M/wn
CENA 120 SIT /
RIBIŠKI BO RIBIČEV
JAGODJE PROTI TOVORNJAKOM / TUL BO VESLAL SAM
TURIZEM NISO ŠTEVILKE
(MefJNajbolje bo, da začnem z opisom dogodka. Dober teden potem, ko so se turisti iz Logatca zaradi parkiranja spravili nad parkiriščnika, inšpektorja in policaje, je grozilo, da se bo zgodba ponovila.
Do 17. ure, ko se vsak vikend začne urejati prizorišče Mediteran festivala so dogovorjena parkirna mesta izpraznili vsi vozniki z izjemo lastnika rdečega golfa z registracijo v okolici Ljubljane. Tik pred prihodom pajka so se le prikazali z brezplačne plaže na svetilniku in z dvema hladilnima torbama kot dokaz, da so vse prinesli s seboj. Mi smo si oddahnili, voznik pa nas je nahrulil, da ga prav nič ne zanimajo naše prireditve in da bo gotovo nastopil ansambel Posodi mi jurja. Na naš odgovor, da prihaja ena najboljših folk skupin s Poljske je sledil odrezav odgovor, da nismo vredni tolarja in da ne vemo ke turizem.
Potem je naokoli prišel parkiriščnik in povprašal o parkirnem listku, ki ga ni bilo videti v avtomobilu. Sledilo je nadiranje parkiriščnika, češ da je listek v torbi in da nikjer ne piše, da mora biti v avtomobilu. Na ponovno zahtevo po listku odseka, da zdaj že ne bo šel brskati v prtljažnik zaradi nekega listka. Parkiriščnik se ni dal in končno je bilo jasno,
IC Banka Koper
fgm
12. avgust 1999
da je možakar parkiral brez plačila, ki se mu je skušal še enkrat izmuzniti.
Gostinci, trgovci, parkiriščniki in še kdo ve povedati, da tako nekulturnih turistov še nismo imeli v našem mestu. V iskanju števila smo očitno spregledali kdo naj bo naš dragi gost in tako smo te dni srečevali ljudi, za katere bi bilo bolje, če bi ostali kar doma. Morda so z njimi zadovoljni tisti, ki so dobili plačano prenočišče, vsi drugi pa od njih niso imeli veliko.
Pa bi to še vse prenesli, če nekateri, ob tem ne bi bili tako nesramno nevzgojeni' Zato bi veljalo naslednje leto pred Izolo postaviti transparent na katerem naj piše: Če ste nevzgojeni, nekulturni, neprijazni, skratka nemogoči, potem raje dopustujte drugje.
Ob takšnih gostih so vse prireditve, od Imago Sloveniae do uličnih gledališč namenjene le domačinom pa naj bodo številke o uspešni turistični sezoni še tako optimistične.
FAST FOOD VENI
Ekspres pripravljene pečene jedi za dom:
piščanci, krače, rebrca, pizze, hamburger, topli sendviči, kalamari, čevapčiči v lepinji, dunajski zrezki, pommes frittes.
Vsak dan od 8.30 do 22.00 ure, ob nedeljah in praznikih od 12.00 do 22.00 ure.
Telefon: 646 333
Dogodek smo zdaj že malo pozabili, posebej tisti, ki nam ni naredil nič slabega. V mislih imamo namreč neurje, ki se je spustilo nad Izolo pred dobrimi 14-timi dnevi in naredilo kar precej škode v zalivu. Najprej je seveda pometlo s čolni na črnem sidrišču pri Ribi, potem pa je dobro premetalo tudi jadrnice v sami marini. Ko se je vse poleglo so našteli več kot deset uničenih čolnov, poškodovano betonsko ribiško barko, en zlomljen jambor, potrgano večje število vrvi in še nekaj manjših poškodb. Večina plovil ni bila ali je bila neprimerno zavarovana, saj lastniki plovil zavarovalnicam očitajo, da škodo slabo poravnavajo, mi pa smo spoznali, da doslej zgrajeni valobrani še n morejo povsem zaščititi plovil v zahodnem zalivu.
MOTOHOV KOT
Adriatic I
• ao.
j
VAŠA ZAVAROVALN
Lia
» ji ■
«m
PORTOROŽ
Obala 114, Portorož tel.: 066 / 770 - 328, 770 -728 fa*: 066/ 770-329
Gojko ha colpito ancora, ed ha fatto centro!
Ha ragione: la cartolina pubblicata a pagina 113 del volume "Isola in 200 cartoline" raffigurante la fabbrica "Ampelea" non e' stata scattata a Isola. Riguarda, invece, il conservificio di Rovigno, che pur aveva la sua azienda madre nella nostra citta'. I primi ad accorgersene, grazie alla torre ripresa in primo piano, sono stati alcuni nostri concittadini di origine rovignese.
Ce ne scusiamo con il signor Gojko, con i rovignesi e, naturalmente, con tutti coloro che hanno avuto la bontà’ e la pazienza di dedicare un po’ della loro attenzione alla nostra fatica. Sono inconvenienti, come si dice, che capitano anche nelle migliori famiglie: Če bi gospod Gojko, nedvomno eden večjih poznavalcev izolskih "stvari", svojčas sprejel našo ponudbo o sodelovanju, bi se verjetno izognili tej in drugim napakam, ki nedvomno so še prisotne v knjigi. Vsaj eno smo zasledili tudi sami, vendar je ne bomo odkrili, dokler nam jo ne bodo porinili pod nos, ali dokler je ne bomo popravili v naslednjem ponatisu. Vsekakor, tudi takrat bomo prosili gospoda Cukrova za sodelovanje, in upamo da bo sprejel.
Vendar, rovinjska razglednica ima vsaj nekatere korenine tudi v izolski zgodovini, razen tega, da je tovarna v Rovinju nastala kot podružnica izolske ” Ampelee”. Naj spomnimo samo, da ob podpisu Mirovne Pogodbe v Parizu leta 1947, ko so se velike sile odločile za ustanovitev Svobodnega Tržaškega Ozemlja, je takratna Ljudska Oblast odredila odvzem velikega dela proizvodnih strojev izolskih tovarn in jih poslala na že določeno jugoslovansko ozemlje. Tako, dober del strojev izolske "Ampelee" je odpotovalo do Rovinja in opremilo tamkajšnjo tovarno. Celotna ribiška flota s katero je razpolagala prav tako "Ampelea" v Izoli, in kije obsegala 40 ribiških bark, pa je odplula proti Reki. Dober del izolskih delavcev, ki so takrat bili zaposleni v Ampelei in v Arrigoni, so ostali brez dela. Kot je danes razumeti, odločitev Ljudske Oblasti za tako ravnanje je bila sprejeta, zato da, ob ustanovitvi STO, se s temi stroji ne bi obogatili zahodnjaški kapitalisti lastniki teh tovarn. Kot piše tedanji ljudski oblastnik Julij Beltram v svoji knjigi "Pomlad v Istri", v Ampelei je 9.2.1947 nekaj 100 delavcev in delavk poslušalo obrazložitev oficirja JA brez vsakega navdušenja in neprepričano, da s svojo žrtvijo prispevajo k utrditvi gospodarstva, socializma in ljudske oblasti v Jugoslaviji.
Ne da bi z gornjim skušali opravičiti napako v knjigi, ampak zgolj kot ilustracija, da vsaj zgodovinsko dve "Ampelee", iz Izole in Rovinja, sta imele marsikaj skupnega. Prepri~ani smo, da ob 120. obletnici obstoja in dela teh tovarn v Izoli, bo o vsem tem nedvomno več v knjigi, ki jo zadnje dni napoveduje vodstvo sedanjega Delamarisa.
Cordialità’.
Silvano Sau
IZOLA - NAJLEPSE MESTO V ISTRI
Kot je potrebno o mrtvih govoriti najlepše, tako je tudi lepo, da govorimo naj lepše o občini ob občinskem prazniku. Govoriti lepo o nečem, pa ne pomeni spreminjanje stvari v konmedijo. Kajti, če je to, potem se javno ve, da tisto deklarirano lepo, v resnici ni lepo. Tako je županja Izole, go.Breda Pečan, kot je v njeni navadi, ko mora umetno dvigati svoj imidž, krasila Izolo in razmere v njej, za občinski praznik, ko se je pogovarjala z novinarko Primorskih novic, go. Kambičevo.
Pogovor končuje s smelo trditvijo, da je Izola najlepše mesto v Istri. Kot da bi govorila ljudem, ki razen Izole vse tja do Pule in Reke niso ničesar še videli. Namreč Istra sega do tja, ob Jadranu do Pule in ob Kvameru do Reke. Če pa je mislila samo na naša obalna mesta (kar pa je nekaj drugega), mora vedeti, da sodi mesto Koper med lepa mesta v mediteranskem prostoru, kjer se Izole sploh ne omenja, in da sodi samo jedro tega mesta med izjemne arhitekturne redkosti. Piran pa je biser med mesti daleč naokrog. Zato sodijo takšne trditve o Izoli- najlepšem mestu v Istri kvečjemu za gostilniški šank. Sprašujem se, kakšne kriterije ima go.županja, ko ocenjuje najlepša mesta v Istri. Kot županja ne more govoriti kot prodajalka na tržnici, da bi dvignila ceno pridelku. Govoriti mora z odgovornostjo, znanjem in poznavanjem stvari, kot se to zahteva od vsakega župana. Izola je na Obali, prijetno mesto, ker so v svoji dosedanji revščini (duhovni in materialni) ni »sodobno« razvijala. Ta revščina jo je rešila pred socialističnim megalomanstvom in je ohranila velik del prvobitnosti, ki pa jo prav sedaj razjeda in uničuje tista združba, ki je županji najbližja.
