadalje na predlog obč. odb. g. dr. Kušarja, da se prošnja trž. občine Železna Kapla za sprejem pok. Engelb. Miklavčiča, njegove žene in njunih petero otrok v tuk. obč. zvezo iz formalnih ozirov zavrne. — Na predlog načelnika polic, odseka g. J. Sa-jovica sklene odbor priporočati izpopolnitev gostil, koncesije g. M. Goloba v Kranju. O prošnji g. L. Rebolja v Kranju obč. odbor pritrdi predlogu načelnika stavb, odseka, obč. svet. g. V. Majdiča, da se prosilcu proda del p. t 906 ad Kranj za kupnino 1000 K. — Konečno obč. odbor sklene, da se naroči obl. avt. ing. L Štembovu izgoto-vitev regulačnega načrta za mesto Kranj za pavšalno svoto 2000 K, na kar župan zaključi sejo.
Zaplembo narodnega kolki «20./H 1908» je graško nadsodišče na priziv državnega pravdnižtva potrdilo.
Il trgovinska In obrtne zbornice. Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev Josipa Lenarčiča za predsednika in izvolitev Ivana Kregarja za podpredsednika trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani.
Čitalniiki odbor v Kranju uljudno vabi vse one, ki bi hoteli v Kranju, oziroma v okolici, predavati, da se čim najhitreje prijavijo. Predavali bi v imenu «Zveze slovenskih izobraževalnih društev v Ljubljani*.
Predavanje ? Kranju. Včeraj je predaval v Narodni čitalnici g. prof. Milan Pajk o »Kmečkih uporih s posebnim ozirom na Gorenjsko*. Mnogo-brojno občinstvo je z zanimanjem sledilo skoro enournemu, zelo zanimivemu govoru g. predavatelja.
Il davčae službe. Prestavljen je c kr. davčni upravitelj Fink iz Kranja k davčnemu oddelku v Kočevje.
Službena izprememba ▼ Kranju. Namesto odišlega Drag. Tomšiča je nastopil službo novega občinskega tajnika g. Janko Rozman, bivši solicitator pri g. dr. Valentinu Štempiharju. — V pisarno dr. Štempiharja je vstopil kot solicitator g. Edmund Planinšek iz Šoštanja.
Narodna čitalnica v Kranju. Zopet nam je naša vrla čitalnica priredila izreden užitek upri-zorivši dramatsko predstavo. Naši daleč znani diletantje so nam zopet dali priliko, da smo mogli občudovati njih izredne talente in fino umetniško umevanje ter vobče uprav mojstrsko predstavljanje tudi najtežavnejših dramskih umotvorov. To pot so posegli jako visoko in dne 5. in 6. t. m. uprizorili Champóle-Nionovo dramo .Simona", posl. od F. S. Kar odkrito povemo, da smo se nekoliko zbali za naše vrle Talijine učence, ko smo culi naznanilo te predstave. Kajti igra zahteva, vsaj od predstaviteljev glavnih ulog, izredno mnogo: z vso resničnostjo igrati take značaje, kakršni nastopajo pred nami v tej igri, more le pravi umetnik, ki je poleg tega tudi, kakor pravimo, na odru že domač. A na najpri-jetnejši način smo bili presenečeni, ko smo se prepričali, da tudi to pot zaslužijo največjo pohvalo in da se jim mora le odkrito čestitati na izbornem uspehu. Glavni junakinji prireditev ata bili neoporečno Simona d' Avron in lady Eleonor d' Avron (g. Valenčičeva in gdč. Polakova). Njuna igra je bila v toliki meri resnična in značaju njunih ulog ustrezujoča, da je najhujšemu skeptiku segala v srce. Obžalujemo le, da nam tukaj ni mogoče obširneje ocenjevati te junaške in požrtvovalne hčerke in ves svet mrzeče, a svojega nesrečnega sina tem bolj — uprav strastno — ljubeče matere. Tudi grof in grofica d' Avron (g. Sajovic in gdč. Pravstova), Richard d' Avron (g. Depoli), že davni naši znanci na čitalničnem odru, so se zopet pokazali, da se jim sme brez skrbi poveriti najtežavnejše uloge. Gdč. Malči je bila v vsakem oziru fina, razvajena in res aristokratsko nervozna grofica, g. Depoli pa plemenit mladenič, ki si je kljub največji nesreči ohranil plemenito srce, hrepeneče po idcalnej ljubezni, pripravljen žrtvovati svojo lastno srečo — da