Na to destinacijo se odziva turizem, ki mu izolski turistični delavci še ne znajo izdelati pravega programa. Strokovnost izolskega turizma je še vedno pod nivojem. To, da pridejo turisti radi v Izolo, še ne pomeni veliko, od tod je šele potrebno delati. Da je turizem neuspešen kaže tudi letošnja sezona. Sprašujem se, da kako lahko nekdo govori že nekaj let o turistični usmeritvi občine, če pa v njej traja turistična sezona le dober mesec v letu. To »napihovanje rožnatega balona« je županja opravila z novinarko na koncu pogovora, začetek pogovora pa je bil v stilu tipičnega,političnega zavajanja, in sprenevedanja. »Kakšno je razmerje političnih sil v občinskem svetu?« je bilo vprašanje. In odgovor je bil podoben besedi »superi « Pravi, daje center vsega političnega v Izoli ZLSD, kije še vedno "avantgardna sila"
\L'\a\iP 1;L\C ye tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel :066 / 600 ■ 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej/ Uredništvo: D. Mislej,
Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola
tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET
ŽR: 51430 ■ 603 ■ 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola_________
in katere nosilec je prav županja. Koalicijsko je povezana z ZZP, ki ni nič drugega kot ZLSD, dogovor ima z LDS, ki prav tako ni nič drugega kot ZLSD. DeSUS pa je tako ali tako dober humus kontinuiteti. In tej koaliciji pravi županja, da je levo sredinska ali sredinska levica. Izolani morda v to verjamejo, toda kdor kaj ve o politiki, bo ob teh besedah naročil "špricar".
Danes hoče biti vsaka stranka na slovenskem sredinska. Politična modna muha. Pred leti je bila takšna muha, da se je vsaka stranka morala razglasiti za "demokratično". Brez tega lažnega priveska, sploh ni mogla živeti. Danes, kot kaže, ne morejo preživeti brez poudarjenega sprenevedanja o sredinskosti. V to sredinskost ZLSD lezejo tudi nekateri "pomladni poganjki", predvsem SDS. Posebno pozornost pa velja posvetiti besedam županje: »Pridružuje se nam še dokaj naraven zaveznik - italijanska narodna skupnost. Gre za logično povezavo manjšin z vladajočo skupino”. Prav to je pred časom povedal tudi eden od svetnikov italijanska manjšine. Ta resnica je tranzicijsko grozotna v svoji notranji konstelaciji.Manjšina je naravni zaveznik ZLSD, vladajoče koalicije, ki si z manjšinami avtomatično nabere dva glasova v občinskem svetu. Dva predstavnika italijanske skupnosti prideta v svet mimo regularnih volitev z utemeljitvijo, da bosta ščitila interese narodnosti, glasujeta pa za vse zadeve, ki so ali niso v povezavi z interesi narodnosti. V vsakem primeru pa so zadeve vedno v povezavi z interesi vladajoče koalicije in opozicije, ki pa je "oropana" dveh dodatnih članov.
Če Ustava rasnično določa, da mora tako biti, potem je v tem delu ustave nujna sprememba v korist države, kot tudi v korist manjšine. To je bilo potrebno povedati ob tej priliki občinskega,praznika, ko je nad mestom vse polno pisanih balončkonv.
Frane Goljevšček
NOVA POLITIKA DROG
NPD je politični program za spremembo odnosa do problemov povezanih z zasvojenostjo z drogami. Cilj NPD je oblikovanje učinkovitejše in demokratičnejše politike drog, ki bi temeljila na idejah in projektih, ki so se v zadnjih desetletjih razvijali v progresivnih strokovnih krogih, kot alternativa politiki prohibicije. Področja delovanja NPD so predvsem: oblikovanje ustreznega zakonskega okvirja, ki bo omogočal in spodbujal izvajanje progresivnih: projektov s področja preventive in obravnave zasvojenosti; oblikovanje ustreznega institucionalnega okvirja za pospeševanje in koordiniranje teh projektov; preoblikovanje javnega mnenja s propagadnimi akcijami, usmerjenimi na odpiranje prostora strpnosti v javnosti in proti konzervativnim, nestrpnim in stereotipnim pogledom, ki ovirajo izvajanje progresivnih projektov. NPD je torej politični pristop k problematiki zasvojenosti, ki je usmerjen na oblikovanje zakonskega in institucionalnega okvirja ter ustrezne klime v javnosti, s ciljem omogočiti stroki izvajanje programov preventive in zasvojenosti.
NPD temelji na projektih preventive, kjer ima osrednji pomen razvoj lokalnih mladinskih struktur, ki bi mladini nudile zabavne, športne, umetniške, intelektualne in druge storitve, ki bi mladim zapolnile življenje Te strukture bi delovale kot varnostna mreža, ki zmanjša možnost prvega stika z drogami in s tem, ko mladim ponudi opravljanje različnih prostočasnih dejavnosti, zmanjša možnost mogoče zlorabe drog. Cilj NPD je mladim ponuditi IZZIV, ki bi jim obogatil življenje in pomenil alternativo taki rabi drog, ki ima za cilj izločitev iz običajnega družbenega življenja, zaradi njegove praznosti in brezciljnosti.
Projekti obravnave zasvojenosti NPD temeljijo na zmanjševanju škodljivih posledic rabe drog (harm reduction). Pomembno je, da zasvojeni populaciji ponudimo raznoliko paleto projektov obravnave, ki bi zajel čim širši del te populacije. Obravnava zasvojenosti mora vsebovati projekte, kot so zamenjave injekcijskih igel, skupine za samopomoč, sobe za varno rabo drog, metadonski programi, programi odvajanja od drog, programi resocializacije nekdanjih zasvojencev in zasvojenk in podobno.
Politika zmanjševanja škodljivih posledic rabe drog se je pokazala za precej učinkovitejšo od politike prohibicije, ki temelji zgolj na prepovedi, represiji in programih odvajanja od drog. NPD naj zajame v svoje projekte tudi tisti del populacije, ki ne vstopa v programe odvajanja. Čeprav nekateri projekti NPD ne odpravljajo zasvojenosti so pomembni zato, ker odpravljajo vsaj nekatere škodljive posledice znsvojenosti, kot denimo širjenje nalezljivih bolezni ali rabo nekakovostnih, nerazredčenih drog, ki so smrtno nevarne.
Poleg večje učinkovitosti je NPD tudi bolj demokratična od politike prohibicije, saj pri obravnavi zasvojenosti spoštuje človekove pravice, svobodo in dostojanstvo zasvojencev in zasvojenk in v javnosti ustvarja klimo strpnosti, ki zasvojeno populacijo z roba družbe, kamor jo je potisnila politika prohibicije, vleče v okvir javnega družbenega življenja.
Mladi forum ZLSD
MALI OGLASI
-	PRODAM MOTOR T OMOS Avtomatih, modre barve z dodatno opremo. Cena 35.000 Sit. Tel.: 066 645-796
-	PRODAM DIANO , letnik 80, DOBRO OHRANJENO, reg. do maja 2000, tel.: 644 088
-	GARAŽNA VRATA (macesnova) z okvirjem PRODAM, tel. 644-422
-	Oddamo MALE MUCE dobri družini, tel. 649-537 po 19.00
-	ODKUPUJEM SLOVENSKE TELEFONSKE KARTICE (UPORABLJENE ) tel.: 601 - 200
-PRODAM MOTOR TOMOS 10 - I7.VENKRMNI, dolga os, brezhiben, servisiran maja 99, letnik 86, malo rabljen, tel.: 646 145 -IZOLA-ENOSOBNO IN DVOSOBNO STANOVANJE ODDAM od 1.9.1999 dalje. CENA: od 18.000 dalje po osebe ( s stroški ), tel.: 645 - 818.
-	TISKALNIK EPSON LQ 100 in HP, 9 iglčni malo rabljen, ter fax modem -nov, ugodno, garancija, možna menjava, montaža, tel.: 645 818
OBČINSKI KADROVSKI PREMIKI
V	senci vročih dni se je na izolski občinski upravi zgodilo kar nekaj kadrovskih sprememb in ojačitev, ki dajejo slutiti, da je nekdanja misel o državi ki odmira zgodovinsko povsem pogorela.
Poročali smo že o zamenjavah v vodstvu dveh pomembnih občinskih javnih podjetjih. Na čelu Centra za kulturo, šport in prireditve je po Lcianu Kozloviču zdaj že dobro situiran Vojko Vojvoda S tem v zvezi velja omeniti, da ima delovno mesto v novih prostorih v Kulturnem domu (doslej Ljudska univerza) in daje že dobro zagrizel, predvsem v jabolko imenovano poletne prireditve.
V	direktorske prostore J.P. Komunala pa je že prišel novoimenovani direktor Marino Domio. Čaka ga še prevzem poslov od dosedanjega direktorja Alojza Zorka, opravil pa je že potrebno spoznavanje kolektiva in zadolžitve posameznih delavcev.
Na prevzem poslov se pripravlja tudi Zdenka Bolje, ki bo nasledila Borisa Milenkovskega na mestu vodje splošne službe (do pred kratkim sekretar občinskega sveta). Zamenjava se bo zgodila v začetku oktobra.
Kar nekoliko v tišini se je občinska uprava okrepila s strokovnim delavcem odgovornim za področje Civilne zaščite To mesto je zasedel Damjan Barut.
To pa še ni vse, saj je v občinskih prostorih na Verdijevi ulici moč opaziti kar nekaj mladih moči. Če izvzamemo praktikante sta v sklopu javnih del v uradu za družbene dejavnosti zaposlena Tomaž Kovač in Ksenija Murari, ki menda pokrivata področji sociale in mladih.
Ni kaj, železni zakon oligarhije funkcionira daje kaj.
SODELOVANJE NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU
Območna obrtna zbornica Izola obvešča vse svoje člane, da bo tudi v letošnjem letu sodelovala na 32. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo potekal od 10. do 19. septembra 1999. Predstavitev članov zbornice v okviru Območne obrtne zbornice Izola bo organizirana v obliki skupnega nastopa še z nekaterimi drugimi zbornicami s Primorsko - Notranjske regije.
Razstavni prostor, ki nam je bil dodeljen, se nahaja v novo zgrajeni dvorani L ki ustreza vsem normativom evropskih sejemskih dvoran.
Poleg navedenega bo v sodelovanju z Občino Izola in Turistično gospodarskim interesnim združenjem Izola organiziran
tradicionalen predstavitveni dan.
Območna obrtno zbornica Izola poziva svoje člane, ki bi želeli sodelovati in razstavljati v okviru zbornice, da izpolnijo prijavo za sodelovanje, katero prejmejo na sedežu Območne obrtne zbornice Izola, Brkinska št. 13. Prijaviti se je potrebno najkasneje do DANES, 12. avgusta 1999.
Za vse ostale informacije se lahko obrnete na sedež Območne obrtne zbornice Izola, Brkinska št. 13 ali po telefonu na telefonsko številko 600-320.
/VfJoOda
CXCJ računalniške storitve Goran FRANOVIČ sp. / Izola
9.korpusa 4, Izola / Tel.: 066/ 600 850 Mobitel: 041 628 507 / E-mail: malin@siol.net
RAČUNALNIŠKI PROGRAMI:
•	Glavna knjiga
•	Saldakonti dobaviteljev posredovanje plačilnih nalogov preko diskete ali elektronske pošte
•	Saldakonti kupcev
•	Materialno poslovanje v gostinstvu
•	Trgovinsko poslovanje
•	Osnovna sredstva
•	Blagajniški dnevnik
•	Fakturiranje+izpis položnic
daljinsko ogrevanje
poraba plina	gjwwgrs
stroški upravljanja	HÉr r '-j
•	Izdelovanje programov po naročilu
•	Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike
( knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun DDV, obračun plač in prispevkov, osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika.)
foto: Barbara Dobrila
RIKORVO BO TREBA UREDITI
Ob obali, kamor se izteka hudournik Rikorvo v nepnsredni bližini plaže, ki jo skrbno ureja hotel Delfin, so kopalci in sprehajalci že večkrat opazili umazan izliv v morje, a takega, kot je bil v sredo, 21. julija, pravijo očividci, še nikoli ni bilo. Kdo je brezvestnež, ki umazano vodo, toaletni papir, sadne ogrizke, pločevinke in plastenke spušča v hudournik, se sprašujejo kopalci in tudi pristojne službe. Tokrat je, kot vse kaže, šlo za splet okoliščin.
P.L, 70 let iz Ljubljane: V Izolo hodim že več let- vedno na ta del obale. Ko sem danes dopoldne plavala, sem naenkrat začutila močan tok hladne vode. potem pa je bilo okoli mene kar naenkrat vse polno različne nesnage: obdana sem bila z ogrizki, koščki toaletnega papirja in celo z uporabljenimi kondomi. Ko sem pogledala okoli sebe, sem videla, da se tudi drugi kopalci »otepajo« z odpadki. Potem smo ugotovili, da tečejo po temle hudourniku.« »Voda, ki je tekla po strugi v morje je bila mlečno bele barve in polna nesnage. Z družino, v Izolo hodim že petindvajset let, smo se s svojega stalnega mesta preselili v Simonov zaliv, saj je tam bolj čisto. Moram pa povedati, da to ni prvič. Že večkrat smo opazili nesnago, tudi včeraj so spuščali in pred tremi ali štirimi dnevi prav tako!
V sosednjem hotelu Delfin, kjer sicer zelo lepo skrbijo za svoj del plaže, so bili presenečeni, saj ni nihče nič vedel o izpustu: «Vse naše odplake gredo v kanalizacijo, že pred leti pa smo tudi sami opazili nenavadne odplake v Rikorvu. Predlansko leto smo s pomočjo tako imenovanega kanalizacijskega robota skušali ugotoviti odkod se te vode stekajo, a nismo imeli velikega uspeha, saj je hudournik na gornjem delu razvejan v več potokov. "Ugotovili smo le, da je prišlo do zamašitve kanalizacije, kar so pristojni tudi takoj odpravili"je za Večer povedal direktor hotela Delfin Branko Simonovič.
Povprašali smo tudi na občini in županja Breda Pečan, ki sije vse skupaj-takoj ko smo ji povedali- tudi sama ogledala, je obvestila pristojne občinske službe, da obalo počistijo:
«Nihče nima pravice izpuščati kakršnekoli odplake v naravne vodotoke, ali kam drugam kot v kanalizacijo. Potrudili se bomo, da tistega, ki onesnažuje tudi odkrijemo.«
Kasneje pa smo izvedeli, da so delavci Rižanskega vodovoda ob tem času pral enega od vodnih rezervoarjev. Lozej Viktor, direktor Rižanskega vodovoda:« Zaradi gradnje nove Petrolove črpalke smo morali za nekaj dni zapreti rezervoar, Tako smo istočasno opravili tudi redno čiščenje rezervoarja pod pritiskom s čisto vodo.« Voda je, kot pravi, res odtekala v potok, a šlo naj bi le za čisto vodo, saj je bil rezervoar napolnjen s pitno vodo. »Vsak rezervoar ima tudi izpust, «	/	■ & »
saj ga je potrebno redno čistiti, zato- .	’ V .’•/•-
imamo pridobljena vsa	potrebna fcj&gS;	-,,-1 JTf f3pagraW
dovoljenja!«
Od kod seje torej ob izlitju hudournika..^ :	^
Rikorvo natekla vsa zgoraj omenjena*' nesnaga?
»Najbrž je tam ležala že več časa, pa jo je' sedaj spralo,«meni županja.	'• si
Kristina Menih - Mihalič (Večer) -V.
PREJEMNIKOM ITALIJANSKIH POKOJNIN
Prejemnike italijanskih pokojnin obveščamo, da bomo na sedežu Društva upokojencev v Izoli, Plenčičeva 3., začeli izpoln jevati izjave v zvezi s pravico do obresti.
Pravico do izplačila obresti imajo v si, ki prejemajo italijanske pokojnine. Tisti, ki so že dobili obresti imajo pravico do obresti na obresti in za tisti čas, ko jim niso bile obračunane, to je od datuma vložitve prošnje do datuma obračuna obresti.
Izjave bomo izpolnjevali in dajali morebitne informacije na sedežu društva ob sredah, med 9. in 11. uro, od srede, 18. avgusta dalje.
Društvo upokojencev Izola
PLAŽE FUL DO VRHA
Jr
Pasji dnevi v začetku avgusta so napolnili izolska kopališča do vrha, še posebej tista, ki so dostopna brez vstopnine. Gneča je bila tolikšna, da seje sprehajalna pot do Simonovega zaliva (t.i. lungomare) spremenila v prostor za ležalnike, enako je bilo na svetilniku, kjer so, posebej enodnevni gosti, zasedli vsak centimeter trave, senčne lokacije pa so bile takorekoč rezervirane od jutra do mraka. Morje je bilo, kljub takšni množici kopalcev, razmeroma čisto, plaže tudi dobro čiščene, le s sanitarijami bi lahko bili bolje opremljeni.
Sicer pa so statistični podatki o zasedenosti turističnih kapacitet, kljub strahu v začetku poletja, dokaj optimistični. V Turistično informacijskem centru Izola, ki se vse bolj uveljavlja v turističnem prostoru Izole, so nam s tem v zvezi posredovali naslednje podatke:
Primerjava prenočitev za mesec JUNIJ 1998/1999
! Vršiti	/.asctlenosi 1998			X,asci lenost IW9			Imleks i»i>t*ifcv(99/98J !		
j nastanitve-	vA upaj	domači	tuji j	skupaj	domaci	mji	Sk ttpaj	domači	tuji |
iiotcii	24.070	16 .!(>()	7.7 II) j	2X1 TIT	20.418	8.01 1	1.18	1.25	1.04
Avtokampi	1 1.166	10 548	visi	5.476	2.7 1 8	758	0,2	0.26	0.83
/jisdntc sobe	7 i 3	315	378 j	1.108	715	’,«> 5	1,55	2,1 5	1.04
NKUPAJ	.16.755	11.24 1	V OI2 j	3 1.008	24 X 16	0.162	0,0!	0,88	1.02
Zasedenost turističnih kapacitet za JULIJ 1999
; NASTANI 1 EV	DOMAČI	tuji	SKUPAJ	ZMOGLJIVOSTI	MAX I % ZASEDENOSTI NOČITEV l	
[HOTELI	22 648	12 317	34.965	1240	•'.a 440	91
[AVTOKAMPI	12.14 1	3.010	16.167	. .. - -850	26 350	58
ZASEBNE SOBE	7.041	2.687	9.728	907	28 1 17	35
SKUPAJ	41.830	18.020	59.850	2997	92.907	64
Zasedenost turističnih kapacitet za JULIJ 1998
NASTANITEV	DOMAČI	TUJI	SKUPAJ	ZMOGLJIVOSTI	MAX	% NOČITEV | ZASEDENOSTI!	
HOTELI | AVTOKAMP!	20801	15768	30569	1369	42.4 39I	86 j
	12296	6555	18851	1050	32 56Oj	58 ;
ZASEBNE SOBE	5226	2010	7242	600	II! ooof	39
SKUPAJ	30323	24.339	62662	3019	93.589I	67 :
Bo svetilnik utonil pod težo brezplačnih kopalcev?
SREČANJE PRIMORSKIH UPOKOJENCEV
Izolske upokojence vabimo na IZLET in SREČANJE UPOKOJENCEV PRIMORSKE, ki bo v soboto, 4. septembra 1999 v Novi Gorici.
Odhod iz Izole bo izpred bivše Lipe ob 7. uri zjutraj.
Prijave bomo sprejemali v pisarni društva, Plenčičeva 3, tel.: 648-424 in sicer 23. avgusta (med 9. in 11. uro), 25. avgusta (med 15. in 17. uro) in 30. avgusta (med 9. in 11. uro) do zasedbe avtobusa.
Cena prevoza je 1.000 tolarjev,prav toliko bodo za kosilo plačali tisti, ki ga bodo naročili ob vpisu.
Pričakujemo vaše prijave in vas lepo pozdravljamo.
Društvo upokojencev Izola
JAGODJE NOCE TOVORNJAKOV
Konec julija so se na posebnem zboru krajanov sešli predstavniki stanovalcev spodnjega dela Jagodja, predstavniki občine Izola z županjo na čelu, predstavniki marketa Jagodje, policisti, inšpektorji in seveda novinarji. Tema zbora je bila vsem dobro znana: nemogoči pogoji bivanja v neposredni bližini omenjenega marketa.
V zelo vroči razpravi so stanovalci opisovali življenske razmere v tern delu Jagodja, kjer se kamionski dostavni promet začne že sredi noči, potem pa se piskanje vzvratnih siren in hrup motorjev ter voznikov sliši tja do poldneva, saj se tovornjaki kar izmenjujejo.
Na občini sicer pripravljajo nekakšno rešitev s krožnim prometom, vendar krajani z njo niso zadovoljni. Županja je tako ponudila rešitev v povezavi z omejenim časom, ko naj bi bila dostava mogoča, čeprav je vsem jasno, da tega ni mogoče natančno določati. Dogovarjali so se tudi o ureditvi krožnega prometa z uporabo sosednjih ulic, vendar projekt še ni gotov.
Tako se bolj ali manj zdi, da prave rešitve za ta zaplet nima nihče, ne občina, ne trgovci, še manj krajani. Seveda pa zadnja beseda še zdaleč ni bila povedana.