obvaruje nesreče svojo izvoljenko. Igral je svojo uiogo res izborno. Tomaž Erlington (g. Chrobath) je kljub temu, da je šele začetnik na odru, nastopal prav dobro; želeti bi bilo le nekoliko več mimike in zvitemu intrigantu primernejšega nastopa. Odvetniku Osminu (g. Sedej) bi bilo treba za starega prijatelja primernejše, starejše maske in nekoliko svobodnejšega gibanja. Župnik Arnold (g. Šinkovec) in predsednik sodišča (g. Fock) sta kratili ulogi, ki ne dopuščata zanesljive sodbe glede igralčevih zmožnosti, vendar pričakujemo po njunem zadnjem nastopu tudi od njih lepih uspehov v bodočnosti. Istotako majhni sta ulogi Hane in Toma (gdč. Ferjanova in g. Jakhel), vendar sta tudi onadva že sedaj pokazala lep talent. Splošno je mnogobrojno občinstvo z največjim zanimanjem za razvoj dejanja in sočustvovanjem za usodo glavnih predstaviteljev sledilo igri in z živahnim ploskanjem razodevalo svoje zadovoljstvo.
v.Vreanana Kranjcem bedo se zjasnila". O jerum, jerum 1 To je smeha po Gorenjskem, odkar se je zvedelo o velikanski učenosti najnovejšega veSčaka na polju „pragrobiSč" dr. Mantuanija. S. L. S. si lahko čestita na pridobljenih veščakih, Kdbi, poročevalec o slovenskem gledališču, Podles-nik, »profesor" na trgovski Soli, dr. Mantuani, raziskovalec grobišč. Kako je že pel PreSeren? — „Le čevlje sodi naj Kopitar11. — Pečnik, kje si?
Tudi raziskovalec
Tatvina v Kranju. Na št. 70 v Rožni uiici v Kranju je bila neki Franci Pečarjevi iz nezaklenjene omare ukradena hranilničoa knjižica, glaseča se na 7000 K, ko je bila Pečarjeva pri prvi maSi. Tatica je vzdignila v Ljubljani 500 K, se podpisala z imenom „Ana Perjatu", potem pa nesla knjižico zopet nazaj. Pač čuden slučaj. Opozarjamo tukajšnje orožniStvo, naj se zanima za to tatvino.
Odbor radovljiškega učiteljskega druitva
ima svojo sejo v četrtek, dne 13. t. m. ob S. uri popoldne pri VVucbererju, Lesce. TovariSice in tovariši dobro doSli. Pomenimo se kaj o dobrih in slabih časih. Na svidenje 1 Predsedstvo.
Z Bohinjske Bistrice ee nam piše; Glavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani uljudno vpraSamo, ako sme aaS vsemogočni župnik Piber poročati na merodajna mesta, da na Boh. Bistrici ne obstoji več »podružnica sv. Cirila in Metoda". Mislimo, da bi moral vendar najprej sklicati občni zbor, tam predlagati razpustitev in potem Sele poročati dalje. Menda veljajo postave tudi za naS kot Radovednež.
Begunje "na Gorenjskem. Prebivalci Begunj smo prav radovedni, čemu nas obiskuje naš pre-svitli Skof Anton Bonaventura tako pogostoraa. Sepeče se, da bodi spreobračat naSega župnika, — drugi zopet hočejo vedeti, da zbira snov za svojo knjižice, ki jih meni napisati za moške, to je za mladeniče in za dekleta. Napačno bi ne bilo, ko bi se oglasil tudi malo na Brezjah PIP — Se bolj čudom se čudimo Begunjci, ker ne beremo čisto nič, zakaj Se ni prišel oni Bbrnov lovec Eisenpart, ki je streljal na Begunjščici po nedolžnih ljudeh pred poroko v tej dobi. Smo li Se v ustavni državi P Imajo li baronovi lovci drage postave kakor pa mi navadni Zemljani P! Zahtevamo pojasnila I Begunjec.