KAR JE SKIFO JE SKIFO
Ministrstvo pristono za turizem seje podpisalo pod te nenavadne in predvsem nerazumljive napisne table, ki bodo morale po novem viseti na hišah, kjer oddajajo turistične sobe oziroma apartmaje.
Do tod je vse v redu, saj tako tudi določa ustrezna odredba o kategorizaciji zasebnih turističnih zmogljivosti, drugo pa je vprašanje izvedbe teh opozorilnih tabel, za katere je seveda treba odšteti približno
10 tisočakov.
V prvi vrsti lahko ugotovimo, da napis ni dvojezičen, kar je seveda protizakonito, čeprav je to določila država, še manj razumljiv pa je takšen-le napis. Stanovalci seveda vedo, da je tam stanovanje, saj v njem stanujejo, turistom pa takšen napis bolj malo pove.
Edina kaj vredna stvar je zvezda, ki je lepo oblikovana, seveda če tudi ob tem nimate kakšnih ideoloških predsodkov. Skratka, spet je nekdo ob podpori države naredil dober posel. Izračunajte, koliko je zaslužil, če je sobodajalcev v Sloveniji vsaj 10 tisoč.
MRKNILO NAM JE
Včeraj, v sredo, II. avgusta ob 12. in Izola zakrila 95 odstotkov sonca in oblačno noč.
Za Izolane in turiste to ni nič nenavadnega, saj smo takšnih mrkov dobro vajeni, saj vsaj enkrat tedensko crkne javna razsvetljava in so naše ulice in trgi še bolj v temi kot včeraj ob mrku.
Tudi sprememba klime nas ni presenetila, saj smo to poletje doživeli že marsikaj, od pasje vročine do prave zimske nevihte.
Vse kar je z mrkom omembe rednega je pravzaprav le to, da očal za opazovanje tega pojava ni bilo mogoče najti nikjer in da nam je žal, da mrka niso prestavili za deset dni, ker bi ga lahko uporabili namesto ognjemeta ob ribiškem prazniku.
43 minut je luna tudi nad oblačen dan spremnila v
J#
Mic g-*
V-
Kliliiil
MÉÉ»

Hipi
V ;
:
SIHPSP
-
9MH
MNOŽICA
GLEDALIŠČNIKOV
V	IZOLI
V	soboto se v Izoli pričenja prva Mednarodna gledališka šola, na kateri pričakujejo 220 udeležencev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Šola poteka v organizaciji Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost, gre pa za naslednico gledaliških delavnic, ki v minulih letih potekale v Radencih, Tolminu in drugod po Sloveniji.
" Letošnji koncept gledališke šole je precej širši kot doslej, vendar cilj ostaja isti. Gre za srečanje ljubiteljskih gledaliških ustvarjalcev s poklicnimi, za skupno delo v delavnicah in prenašanje znanja in izkušenj," je na novinarski konferenci povedal Jurij Rudolf, samostojni strokovni delavec za gledališko dejavnost pri SLKD.
Poleg delavnic, kjer se bodo udeleženci spoznavali s fizičnim gledališčem, klasično gledališko igro in režijo, ustvarjanjem lutkovne predstave, kabarejem in scensko glasbo ter igro pred kamero bo v Izoli potekal še Mednarodni tabor impro lige, kjer bo okrog štirideset udeležencev spoznavalo skrivnosti improvizacije skupaj z nemškima mentorjema Rolandom Trescherjem in Andreasom Wolfom, članoma muenchenskega profesionalnega impro gledališča Fastfood Theater.
Med mentorji najdemo tako domače, kot tuje ustvarjalce. Posamezne delavnice bodo vodili gledališki režiserji Dušan Jovanovič, Aleš Novak, Tomi Janežič, igralke in igralci: Sebastjan Cavazza, Alenka Vidrih, Marko Mandič, Maja Štromar, plesalec in koreograf Sebastjan Starič ter italijanski koreograf Corrado Canulli, lutkarja Barbara Bulatovič in Angus Reid, filmski režiser Peter Braatz, fotograf Danko Petronijevič, glasbenik Gorazd Radojevič ter dramaturg Janez Vencelj.
Tako bodo udeleženci spoznavali široko področje scenskih umetnosti, svoje delo pa bodo predstavili na zaključni prireditvi v petek, 20.avgusta ob 18.uri na prizorišču Festivala Mediteran na Velikem trgu.
Po besedah Zvonke Radojevič, vodje izolske izpostve Sklada, bo prireditev popestrila prvi dan Ribiškega praznika, s čimer se šola vklaplja v turistično življenje mesta. Prav tako bomo udeležence, katerih starost sega od 14. pa tja do 60. leta., videvali na delu na izolskih ulicah, kjer bodo snemali film in drugače ustvarjali tudi na zunanjih prizoriščih. Sicer pa bodo delavnice večinoma potekale v SGTŠ ter v Kulturnem domu.
V	spomin na Izolo in udeležbo na Mednarodni gledališki šoli bo Turistično združenje Izola vsem udeležencem podarilo majice, po besedah direktorja združenja Jožeta Černeliča, pa naj bi domači gledališčniki sodelovali tudi pri podpisu "mirovne pogodbe" s Piranom, dogodkom, ki bo predstavljal nekakšen uvod v Ribiški praznik, ki bo zaznamoval predzadnji avgustovski vikend v našem mestu.(kb)
RIBIŠKI PRAZNIK
Izola, 20., 21., 22.1999
petek / venerdì 20.8.1999
19.00 PODPIS MIROVNEGA SPORAZUMA MED IZOLO IN PIRANOM Veliki trg / P.zza Grande
19.00	PROMENADNI KONCERT SEŽANSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA / CONCERTO IN SFILATA DELLA BANDA Dl SEŽANA Od Trga Republike proti Velikem trgu / da P.zza della Repubblica a P.zza Grande
18.00	Predstavitev produkcij Poletnih gledališko plesnih delavnic ter filmske delavnice v okviru SLKD Ljubljana in izpostave SLKD Izola / Presentazione delle produzioni dei laboratori estivi "di ballo e cinematografici" organizzati dalla FACA di Lubiana e dalla Unita di Isola Od Trga Republike vzdolž Sončnega nabrežja do Velikega trga, Ljubljanska ulica / da P.zza della Repubblica lungo la Riva del Sole sino a P.zza Grande ed in Via Lubiana
20.00 WELBLOTT, HALO,NUDE, KALAMARI Veliki trg / Piazza Grande 20.00 FOXY TEENS, YESTERDAY Lonka / parcheggio della "Lonka"
KULTURNO-ZABAVNI PROGRAM:
PROGRAMMA CULTURALE E DI INTRATTENIMENTO:
MRŠK MENOLA iz Izole predstavlja / il CPSM "MENOLA" di Isola presenta:
8.00	3 ribiške delavnice / 3 laboratori di pesca ob morju-Sončno nabrežje / sul lungomare ed in Riva del Sole
7.00	ribiški mnogoboj / pentathlon dei pescatori ob obali, mandrač / sul lungomare	e	nel mandracchio
18.00	plezanje po vrvi nad vodo / salita della fune sull'acqua mandrač / nel mandracchio
10.00	mini vlečenje vrvi / mini tiro della fune pred posameznimi gostišči / davanti ai vari locali
19.30 Nastop plesne skupine LATINO iz Kopra / spettacolo del gruppo da ballo LATINO di Capodistria
Lonka / parcheggio della "Lonka"
20.00	3 BOTE, ORLEKI, KONTRABAND Veliki trg / Piazza Grande
20.00	OKTAVIJO BRAJKO in DUO BLACK JACK Lonka / parcheggio della "Lonka'
20.00	PHANTASMAGORIA, COPTIC RAIN, WEEPING WILLOW letni kino Park Arrigoni / cinema estivo Parco Arrigoni
21.00	Izbor KRALJIČNE RIBIŠKEGA PRAZNIKA / Scelta della REGINETTA della FESTA del PESCATORE
SGTS - Restavracija Riviera / SMTA - Albergo Riviera
ŠPORTNI PROGRAM / PROGRAMMA SPORTIVO:
8.00	Nogometni turnir-starej.dečki / Torneo di calcetto - ragazzi mestni stadion Izola / allo Stadio cittadino
8.00	Tradicionalni TENIŠKI TURNIR DVOJIC / Torneo tradizionale di TENNIS a COPPIE
na tenis igriščih v Marini / campi di tennis della Marina
11.00	Jadralna regata OLIMPIC GAMES / Regata velica OLIMPIO GAMES
ob Sončnem nabrežju in v mandraču / in Riva del Sole e nel mandracchio
15.00	Odbojkarski turnir-BEACH VOLLEY (moške in ženske ekipe) / (squadre maschili e femminili) plaža v Simonovem zalivu / sulla spiaggia di San Simone
16.00	Konjeniški turnir: IZOLSKA ALKA / Torneo ippico: ALKA di ISOLA
pri svetilniku / a Punta Gallo
nedelja / domenica 22.8.1999
KULTURNO-ZABAVNI PROGRAM:
PROGRAMMA CULTURALE E DI INTRATTENIMENTO:
16.00	Pletenje slamnatih kit,petje, harmonika / Preparazione di trecce di paglia, canti, Fisarmonica
na parkirišču za Lonko / ai parcheggio della "Lonka"
19.00	Program za otroke / Programma per i ragazzi na Lonki / al parcheggio della "Lonka”
19 30	Idrijska čipka - Modni atelje LIDIJA / Il merletto di Idria - Ateljé di moda LIDIJA
Grad GEWERKENEGG Idrija-Modna revija / Castello GEWERKENEGG Idria - Sfilata di moda
na Lonki / al parcheggio della "Lonka"
20.00	LA ROCA ANDINA , GAUCHO Veliki trg / Piazza Grande
20.00	ISTRSKI VINOGRADNIKI Lonka / parcheggio della "Lonka"
ŠPORTNI PROGRAM / PROGRAMMA SPORTIVO:
8.00	Tradicionalni TENIŠKI TURNIR DVOJIC / Torneo tradizionale di TENNIS a COPPIE
na tenis igriščih v Marini / campi di tennis della Marina
11.00
I«
Banka
Koper
Jadralna regata OLIMPIC GAMES / Regata velica OLIMPIC GAMES
ob Sončnem nabrežju in v mandraču / in Riva del Sole e nel mandracchio
n
SLOV E NIC A
.	. .'.vi € in . Ut tri» j i
OMV ISTRABENZ

2EAi (fJ/e
End»
EREB-
SfBVB N PBOOAiMTOlA
ro*Tono2
“ Bank:
Kope
ka
ŠIFRA
Ivan Konstantinovi s.p.
Promet z nepremičninami
Stanovanja - hiše - parcele - poslovni objekti
Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 601 - 110
NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH
s
NOGOMET
KORTE ZA OBSTANEK
Avtoplus iz Kort začenja tekmovanje v drugoligaškem prvenstvu dobro pripravljen, če je soditi po rezultatih pripravljalnih tekem in po igri, ki so jo na teh srečanjih pokazali.
V pripravah na prvi nastop v drugoligaškem tekmovanju so Kortežani odigrali sedem tekem in šestkrat zmagali ter bili poraženi od favoriziranega Tabora iz Sežane. Najprej so premagali Dob (1:0), nato Izolo (3:0), Telmont iz Šmarij (2:0), Rokavo (7:0),
Koperinvest (7:2), izgubili s Taborom (0:1) in pred dnevi spet premagali Izolo 4:3. V tej tekmi so bili strelci za Korte B rezu ih;ir,
Persie in Buru c n, za Izolo pa Bo[Jèiè, Jiliitùiè in Vuèho.
Nosilci igre Avtoplusa so seceda sredinski igralci na čeli z Bunijelom fi reijorièeut, ki mu izvrstno asistirata Serdinšek in Boijdunoviè. V napadu sta za gole zadolžena veteran Bremikur in Ar ite B uruar ki je prišel iz Šmarij. Zanimivo je tudi, da bo v kortežanskih vratih star izolski
znanec, JI ilen ho Boju niti ki seje _______
sicer dogovoril le za dve tekmi, vendar je vprašanje, če bo tako ostalo.
Trener Ivnil Vilturiè ocenjuje, da so pripravljeni na prvenstveni ples in daje njihov prvi cilj obstanek, seveda pa bodo skušali doseči tudi kaj več.
JADRANJE
470-LEČOPI MARGON
KAPUČINO
Matjaž Čopi in Mitja Margon dokazujeta, da sta edina zares vrhunska jadralska posadka v Sloveniji, vse drugo pa je, morda z izjemo ženske posadke Orel -Mavčec ir Vasilija Žbogarja celo pod
/QQQ
NEKI NOVI KLINCI
1ADRAHJE
OPTIMISTI RA20ČARAII
Po nekaj izvrstnih rezultatih v preteklih letih so slovenski optimisti tokrat, z izjemo Tine Čeligoj na SP, razočarali.
povprečjem v Evropi.
Na evropskem prvenstvu jadralcev v razredu 470 so imeli včeraj prost dan, saj zaradi brezveterja organizator ni izpeljal nobene od predvidenih regat. Po šestih plovih pa sta od naših
__________ seveda najboljša Čopi in Margon,
ki sta v svoji skupini druga, solidna sta še Može in Jeranko na 18-tem mestu v svoji skupini, drugi slovenski jadralci pa so pri repu uvrstitev.
V ženski konkurenci izvrstno jadrata Janja Orel in Klara Mavčec, ki sta v svoji skupini po šestih plovih četrti.
TUDI IZGLANI ZAČENJAJO
Nogometaši MNK Izola v članski konkurenci začenjajo tekmovanje v tretjeligaški konkurenci, prepričani, da gre v prvi vrsti za nabiranje izkušenj, čez leto ali dve pa bi morda že poiskusili poseči po najvišjih mestih. Izolani se zanašajo na perspektivnost mladega moštva, ki se zaenkrat še ne more kosati z izkušenim tretjeligaši, vendar so na drugi tekmi proti moštvu iz Kort že pokazali določen napredek.
Žal moštva ni okrepil Amir Ružnič, ki se je preselil v Koper, vendar so v klubu prepričani, da bodo enakovreden tekmec večini tretjeligašev.
Na svetovnem prvenstvu na Karibih je od slovenskega zastopstva le Tina Čeligoj ubranila čast z zelo dobrim 22. mestom, Jure Žbogarje bil 84.- ti, Luka Košir pa 126 - ti (vsi Burja). Naslov svetovnega prvaka je
osvojil stari znanec izolskih regat	Mattia
Pressici!, ki gaje treniral Izolan, Maurizio Benčič.
1999
/Eliten}
Tudi udeleženci evropskega prvenstva v Grčiji se niso posebej izkazali. Še najboljša je bila Tina Mrak s 44 - tim mestom, Sonja Ota je bila 59-ta, Aleksandra Dorošenko (Olimpie) pa 65-ta.
Rezultatov v konkurenci dečkov žal nismo dobili pravočasno.	,
aSvfiTN "
'■ gas*
maM s
SI HAM
Ji ! ’ itiHtjsnmpmfli


g
_ m	S
II
Pa smo ponovno skupaj. Preživeli smo mrk, "hudo" zna biti še jutri (13.), vendar pa kaj presenetljivega ni bilo opaziti. Z avgustom je oživela tudi rokometna dvorana, oboji naši so
prelili kar nekaj potu. V tem času smo gostili tudi upe slovenskega rokometa, vztrajno postajamo glavna "baza" za. pripravo mlajših rokometašev. Naši so torej pognali stroje in začeli novo sezono. Pri moških je udeležba kar številna in malo bega, dekleta tudi kar številčna, kdo si bo izboril mesto pa bosta trenerja odločila kasneje. Kar nekaj ugibanj je bilo glede trenerja moške članske ekipe. Fredi je okleval, postavil je upravi kar konkretne zahteve in glede na to, da vodi treninge je bil uspešen. O novih imenih kaj malo, Vidic in Popovič, o novem krožnem napadalcu pa samo ugibanja. Pri dekletih same "stare face". Imena ista, Čuk pa skuša prepričati Davidelo za ponovni povratek na parket. Vrnitev, ki bo zelo blagodejna. Deklata so namreč vsepreveč
"bezljala" brez vodje. Poteihem bodo apetiti malo porasli, še bolj pa veseli ponovna naveza z Daevvojem. Vžno je pričeti, kot je v navadi se bodo problemi reševali "tekoče", predvsem pa glede na možnosti. Lahko bi kaj napisal o željah, kot vedno so čim višje: moški končno v zlati sredini, dekleta tudi končno med štirimi. Seveda bi morali vprašati tudi Slovenijo kaj misli o vsem. Kar seje pisalo kaže na močno ligo in pomemben bo začetek. Za osvežitev, oboji bodo gostovali (Ribnica, Škofije). Sicer pa najprej preživimo 13.avgust !
POD
BELVEDERJEM
DARILO: RAZGLEDNICE - KARIKATURE
V tej številki smo na sredinski strani natisnili osem karikatur o letošnjer Ribiškem prazniku in izolski turistični sezoni nasploh. Dovoli le. da ji Izrežete in pošljite tistemu, ki bo vaše duhovitosti in sporočila vesel.
ROKOMET
Za prvoligaše je počitnic Konec
V	ponedeljek so se na prvem treningu zbrali rokometaši izolskega prvoligaša. Edinega obalnega prvoligaša v tej sezoni. Na prvem treningu, ki gaje vodil pomočnik prvega trenerja Klavdij Radojkovič, je bilo prisotnih 21 rokometašev. Prvi trener, Fredi Radojkovič, seje ekipi priključil šele ta teden, saj je bil v teh dneh skupaj z mlado kadetsko reprezentanco Slovenije na mini pripravah v Izoli. Skupaj z njim so bili kar štirje mladi Izdani, kandidati za nastopa v reprezentanci. To so Jakob Vukovič, Jan Cetin, Blaž Vončina in Bubnič.
Med 21 rokometaši, ki so prisostvovali prvemu treningu so bili vsi domači igralci in Aleš Vidic, ki je prestopil iz Škofjeloškega Terma. V sredo sta se treningom priključila še Vučinič in Popovič, še kakšen dan kasneje pa tudi kapetan Matjaševič, medtem ko o Kneževiču še ni nič znanega. S tem je seznam izolskih rokometašev zaključen. Poleg vseh omenjenih prve dneve ponovno spoznavajo okolico Izole in predvsem hribe okoli mesta: Cah, Čebular, Dežjot, Ropotar, Rojc, Klobas, Petrinja, Sovdat, Muha, Lončar, Šviligoj, Grujičič, Franovič, Rosa, Hodžič in Gregorič. Njim pa se bo priključil še kakšen mlajši igralec, kije trenutno odstoten.
Izolski naraščaj veliko obeta
Mladi izolski rokometaši letnika 1988, so zelo uspešno zaključili letošnjo sezono. Na zadnji akciji so osvojili prvo mesto v mini rokometu na letošnjem 7.Eurofestu. Pred tem pa so zelo uspešno nastopali tudi na drugih podobnih prireditvah. Tako so v Vicenzi osvojili prvo in drugo mesto v mini rokometu. Prav tako pa so zmagali na podobnem turnirju v Celju. V Umagu pa so zasedli drugo in tretje mesto. Svojo kakovost pa so potrdili tudi v državnem prvenstvu. Kljub temu, da so bili leto dni mlajši od svojih tekmecev so osvojili tretje mesto v kategoriji mlajših dečkov B in s tem še potrdili svojo nadarjnost. Seveda pa so šele na začetku svoje športne poti. S pridnim in strokovnim delom pa lahko še veliko napredujejo. Poleg svoje kakovosti pa so potrdili tudi izredno strokovno podkovano delo v rokometnem klubu, ki se v zadnjem času vse bolj obrača proti lastnemu kadru in ki vedno več časa in prostora namenja ravno mladim in najmljašim. Nova uprava računa ravno na pritok mladih igralcev iz lastne rokometne šole, ki naj bi bili nosilci kakovosti v izolskem rokometnem klubu.
AVTOMOBILIZEM
JEREB III HEMARNIK NAVDUŠILA
Po dolgih letah seje v Ljubljani zgodila hitrostna dirka, kije privabila veliko število avtomobilistov, med katerimi so bili tudi mnogi Primorski vozniki, ki so se odlično odrezali. Tekmovanje je trajalo dva dneva. Prvi dan so vozili dirko za slovensko prvenstvo, drugi dan pa dirko za Veliko nagrado.