Vse slovenske zdravnike vabim na vseslovenski zdravniški shod, ki se vrši v sredo, dne 16. marca ob 6. zvečer v mestni dvorani v Ljubljani. Dnevni red: 1. Volitev predsedstva shodu. 2. Volitev slovenskega narodnega odbora, L j. podpredsednika in treh delegatov za vseslovanski zdravniški zbor. 3. »Slovenski zdravniki in zakon o socialnem zavarovanju*. Poroča primarij dr. P. Defranceshi is Novega Mesta. 4. Slučajnosti. Koj po shodu se vrši v isti dvorani mesečno zboro-ranje »društva zdravnikov na Kranjskem*, h kateremu so izvenkranjski kolegi povabljeni kot ljubi gosti. Na dnevnem redu predavanje prosektorja dr. J. Plečnika: »Misli medicinca o sodno-zdrav-niškem poslovanju*. Zvečer prijateljski sestanek v hotelu »Union*. Dr. Demeter vitez Bleivcais-Trste-niSki, kot sklicatelj.
Ns vseslovenskem zdravniškem shodu, ki se bo vršil dne 16. t. m. v Lgubljiani, se bodo v prvič k skupnemu posvetovanju zbrali vsi slovenski zdravniki. »Društvo zdravnikov na Kranjskem*, v katerega rokah so predpripravo, razposlalo je vabilo za vsako kronovino po enemu poverjeniku. Sicer se pa vabilo z natančnim dnevnim redom objavi še po vseh slovenskih listih. Nekatere skupine in mnogi posamezni zdravniki so že priglasili svojo udeležbo. Ker se isti dan popoldne vrši v Ljubljani zborovanje »proste organizacije okrožnih zdravnikov na Kranjskem* in se ti vsi udeleže shoda, obeta postati tajsko živahen.
Občil zbor podraliloe sv. Cirila la Metoda ss Savo • Javoralk - Koroško Bele se vrli v nedeljo, dne 13. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih gostilne pri »Jelenu* na Savi.
Il Amerike V Barbertonu, Ohio, so dobili zjutraj na ledu Urbana Kopača iz Rupe pri Kran mrtvega. Na glavi je imel globoko zarezo po životu pa več lahkih poškodb. Ali se je zgodil ah nesreča, ni znano.
Nagrada il rešitev življenja, 26 kron, je dobil Janez Snoj iz Tacna. ReSil je Lovrenca Ma-lenška s Smartnega.
Občil zbor kenjerejske zadruga v Lescah se jo vi&il dne 17. m. m. v Lescah pri Wuchererju. Glasom poročila aačelstva je Štela zadruga ob koncu poročilne dobe 50 članov. Denarni promet je znašal 4486 K 86 v; dohodkov je bilo 1707 K v izdatkov pa 995 K 85 v, čisti prebitek 712 kron 12 v. Zadruga je v čaau svojega delovanja vzela v najem 40 oralov obsegajoč pašnik, kjer imajo zadružniki proti mali odškodnini upašene konje. Pašnik se je deloma že zboljSal z umetnim gnojili. Po sklepu občnega zbora namerava zadruga v letu 1910 prirediti konjsko razstavo in premovanje konj. Zadruga je za razvoj konjereje velikega pomena. Ce nadalje upoštevamo, da poljedelsko ministrstvo pri podelitvi podpor v prvi vrsti upošteva zadruge in se tudi samostojni konjerejski odsek kmetijske družbe pri oddaji in nakupu plemenskih kobil ozira največ na člane zadruge, je jasno, da je pristop k zadrugi za vsakega konje-rejca velike važnosti.