Prvi dan je v razredu ST iz prve vrste štartal tudi Andrej Jereb, vendar je po razburljivi vožnji trčil s Peljhanom in končal dirko. Zato pa je bil v soboto odličen Nemarnik, kije z isposojeno Hondo Integra zmagal v svojem razredu in bil drugi v razredu N.
V	nedeljo pa je Jereb pokazal kaj zares zna in navdušil številne gledalce ob progi z vratolomno vožnjo, ki mu je prinesla končno tretje mesto v skupni uvrstitvi, čeprav je vozil avtomobil, ki ni prirejen za hitrostne ampak za rally dirke.
AGENCIJA ZA NEPREMIČNINE
AqENZÌA i IVI rv«C>l>i li /Vll»E
O-
w
STRA
pOSIJEdoVANJE: pi«xUj A, N A kup, l AM EN j AVA, NAJ EM, vpisi V /EMljiško kNjiqo,p«AVNÌ NASVEEÌ,CENÌTVE ÌN pREVodi
Nil Ul A GHEOOHIČ s.p. 0».kA!Mi I -1 I 62 / I Detonisi!
n l.,fAx. * J«/. /»/» 580 290 cjsiv. .04 1 7 5 « 9 90
VESLANJE
ŽOLGARJU NI USPELO
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Plovdivu je slovensko mladinsko veslanje spet pobralo vrsto odličij, od Izolanov pa si je tokrat največ obetal Igor Žolgar v dvojnem dvojcu s Krampačem, vendar jima ni uspel preboj v finale. Tako sta skupno osvojila 12. mesto, kar je nekoliko pod njunimi pričakovanji, čeprav še vedno zelo soliden rezultat.
TUL BO VESLAL SAM
Erik Tul, najuspešnejši izolski veslač zadnjega obdobja, bo nastopil Uidi na svetovnem prvenstvu v Kanadi, čaka pa ga zelo težka preizkušnja, saj bo moral veslati v enojcu, kjer bo zamenjal Čopa in Špika, ki sodita v sam svetovni vrh. Zaradi poškodbe Čopa so se v vodstvu reprezentance namreč odločili, da bo, skupaj s Špikom, poskušal doseči največ v dvojnem dvojcu.
Erik Tul se zaveda zahtevnosti naloge, njegov tihi cilj pa je uvrstitev v finale, kar pa bo seveda, zelo težko. Vesel bi bil Uidi uvrstitve do desetega mesta, ki bi mu prinesla mesto za olimpijske igre v Sydneju. Seveda pa tudi ob morebitnem slabšem rezultatu ne bo brez možnosti, saj bo imel na voljo še kvalifikacije, ki pa bi se jim rad izognil.
Seveda ni vrhunskih rezultatov brez dobrih pogojev za delo in tako so v prostorih občine Izola in v prisotnosti županje Brede Pečan pripravili tiskovno konferenco ob podpisu sponzorske pogodbe z Banko Koper. Ob tej priložnosti je županja pohvalila Banko, ki za razliko od nekaterih podjetij, skrbi za sponzoriranje domačih vrhunskih športnikov, g. Ohnjec pa je v imenu Banke Koper povedal, da je to res sponzorstvo, vendar za banko Uidi dobra tržna poteza. Predsednik kluba g. Medvešček pa je izrazil upanje, da bo banka sponzorsko pogodbo podaljšala vse do olimpijskih iger v Sydneju.
In memoriain Ivo L unir (1036 - ìooo)
So stvari, ki jih človek le stežka razume.
Tako je bilo skoraj nemogoče sprejeti vest o tem, da profesorja Iva Lazarja ni več.
Na svet je prijokal pred 63 leti v Kobaridu, v ulici, ki nosi ime njegovega velikega rojaka Simona Gregorčiča.
Njegovo življenjsko pot je v mnogočem
zaznamovala velika želja po športu. Že v mladih letih je bil odličen smučar in strast belih strmin je v njern ostala do konca. Tolmune Soče pa je s prihodom v Izolo zamenjal za modrino morja, kamor gaje po končani zagrebški visoki šoli za telesno kulturo pripeljal njegov notranji nemir.
Najprej se je posvetil veslanju. V začetku šestdesetih je bil nekajkrat državni prvak v enojcu,. Leta 1966 pa je nastopil na svetovnem prvenstvu na Bledu. Vode in začarane globine so mu vedno predstavljale izziv. Tako v Soči kot v globinah morja.
Bil je vedno nasmejan, vedno v gibanju, pol energije, ki jo je razdajal drugim, očitno pa premalo hranil zase. Pri Športnem društvu Piran je prevzel aktivnosti atletske sekcije in prav prizadevno in strokovno delo z mladimi tekači, ki dosegajo odlične rezultate tako v Sloveniji kot v tujini je dokaz o pravilnosti in uspešnosti njegovega pristopa k delu z mladimi. Svoje varovance je imel rad, kot da bi bili njegovi otroci. Z njimi je bil na treningu še dobri dve uri predenje za vedno odšel.
Iz Izole je gledal Krn in mislil na Drežniško planino, kjer je še pred tednom dni tekel s svojim vnukom Tilnom. Ponosen je bil na svoje kobariške korenine in rad seje vračal v rojstni kraj. Živel je polno življenje do konca. Odšel je nepričakovano, še poln načrtov in zamisli. Ohranili ga bomo v lepem spominu, vsi tisti, ki smo mu prisluhnili in ga razumeli, sprejemamo njegove napotke, spodbude in izkušnje kot sestavni del šole življenja, kije vredno spoštovanja, tolerance, obenem pa obdano s kruto realnostjo.
Mitja Butul
SIM JIOBSKJH fi£(JIlL\
IVO, toliko dni si v morju prebil, da bi lahko Neptunov sin bil. Pesem ti je vrela iz srca, žvižgal sijol
Srce iz katerega so vrele melodije, utihnilo je, več ne bije!
Zaman bomo poslušali od kod prihaja žvižga glas, ptičji spev, tvoje melodije.
Globine morja si preoral, le koliko ljubezni si morju dal.
Nikoli ne bomo odgovora dobili, koliko pesmije v valovih utonilo.
Pesmi, ki žvižgal sijih v morski globini, ostale so tam,v večni temnini.
Zaman poslušajo sinji galebi
na morski gladini,
da bi slišali tvoj glas v tišini.
Utihnil je v neizmerni bolečini in ostali so le grenki spomini.
Ernest Cah
Tako, julij je že zdavnaj mimo in nekje na sredini smo morali program na žalost opustiti, v glavnem zaradi tega, ker se dandanašnja tako imenovana "kulturna mladina" rajši igra čevapčiče na javnih kopališčih kot da bi slučajno kaj naredila v tej neznosni vročini. Pač pa se bomo spet vrnili septembra, zdaj pa je pač prišel čas za privatne dopuste, ki si jih nismo vzeli tam nekje od leta 1997. Zato, če slučajno naletite na zaklenjena vrata, ne bodite preveč presenečeni.
Each day I feel so hollow lriside always beatingrrie That's what you'll never see So come dance w/ me
(KORN - GOTTHE LIFE, 1998)
Seveda se lahko za vsako napako opravičimo in povemo, kako zelo to obžalujemo, ter da smo se iz tega seveda nekaj naučili. Lahko tudi zatrdimo, da nikoli nismo hoteli, da bi do tega sploh prišlo in se s prizadeto osebo lepo zmenimo, da na ta neljubi dogodek pozabimo in da to ne bo nikakor vplivalo na nadaljne medsebojne odnose, vendar pa so vseeno napake, narejene hote ali nehote nekaj, kar ostane. Nekaj, zaradi česar lahko človek v končni fazi dobi magari čir na želodcu ali pa kakšen živčen zlom. Ponavadi se srečno optimistično prepričujemo, daje že vse v redu, daje vse mimo in da bo sedaj življenje teklo kot ponavadi, vendar pa je feedback premočen. Tako se lahko vse skupaj srečno vleče nekaj časa, nakar mora seveda nastopiti višja sila.
Navadni smrtniki smo tisti, ki hranimo psihiatre in njihove otroke s tem, da ležimo na kavču, (oziroma sedaj nič več, vse kar še dobiš je navaden lesen stol) in se jim izpovedujemo, oni pa nadvse zagreto kimajo in si nekaj zapisujejo na razne listke, kijih seveda nikoli nihče ne vidi, če pa bi jih, pa bi najbrž na njih našel kakšne slike rožic in majhnih kužkov oziroma različnih motivov, glede na psihofizično stanje terapevta. Tako lepo končamo svojo življensko zgodbo, se naročimo še za par obiskov in na koncu zvemo, da smo zufrustrirani samo zato, ker nam v otroštvu mama ni posvečala dovolj pozornosti. Edina stvar, ki jo potem še dobimo iz njega, je račun, kije takšen, da bi lahko za njegovo protivrednost nahranili kakšno majhno afriško državico, psihiater pa naše težave zvečer pripoveduje svojini otrokom namesto zgodbice za lahko noč.
Kakorkoli že, na vsak način se mora človek nekomu izpovedati, vendar pa za to rajši najdite kakšnega kolega, ki ima dosti dobre živce, da vam ne polomi vseh udov, ker mora poslušati vašo življensko zgodbo, ali pa udarite dobro debato s kakšnim mimoidočim psom, če vas le ne bo ugriznil.
Kje so
poletne žurke ?
Najprej se jih vsi veselimo. Z vsem šarmom nas vabijo naj osvojimo nemogoče. In ta šarm traja že dober mesec in pol. A vendar se najde družina ki brez vsakdanje fraze »mami, meni je dolgčas, kaj naj počnem?« ne gre. Med šolskim letom nas iznajdljivi starši pošljejo v sobo, z izgovorom češ jutri je šola, uči se. Kaj pa zdaj? Mnogi med nami, po žuru hrepeneči najstniki preživimo dneve in večere na ulici zaklenjeni v svet kjer zabave ne manjka. A svet je le izmišljen. Nihče ne bi imel nič proti, če bi se v majhnem ribiškem mestecu, kot je Izola kaj dogajalo. Izolski mladoletniki pogrešamo zabave brez drog, alkohola in popivanja pozno v noč. Ni žura brez dobre glasbe, ki jo poslušamo mi, mladi. Čisto noben najstnik ne bi imel proti večernemu plesu, kjer odrasli nimajo vstopa in se vrtijo vse vrste glasbe. Od počasnih do hitrih.