Cukl v Radovljici so na robu propada. Da bi se še vzdržali na površju, poskušajo vse mogoče načine, da bi pridobili Sokole, oziroma Sokolski naraščaj za avojo organizacijo. Ustanovili so tudi svoj naraščaj. Ker pa nimajo nobenega telovadca v svojih vrstah, kateri bi imel vsaj trohico znanja o pravilni telovadbi, so začeli podkupovati Sokolski naraščaj z obljubo, da bode dobil dotični, kateri izda, oziroma, kateri zapusti Sokolski naraščaj, ter prestopi k njihovi organizaciji, tako darilo, da boe celo svoje življenje srečen. Radovedni smo, kakšno darilo bode to, mogoče tako, kakršno je dobil neki čuk od nekega patra iz Brezij in proti katerima teče sedaj pri c kr. deželni sodniji v Ljubljani preiskava radi hudodelstva proti nravnosti. Res so tudi speljali nekega vajenca, kateremu so bile ljubSe obljube, kakor svoje prepričanje. Sedaj se pa repenčijo in izzivajo po Radovljici, čeS, ves sokolski naraščaj bo pristopil k nam, kar jih pri vas ne marate za člane, pri nas bodo pa takoj lahko člani. Hvala za take člane. Preljube čukula-darje radovljiške pa opominjam samo na to, da ste lepo tihi in mirni in da ne boste nikdar več naS naraščaj podili spat, ker potem ne bode več zadostovalo, da se beseda prekliče, temveč jih badete dobili po jeziku, da si ga ne bodete nikdar več upali stegniti proti Sokolom. Pa tudi tebi, preljubi kaplanče v gospodu, polagam na srce besede Kristusove: »Ljubite svoje sovražnike* in ne kakor ti učiš: »obrekujte svoje sovražnike*, ker bodeS sicer tudi ti dobil odgovor, kakršnega niti v sanjah ne pričakuješ. Pusti v prihodnje naSe napredne gostilničarje, kateri so že davno pod zemljo v miru, ter glej da kmalu prekličeS svojo žalitev, katero si v svoji besni zagrizenosti izrazil v Soli, sicer bode beseda meso postala, kekor so je zgodilo vaSemu bratcu predniku in kar bi vaši maziljeni osebi znalo precej Škodovati. Tudi ti svetujem, da ne poskusiš nikdar več zabavljati proti »Sokolu* ter imenovati našo telovadnico za po-hujševalnico, ker bi ti sicer dokazali, da je župnišče na Brezjah in Se kje drugod precej pohuiljivejSe, kakor pa naša telovadnica 1 Capitotll
Podkorenom pri Kranjski gori je umrla gospa Marijana Kavalar, rojena Gregori. N. v m. p. 1
Za družbo sr. Olrila in Metoda. Ko se do-znali rodoljubi v Ajdovščini o velikanskem darilu, koje je nakanil pokojni g. K. Kotnik svojemu ljubljenemu narodu, začutili so dolžnost, da se poklonijo temu največjemu dobrotniku slovenskega naroda. V počeSčenje spomina na dobrotnega rodoljuba Kotnika prijavili so osem Številk k obrambnemu skladu in poslali takoj K 1000. — Rodoljubi v Ajdovščini znajo ceniti zaslužne slovenske može in so dali s tem obenem lep vzgled in privlačni poziv vsem družbenim podružnicam in sploh vsem zavednim krogom slovenskim, da počaste spomin Kotnikov kar najveličastneje. Hvala Vam, dragi rodoljubi 1
Novost!
Izšla je zelo zanimiva .brošura:
Schul- und Kultureler?d in Krain.
Ein Beitrag zur Frage der slovenischen Universität — Von einem Slovenen. Cena 60 vin., po pošti 70 vin. — Dobiva se v tiskarni v Kranju.
t Smrten dvoboj. V soboto popoldne se je vrSil na Dunaju dvoboj na pistole med namestni-Stvenim uradnikom dr. Mayerjem in barom Wie* derhoferjem, mlajšim sinom slavnega umrlega klinika. Wiederhof at je bil težko ranjeu in je pri prevozu v bolnišnico umrl. Dvoboj se je vršil, ker je Wiederhofer zasledoval Mayerjevo ženo, dr. Maver bo vložil proSojo na cesarja, da se sodno postopanje proti njemu ustavi Drugi zopet poročajo, da je z ženo vred pobegnil v Švico.
t Izseljevanje ? Ameriko. Lani se je izselilo v Zadinjene države 957.105 oseb, to je 150.000 več, kakor v prejšnjem letu. Nad 85 odstotkov naseljencev je prišlo iz Evrope, največ in Avstro-Ogrske, ki je najsiromaSnejSa dežela; Avstrijcev je priSlo 232.354. Is Italije je dospelo 221.964, is Rusije 117.087 naseljencev. Oitah se porazdele po drugih deželah. Naseljevanje iz Romunske je nazadovalo, dočim je is vseh ostalih evropskih dežel napredovalo.
Ljubljana
Prešernova nllea it. 9
Gričar$jfajač
Ljubljana
Prešernova ulica šL 9
uljudno naznanjata, da je zaloga za pomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset. zagotavljajoč točno in solidno postrežbo.
214
—6
71 6—1
Najbolj varno
denar v celem
političnem kran|skem ohra|n!!
Mestna hranilnica V Kranju
obrestuje hranilne vloge po
1 26-5
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
246.000 kron.
********** •***********************#
Končen leta 1909: Stanje hranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron.
Ta najstarejši denarni zavod v Kranja nradnje na rotoviu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne.
4
w»wmim»wmwtwm<
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvigajene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici.
f
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndl sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter žnpnlšča cerkveni denar.
t
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo ao tndl vložne  knjižice  drugih hranilnlo In p o soj lini o kot :j_gotov denar, ne da bi ao prekinilo obrpotovanje._x
Zagrebška tovarna, tvrdke fenrik Francka sinov, v vsakem on™ novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših SJrOVin. t^fe^ V VaŠ prid bode, bodete II pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu        sj "   ijp
pravemu :Franekovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
SL Sag*?. YUSS.IttLV.
E3
Tovarniška znamka.
Raznovrstno blago za ženske in moške obleke, pa tndl že narejene obleke za otroke In odrasle prodaja v veliki Izberi po zelo nizkih cenah
mtm    novoustanovljena trgovina asas
J. PFEIFER („pri Fajfarjn11)
v Kranja (poleg Jahačeve gostilne).
Velika iasfcser klobukov!
lí. priloga Gorenjcu" if. 10 g 1,1910
USIa le knjižica »Cerkvene prlitolblne aH štolnfna" z dodatkom »Kako se določa kon-grua?" Cena 30 oln.; po polti 40 oin. Dobi se o tiskarni lo. Pr. Lam-prefa o Kranju.
Kdor se hoče ponfiltl o cer-koenlh pristojbinah, nai seže po te) knjižici!
Kapneis pater Aoraoher Beno, znan v Mona-kovem kot izvrsten pridigar, je izstopil iz kapucinskega reda ter se te dni oženil s hčerko vladnega svetnika Schmidts.
Cerkev cgamo in moike». Iz Novega Jorka poročajo: Cerkev za moške v Atlantic City, ki je imela spočetka sijajen obisk, bodo te dni zaprli in opustili. Upravitelj te cerkve je napravil čuden poskus, da privabi moško v cerkev: nekega dneva je proglasil cerkev «iamo za moške » in ni pustil več nobene ženske v njo. Moški so smeli v njej kaditi in piti brezalkoholne pijače; ako jim je bilo prevroče, so smeli sled tudi suknjo. Spočetka je to zelo vleklo, pozneje pa so S3 moški naveličali in pustili upravittlja v cerkvi — samega.
Trapiftovskl pater Delmotte je, kakor se poroča iz Rima, pooegnil iz samostana Tre Fon-tane, kjer je opravljal kupčijske opravke. Samostan je zelo bogat, ima obširna posestva in redi prav mnogo ttvme. Radi nekih notranjih sporov so nekateri bratje povsod zasledovali Delmotta, tako da mu je postalo tako življenje neznosno, pa je s pomočjo nekega prijatelja ušel v avtomobilu.
PiaristoTiki menih Gvido Sticb, ki je pred dvema letoma umrl, je zapustil 200.000 K in postavil kot dediče same privatno osebe, društva in mestno občino. Red piaristov je pa izpodbijal oporoko, češ, kar je prihranil in kar je pridobil Sticb, vse to je pridobil za red. Ta red je tudi zmagal in 200.000 K poj^e v veliko malho.
Oiebni vlak je laial snežni plaz pri Eve-rettu v združeni državi Washington. Najprej je vlak tako zavozii v sneg, da se ni mogel ganiti, sedaj ga je pa še od zgoraj pokrilo. Pomožni vlak so že odposlali.