Naj omenim Mini Izolo, ki se nahaja v Simonovem zalivu. Ta je zgrajena v prid mladih nadobudnih turistov, da bi ob vodstvu ljudi spoznali naše mestece. Ampak če so za otroke zgradili nekaj »mini«, bi lahko nekaj tudi za najstnike, nekaj »maxi. Nismo vsi takšni, da zvečer ne zaspimo brez medvedka in pletemo barbikam kitke.
Smo na pragu tretjega tisočletja in niso vsi starši zaposleni in jim primanjkuje denarja, ali pa so preveč zaposleni in ne najdejo časa za izlete, dopuste in družinske pogovore, ki so vedno bolj potrebni. Vendar so stroški za vsakdanje življenjske potrebe previsoki, da bi si nekateri privoščili dopuste ali izlete. Če pa že so, je treba zanje kar nekaj odšteti.
Najdejo se tudi taki, ki ne bi imeli nič proti čistilnim akcijam, raznim delavnicam pa še kaj. Ne bom trdila, da teh ni, vendar le če si včlanjen v to društvo, le če hodiš na ta krožek. Toda ali nismo vsi enakopravni? Očitno tukaj ne. Vsi hrepenimo po zabavah, delavnicah in akcijah.
Upam, da bo ta članek prišel v roke pravih ljudi.
LENIKA
Tukaj
Puljski festival Art&Music že sedmič zapored!
12.08.99	-15.08.99 Pulj/ Rock klub Uljanik in druge lokacije
jNastopajo: (četrtek) DJ-ji: Hit & Run (London), Fredy Lenz (Graz), Marino (Pulj) - Tangenta, Pulj, (petek) Rock jklub Uljanik: Urban & 4 (Rijeka), Stampedo (Zagreb), F.O.B. (Pulj), Gužva U 16-ercu (Osijek), Mandrili (Rijeka), Tatiana Giorgi Band (Pula), (sobota) Rock klub Uljanik: The Beat Fleet (Split), Dogma (Pula), Pridigarji (Ormož). Zidar Betonski (Split), Tha Bitch Inside (Rijeka), Čveger (Pula), (nedelja) Rock klub Uljanik ob 21.30 jGamma Pop festival: Julie's Haircut (Italija), Glasshopper (Rijeka), Roseislandroad (Italija), Laundrette (Italija)
Rock Butale’99 - festival Študentov iz Cerknice in okolice!
13.08.99	-14.08.99 Rakek (opuščene vojašnice)
ifpetek, pričetek ob 16.uri) Gusar bend, Contra Dekorum, Dratšponarji, Štirje Pravi Dedci, jElvis Jackson, Dicky B. Hardy, Miladojka Youneed + presenečenje iz Hrvaške, (sobota, pričetek ob 15.uri) Arbait, Cancel, Utopija, Schizoid Winklers (Hrvaška), Buh Pomagej,
Zaklonišče prepeva, Majke (Hrvaška), Vlatko Stefanovski Trio (Makedonija), Tri Bote.
Sežanski Mladi fest'99 letos močnejši kot kdajkoli doslej!
02.07.99	- 28.08.99 Sežana/ Amfiteater in druge lokacije h 8.08.99 Koncert orientalske glasbe: Sagar j20.08.99 Rock koncert: Demolition group, Psycho-Path, Glasshoper j24.08.99 Rock koncert: Dead Moon, Hic et nune, Rodoljubac (Pulveriera)
27.08.99	Etno koncert: Šukar Z8.08.99 Techno/house: 4 - 6 DJ-jev (Pulveriera)
Tradicionalni Trnfest je v puinent zamahu!
27.07.99	- 29.08.99 Ljubljana/ K5)0 F.Prešeren - dvorišče j13.08.99 Hic Et Nune (Vrhnika) - rock večer jlmpro klub - nočne improvizacije v dvorani j14.08.99 Deja Donne Production: Aria Spinta (Češka) - plesna predstava
45.08.99	Tamorra (Italija) - siciljanski folk
48.08.99	Trojica (Belorusija) - tradicionalna beloruska glasba
20.08.99	Miladojka Youneed - rock večer, Impro klub • nožne improvizacije
21.08.99	Big Band Krško - jazz in funk večer
22.08.99	Impro Liga - zaključek poletnega impro tabora
23.08.99	Doo Rag & Bob Log III (ZDA) - blues večer Z5.08.99 Fluxus (Belgija) - flamski folk večer
27.08.99	Adrenalinsko popoldne: Srečanje ln-linerjev za pokal MC Franceta Prešerna, Cancel - rap večer, jlmpro Klub - nočne improvizacije v dvorani
28.08.99	Safet Isovič & Omer Poprič (BiH) - večer bosanskih sevdolink 29 08.99 Demolition Group - rock večer
Razvpiti Vans Warped Tour v drugo pri nas!
19.08.99	Ljubljana/ Hala tivoli - open air (na odprtem hokejskem igrišču) - ob 19.uri
Vrhunske športne zvezde: (skaterji) Mike Fraizer, Steve Caballero, Bob Burnquist, Neal Hendrix, Mathias Ringstorm in Brian Howard, ter bmx driverja Rick Thorne in Joe Richi, roller skater je Brian Wianwright. Glasbeni program festivala: Ice-T, Pennywise, Suicidai Tendencies, Blink 182,7 Seconds, Less Than Jake, jOne Minute Silence, Pietasters, Good Riddance, Beatsteaks, Racija
Hlifiifii
PLOŠČA PEVSKE SKUPINE ELIM
Pevsko skupino Elim poznajo predvsem tisti ljubitelji zborovskega petja, ki obiskujejo izolsko evangelistično cerkev in srečanja vernikov te cerkve.
Glasba je še najbližje nekakšnemu orkestralnemu gospelu, med tradicionalnim
črnskim gospelom in vokalnim jazzom. Skupina šteje 16 članov, vodi pa jo izvrstna solistka Larisa Čanji. Ob njej so v skupini še: Vanesa Čanji, Mirjam Časar, Mirjam Jovanovič, Radojka Jovanovič, Maja Lovas, Sofija Novak, Mateja Šebalj, Marijana Čanji, Nada ČAsar, Sara Jovanovič, Eva Šebalj, Peter Čanji, Zlatko Gombar, Vojislav Jovanovič in Slavko Vostri.
Naslov plošče je H goram povzdigam pogled, predstavlja pa pomemben prispevek v zakladnico slovenske gospel glasbe.
GALERIJA ALGA Kristanov trg
PRODAJNA RAZSTAVA
NOVOSTI TISKANE BESEDE
Ivanka Sluga - Škof je sicer doma iz Artviž, vendar jo mnogi Izolani starejše generacije dobro poznajo, saj je pred leti poučevala tudi v Izoli, od koder se je z možem in otrokoma podala v daljno Avstralijo.
Tam je počela marsikaj, od hotelske čistilke do knjižničarke, postala je organizator kulturnih prireditev, učila slovenščino in urednikovala v literarnem krožku.
Knjiga Skozi ogenj in pepel govori o tegobah slovenskih izseljencev v Avstraliji, pa tudi o sreči in zadovoljstvu brez katerih ne bi bilo tega življenja. Knjigo lahko kupite v GRAFFIT-u na Manziolijevem trgu v Izoli (648-303) po ceni
Iz sosednjega Kopra prihajajo tri zanimive publikacije.
Zloženka Moje mesto - La mia citta je predstavljena kot list za oživljanje starega mestnega jedra Kopra in zaledja. Bilten je zelo lično oblikovan, prinaša pa nekaj člankov z zvezi z možnostmi oživljanja starega mestnega jedra za kar se v Kopru zavzemajo mnogi, še posebej pa društvo Capris. Bilten izdaja Znanstveno -raziskovalno središče RS Koper.
Na Internet straneh pa lahko preberete vsebino literarne revije Besede, ki jo ureja in izdaja društvo primorskih literatov. Alarmantni uvodnik o smislu delovanja društva je napisal Marjan Tomšič. Besede lahko najdete na naslovu
Izšel je tudi časopis Istrske teme, ki je predstavljen kot.list za slovensko Istro, v njem pa je cel kup zanimivih člankov med katerimi velja opozoriti na zapise Duše Krnel -Umek, Milana Gregoriča in Avgusta Danila Pucerja.
n
ISTRSKE TEME 4' jsl.
d**	.«h. * ilifntu n rntmr.~‘t 0*..«rw	*,	..j. ■ ; .	....
mnh,*	m«	-u.l. I.f. l	-.
!*•••*{»'*> Al»	1*14"	' - - - ,	\ -	1	.
2.190 Sit.
lf fM n v
,
@
J*h»
.v
Župnik Lojze Milharčič odhaja iz Kort
NE POZABITE!
V soboto, 7. avgusta, na predvečer sv. Dominika, ki goduje 8 avgusta, so Medeži (vas, ki spada pod Korte) obnovili svoj star praznik svete Nedelje. Postavili so ga med hrib Sv. Nedelje in Staro vasjo, na prostor, ki mu pravijo Vrh. Prostor je močno prisoten v ljudskem izročilu.
Na stičišču starih poti, po katerih so se nekoč vile procesije živih in nato v ljudski domišliji "procesije s kostmi mrtvakov", so obnovili kapelico. Vgradili so jo v lep istrski zid in vanjo postavili kip iz Medjugorja; nad njo so zabeležili: Kraljica miru, 7. avgust 1999. Kapelico sta ob prisotnosti številnih domačinov in gostov odkrila župnika Kort in Sečovelj, Lojze Milharčič in Dominik Bizjak.
Po maši, ki je sledila dogodku, so domačini vse prisotne povabili k obloženi mizi, kjer so se lahko naužili dobrot domačih peči in. kleti. Ob hvali za vse doživeto, obnavljanju znanstev in spominov, poslušanju pesmi in harmonike, so se prisotni vračali na svoje domove, prenekateri v skrbi, kako bo izšel naslednji dopoldan, ko se bodo morali posloviti od svojega župnika, ki po devetih letih odhaja k novim dolžnostim v Ajdovščino.
Naslednji dan so, ob slavnostnem slovesu in ob lepem petju, ki ga Kortežani zmorejo, "gospudu Lojzetu" izrekli zahvalo za poseben pristop, ki ga je imel do posameznikov in do skupnosti, za vodenje restavratorstva umetnin, ki jih hrani cerkev, za obnavljanje njenih objektov. Gospod seje župljanom zahvalil za sodelovanje in poslovil z besedami: "Bodite ponosni na svoje bogastvo: korenine iz. katerih izhajate, na svoje ljudsko izročilo! Ne pozabite na svoj jezik in svojo veroi "
Nada Morato
V galeriji Insula je od 30. julija na ogled zanimiva razstava računalniških grafik avtorja Bogdana Sobana iz Nove Gorice. Predstavljen je njegov-najnovejši cikel z naslovom "Soča". Na otvoritvi se je zbralo veliko število poznavalcev likovnega ustvarjanja in ustvarjalčevih znancev, saj je Bogdan Soban z družinskimi vezmi že na pol Izolan.