Skoz 20 let seje obnesla
0(athreiner DCneipp- sladna kava v vsaki družini vedno kot najizvrst-nejši pridavek k bobovi kavi in kot njen nadomestek, kjer je bobova kava vsled njenega razburjajocega vpliva zabranjena. Za otroke ni zdravejše kavine pijače kot je cist ŠKathreiner. Otroci uspevajo krasno.
V dvorani hotela ,Nova Pošta' v Kranju.
Vsako soboto nov spored. Od 12. do 18. marca i
Psi v službi armade.
(Naravno.)
Moje cvetlice.
(Fantastično v barvah.)
Luccia di Lammermoor.
(Zgodovinska t! umu)
Akrobatska rodbina.
(SmeSno.)
Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli? Pri pametni glavi:
zavžijl
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost liter K 2*40.
Kabinetna kakovost .   „ 4*80.
Naslov za naročila: .FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Naprednjakl! Podpiraj«© in širimo svoje časopisje tako, kakor to delajo klerikalci. Napreduje le tista stranka, ki ima dober in zelo razširjen tisk. Zatorej berite in naročajte „6oren]ca"l
Loterijska srečka dne 6 marca 1.1.
Gradec    62   16   79   22 36
Išče se
k mladima zakoncema priletna ženska ali varuhinja. Kje? pove upravništvo „Gorenjca".      68 3-3
Lep bernhardinski
pos
ae oeno proda. 80
Vpraša naj se pri Ed. Kocbeku v Kranju.
75 26—1
Prva tovarna
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Škofjo Loko in Tržič pri gosp.
depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice sa pokušajo so po 40 vin. in se dobijo pri g. Dolenzu.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prejel ravnokar veliko množino vsakovrstnih
oblek
ki jih prodajani kakor vse druge oblačilne predmete po najnižji ceni.
J. Pfeifer
79
trgovina s manufskturnim, modatm in konfekcijskim blagom pri »Pajfarju» v Kranju
L&
LJubljana, Dunajska cesta štev. 20. ■
Lastni isdelkl      7« lS-i ■
oljnatih barv, lakov ™
flrnsžev In steklarskega kleja. Velika a zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barve za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, oene nlskt. ■
Za obilna naročila se priporoča ■
Premrl & Jan dar ■
trgovina oljnatih barv na drobno in na debelo. H
51(9 žgane HaVe
fraaHo na Vsako postijo
41 io-6 za kilogram
Brasil - mešanice, jako dobre . . . . . . K 3-
Zajutrek-Melange, fini okus......, 3*40
Central, nežne, fine........ . . 360
Karlsbader-Melange, močne, fin aroma   . . 4'— Dunajske Arabia-Spezialitete, jako priljubljene mešanice...........4*40
razpošilja po povzatju ,ArabiaS Import kave ln čaja
Dunaj III 2. Untere Vladuktgasse Nr. 35.
Kavarne, restavranti, inštituti, zavodi dobe prednostno ponudbo
Tonnies
v Ljubljani T
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost iage in vat ■troje za obdelovanje lesa. Franci« • turbine osobito za žagine naprave zvezane ne-posredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Moli več!
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-li-lijino mlečno milo (Znamka .Steckenpferd.) od Ivrdke Bergmann in Ko., Tešin ob L., ker je edino to milo najboj učinkujoče vseh medi-cina'nih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogeiSjah in trgovinah s parfimerijami i. t. d.
55 40—6
'i®®®®®®®®®©®®®®®®®®®!®®®®®®®®®®
Ugodna prllllja. prostovoljna prodaja.
V ponedeljek, dne 14. marca 1910 od 1 do 3. popoldne se bode prodajala
v Kranju, Kokriško predmestje št. 38 78
hišna oprava m mizarsko orodji.
Od 3. ure naprej se bode vršila ravno tam tudi
prodaja omenjene!hiše.
Hiša je enonadstropna, v jako dobrem stanju, tik državne ceste, i lepim razgledom in in vrtom ter je jako pripravna za vsakovrstno obrt
®l®®t®®f@®®®®®®®®®®®8®®®®®®®®®®®§®§®'
11
::     Našim rodbinam priporočamo
Kolinsko ciKorijo.
f* a m o
%
*^Sf ono«*
je oni, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. K. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč,
večjo nego milo ali milo in soda
ne da bi kvaril perilo.      32 14—7
kar se more rabiti za pranje perila, varuje v največji meri perilo, je poceni in daje
blitfiio Moto ter je popolnoma brez doba.
Zavitek     kg stane samo 30 vin.
Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. Na debeloi
L. Minlos, Dunaj, I. Molkerbastei 3.
Zlate jVitiBj«: Beril«, Pariz,
Najboljše kosmetično
ZObOHstUno
sredstvo
Jzdelovatelj
0. Seydl
*Xjubljana, SpHal.-Stritar, ul. 7
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
4» 52-6
138 52-39
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča tvoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na tahtevanje taatonj.
Glinaste peči
štedilnika, banje za kopeli, kakor tndl kipe, vaze in droge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pači; In glinastih izdelkov v LJubljani.
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m
..........
Električna gonilna sila.
Tovarna oljnatih barv, la|a in firneia
Brata gbcrl5
erkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
Miklošičeve ulice 6, nasproti not. ,TJnion*
IjlBljill
Ustanovljeno 1842.
,62—27
Telefon 154.
D0DDSDD00D
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parizu s prvini darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Specijaiisl v Izdelovanju frakov lo saloiskii si ;;eoj.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega cela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—59
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-15
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
209 52-29
Rudolf Rus
nrar v Kranju
Ravnokar Je Izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomnr brezplačno
Ustanovljeno leta 1885.
Martinova cesta 20 f)   £afiff Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne •■^••••jS      železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—83
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ drnštva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogati zaloga pohištva vsake vrsto v vseh cenah, Ogledala, slike v mh velikostih.
Popolna oprava za rile. špeoljallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki sen/.
Modroci It lična-tata omrelja, afrl-danske trave aH žima, pno mte vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej, Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne tobe, salone, predsobe, oele garniture.
za som; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Špeo/JaJItete v nevestinih balah. Veti*! prostori, pritlično ln v t, nadstropju. Čudovito poceni u hotele, vile In letovišča 62
za.
gld.
65
00
Konc. zobarski atelje
tli 4ll ' Kranju
WW W W    ^   ~ »*W^*r^Enjlinjn^^AMnj
od sedaj nadalje samo v Konc. zobotehnični atelje
O. »e^rcll
Odda se
lepo stanovanje
z najlepšim razgledom, s kuhinjo, shrambo in 3 sobami v hiši št 26 67 3-3
»pri Jelenu".
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
X«ečKi posojilnici
v Ljubljani
(naiproti Figovca:: v lastni hiši:: Dunajska cesta.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge se obrestujejo po *Vlo.
»V kmečki posojilnici je naloženo II že nad 15 milijonov kron.   :: II Beservni zaklad čez 300.000 kron.
Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 84 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—6
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
jolsH« potrebni«
vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina
'Anton Adamič
galanterijska in
43
13—7
modna^ trgovina
K R A N J j: .Glavni trg,j
Posebno ugodne cene i        za dijake! i
Klobuke, čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, žepne robce, glavnike, denarnice, mila ln drago toaletno blago, krtače, torbice i. t. d.
:: Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna!
Na debelo in drobno!
Vsem svojim prijateljem in znancem kličem v slovo iskreni ,,j/a s dar!" J/a svidenje/
V Kranju, dne 8. marca 1910. 74
„ Janko", vrvar.
na Gorenjskem se želi kupiti. 62 4-4 Ponudbe na upravništvo »Gorenjca".
Trgsvsko-obrtna banka t Ljubljasi
registrirana zadruga z omejenim jamstvom.
Uradni prostori: Šelenbnrgova ulica ——- (pri „Mallčn"). =
Vplačani deleži K I0I.8&0.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne
vloge do dne dviga po 4'/ju/o> rentni davek plača
zadruga sama. Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi
stranka čekovno knjižico. Daje posojila na najrazličnejše načine.
Ravnotam Menjalnice: Zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne
vrednostne papirje, srečke i. t. d. Nakazila v Ameriko Eskomptira trgovske menica. Preskrbuje vnovčenje menice, nakaznic, dokumentov
i. t. d. na vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja izkaznice. 10 12—9
Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni.
Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12. ter popoldne od 3. do 5.
predprcdilniski mojster
(Fleiermelster)
dalje S Selfakfor-pradHoa in prlaukaloa, nekaj predpredllk (Fleierinnen, Streckerinnen) in drugo osobje išče velika navalna in Mako -precUlaioa v južni Nemčiji. Stalno delo. Viaoka meada. Cena stanovanja in živila. Dobra šole. Obširne prijave pod šifro      64 8—3
5500
notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo
Kalserjeve   ™ 24-4 prsne karamele
a tremi Jelkami
•kašelj!
hripavost,   aailisenoet, katar,
krčeviti in hripavi kašelj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se pri H. Roblek, lekarna, Tržič.
J OS. MEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikova   ulioa   A t. 4«
StHliio-iMtM H koufrokcllsko kijiCtviičirftvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedilnike 1.1, d.
Špecijaliteta: 76 62-52
valjični zastori (Rollbalken).
Line 1909:   asiate». Itolajna  najvišje priznanje
Magdebnrg Bucfean
R.Wolf
Filialka Dunaj, uunaj m-Am neumarkt 21
Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani
lokonobili na Vroči )»r
z 10 do 800 konjskih sil Najbolj gospodarski, najtrpežnejši in najsigurnejši stroji na moč za
»se industrijske In gospodarske obrate.
249 26—11
Skupna izdelava nad H50.000 PS
Edini
zobozdraunlžfeJ In zobotehnisKl
atelje u Kranju E2E
u Isti hiši, kjer Je lekarna.
Umetni zobje se izgotove v enem dnevn, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo.
Ordlnaolje vsak dan, tndl ob nedeljah.
52—27
M
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Deluiaka glavnica K 3,000.000 K.        Stritarjeva Ulloa ŠtOV. 2 Rezervni fond K 860.000.
m -n       Podrninlce v Spljeta, Celovcu, Trstn ln Sarajevu. n .....
Priporoča promese na dunajske komunalne srečke po 18 kron, žrebanje dne 1. marca L L, glavni dobitek 300.000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter Jlk obrestuje od dne vloge po čistili 4 '|i °|o. 7352-1
63
19
I i i IH vi
I I ';(;(: ( ; ( i 1 ■ I   ). H ): ) j )\ I ; I . I : 1 ( : 1 ( : ( : ( : t . t . t *;<:<) N  1:1 !t   UM (;)
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in jI |A2a*|igj %fHftff|ff IaJQblJaBa ^pohištvene oprave, spominki iz marmorja, gra- AlUj*»jH   fUUil§I|§§ Kolodvorska nita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri kamenarskem  mojstru — ulica = i
snara
ci): m :c ):,)?(■(
Piuouarna zadruge gostilničarjev alpskih dežel u Lescah
reglstr. zadruga z omejeno zauezo uabl gOStillliCarje, da pristopijo k njej kot Člani.
m
Ta piiOiarna jc izVen Kartcla
zato ji je omogočeno postreči svojim p. n. odjemalcem s kar najnižjimi cenami in pogoji. Pivovarna je najmoderneje opremljena in pod veščim vodstvom, zato ji je mogoče najhitreje in najtočneje izvršiti vsa naročila.  Ker se vrši dne 22. t. m.
občni zbor
te zadruge, naj p. n. gostilničarji ne odlašajo, da pristopijo čim preje, ker potem se že lahko udeleže občnega zbora. Vse podrobnosti se izvedo rade volje ustno ali pismeno v pisarni. 70 3_2
m
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Rezervna naklada Iznaia:
51
S
registrovana zadruga z omejeni« poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obresto vanje.
PosojUa
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6°/o:: Eskorap-tirajo se tudi trgovske menice.
192-32
Denarni promet ▼ letu 1908:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in
v podružnici HT vsak dan od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. izvzemši
nedelje in praznike.
Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah it. 75.299.
Isdaja komorcij «Gor»njc»».
Odgovorni urednik Miroslav Ambroži«.
Laitnina in tiaak I« P* r.imhrati « y