Umetniška dejavnost Bogdana Sobana sodi v nekem smislu na rob likovne ustvarjalnosti, saj so "grafični listi", ki jih razstavlja samo končna faza, končni produkt, v zapletenm procesu avtorjevega dela. Za razliko od ostalih likovnih računalniških ustvarjalcev, ki običajno s programskimi orodji obdelujejo ekran podobe in na ta način prihajajo do dokončnih rezultatov, izvaja Soban svoje podobe v srži, v sami biti računalniškega telesa, to je v programu samem. Avtor je ustvarjalec programov, ki se zaključijo v optičnih salikah, podobah abstraktnega ali realistično-mimetičnega tipa in ki posedujejo zelo zanimivo karakterietiko, kije pri običajnih računalniških izdelkih zelo izjemna -unikatnost.
Nastanek podobe je po avtorjevemu ukazu vezan na naključje njenega nastanka. Računalnik sam izdela podobo, ki ni nikoli enaka predhodni, saj je njena dokončna forma odvisna od trenutka njenega nastanka, ki pa se razteza od zdaj do neskončnosti. Seveda je avtorjevo mojstrstvo v tem. da kljub edinstvenosti posamičnega dela dosega znotraj zastavljenega hoteno kompozicijsko, barvno in drugo likovno formo, tako nastajajo cikli, kot je cikel soških postrvi, ki je na ogled v galeriji Insula.
Na razstavi si je mogoče, poleg razstavljenih listov, lahko ogledati tudi nastanek posamičnih podob na ekranu računalnika. Razstava bo na ogled še do jutri, 13. avgusta.
Ne	zamudite	ogleda
razstavljenih del in postopkov tega nenavadnega ustvarjalca iz sveta digitalij.
KABELSKI SPORI V LIVADAH
Promlematika kabelske televizije je že nekaj časa bolj ali manj prisotna v izolski občini. Začelo se je z bolj ali manj amaterskimi postavitvami amaterskih kabelskih operaterjev, nadaljevalo z razpravami o koncesiji za opravljanje te dejavnosti, na delu so bile inšpekcije in občinski redarji, končno pa smo pred leti dobili dva resna operaterja: Elto iz Kopra, ki je postavila svoj sistem v starem delu mesta in Društvo v Livadah, ki je prevzelo v upravljanje sistem, ki je deloval v tem delu mesta.
Med izvajalcema nikoli ni bilo velike ljubezni, boj za prevzem še nepokritih delov mesta je bil tih, vendar opazen. Nekaj več uspeha je pri tem imela Elta, saj se je že dogovorila in dobila ustrezna dovoljenja za postavitev sistema v Jagodju in v smeri proti Kortam. Pred kratkim pa je prišlo do resnega spora, ko sta se obe strani srečali na istem terenu, v novi poslovno stanovanjski stavbi v obrtni coni, ki seveda sodi v Livade.
O sporu smo najprej izvedeli iz časopisa Večer, saj nas udeleženci niso obvestili o dogajanju, zato z malo zamude objavljamo pogovor z direktorjem podjetja ELTA d.o.o. Koper, Acom Kabanico. V naslednji številki pa še druga stran medalje.
Kaj se je sploh zgodilo v Obrtni coni v Livadah?
Galeb gradbeništvo - investitor poslovno stanovanjskega objekta v Obrtni coni Izola, je na podoben način kot vodo in elektriko, dolžan zagotoviti priključitev stavbe na kabelski sistem. V ta namen je pridobil ponudbe od našega podjetja in Društva Livade. Za izvajalca je izbral naše podjetje, ker smo edini priložili dovoljenje Ministrstva za promet in zveze za opravljanje te dejavnosti v Izoli.
V	ta namen je naše podjetje s podjetjem Telekom Slovenije sklenilo pogodbo o najemu kabelskega voda po Kajuhovi ulici do stavbe Mercatorja. V ta namen smo morali kupiti plastično cev v vrednosti 890.000,00 SIT, ki smo jo montirali v Telekomov sistem cevi.
V	društvu Livade so bili očitno užaljeni zaradi zavrnitve njihove ponudbe in so, ne da bi kogarkoli kaj vprašali, v našo cev položili svoj kabel, vdrli v kabelsko omarico v stavbi Mercatorja in priključili stavbo na svoj kabelski sistem. Povedati moram, da s Telekomom Slovenije glede tega niso imeli sklenjene nobene pogodbe.
Kaj pravijo pri Galebu, saj so oni sprejeli vašo ponudbo?
Seveda. Tu imam tudi naročilnico Galeba. Zato smo prejšnji teden iz naše cevi potegnili tuj kabel in priključili stavbo na svoj kabelski sistem - torej opravili naročeno delo.
Pri tem so verjetno nastali določeni stroški - za vas in zanje?
Društvo Livade nima svojega denarja. To je denar od stanovalcev za vzdrževanje kabelskega sistema Livade. Mi smo za poslovno stavbo Mercatorja porabili cca 1.800.000,00 SIT. Oni bi morali porabiti približno enako. Ta avantura jih bo, po mojem mnenju stala cca 600.000,00 SIT.
Prej ste omenili, da imate samo vi ustrezno dovoljenje Ministrstva.
Po Zakonu o telekomunikacijah iz junija 1997 mora operater kabelske televizije izpolnjevati vrsto pogojev, da bi se lahko ukvarjal s to dejavnostjo in sicer: mora biti registrirana gospodarska družba za telekomunikacije; mora imeti odločbo za izpolnjevanje minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti; mora imeti zaposlene kvalificirane za to dejavnost; dežurno servisno službo; dokazila o strokovni usposobljenosti.
Šele ko vse te pogoje izpolnjuješ ti Ministrstvo za promet in zveze, izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti kabelske televizije za mesto kjer deluješ. Takšno dovoljenje za Izolo ima izključno naše podjetje. Navajam, da se dejavnost ne sme opravljati brez tega dovoljenja. Društvo Livade si ni pridobilo tega dovoljenja in ne izpolnjuje večine zgoraj navedenih pogojev. Na kratko. Razen želje, da se ukvarjajo s kabelsko televizijo nimajo ničesar drugega. Torej dejavnosti sploh ne bi smeli opravljati.
Kakšne so posledice tega spora?
Prekršek v Obrtni zoni smo prijavili pristojnim inšpekcijskim organom. Pričakujem, da jim bodo prepovedali nadaljnje opravljanje dejavnosti v Izoli in jih kaznovali za kršenje več različnih zakonov. Morda pa so celo zanalašč sprovocirali inšpekcijsko prijavo, saj obisk inšpekcije lahko pride prav, da se dobi dežurni krivec, če bo kabelski sistem v Livadah moral ugasniti. Seveda pa obstajajo tudi druge hipotetične možnosti. Recimo, da nekaj članov društva ustanovi privatno podjetje in s pooblastili, ki jih že imajo, izgradi paralelno svoj kabelski TV sistem. Ko sistem v Livadah ugasne se pojavijo kot rešitelji in vse naročnike iz Livad priključijo na svoj kabelski sistem. S tem se avtomatično zgodi zamenjava lastništva. Seveda pa je to le hipotetična predpostavka, saj so lastniki kabelskega sistema v Livadah naročniki, ker so si to pridobili z nakupom stanovanja. Ampak to ni nikjer zapisano. Omrežje kabelske televizije v Livadah, je potrebno prej opredeliti kot objekt in z dokumentom definirati solastnike tega objekta. To do sedaj Društvo ni storilo in menim, da sploh nimajo namena tega storiti.
KRI IVI IN ALIJE
NEVARNO PREHITEVANJE
Na postajo je prišel občan in povedal, da so ga pri Mehanu prehiteli neznanci s Seatom Ibizo italijanske registracije in mu grozili s pištolo. Dečki so vse zapisali in iščejo kaj otipljivega.
KABLE KRADEJO, MAR NE
Društvo KTY Livade je prijavilo tatvino kabla za prenos televizijskehga kabelskega signala. Kot osumljenec je navedeno podjetje Elta. Za boljše razumevanje dogodka priporočamo branje članka na tej strani.
BETON PA TUDI
Iz Marine so sporočili, da jim je nekdo sunil večjo količino betonskih zidakov. Spretnega gradbinca že iščejo.
FINTA JE DOBRA
Neznanec je občanki natvezil, daje našel zlato verižico in ponudi, dajo poceni proda. V igro se vključi še drugi partner, ki je tudi zainteresiran za odkup, potem mora nekam proč, najditelj skuša na hitro prodati verižico ženici, ta pa na postajo in vse pove policistom. Spretni par je menda na enak način od starejše Izolanke že izvabil 35 tisočakov.
POGUMNI VLOMILCI
V	Medoših so prijavili poizkus vloma v stanovanjsko hišo v kateri so tedaj bili lastniki. Vlomilec ni imel sreče, saj ni uspel odpreti ne oken ne vrat.
TUDI PES JE SPAL
V	Jagodju se je zgodil drzen vlom v stanovanjsko hišo v kateri so domači mimo spali, ob njih pa tudi lovski pes, ki se ni pustil motiti. Vlomilec sicer ni ukradel prav veliko, drzen pa je bil vseno.
SUPERPOVRATNIK
Turistu je na plaži v Simonovem zalivu zmanjkalo vse razen kopalk. Čez četrt ure so dečki že odkrili zmikavta, ki je hodil naokrog v ukradenih hlačah, ugotovili pa so tudi, daje dan pred tem prišel iz preiskovalnega zapora, kamor seje po slabem dnevu svobode, na zahtevo tožilke, spet vrnil.
UTOPITEV PRI DELFINU
Na kopališču pri hotelu Delfin je v dopoldanskem času utonil 60 letni turist. Ugotovili so, daje do utopitve prišlo zaradi infarkta.
Porabniki pravijo, da ima Društvo nižjo naročnino od vas!
Od mesečne naročnine se financira niz različnih stvari: dobava signala iz Kopra, avtorske pravice SAZAS, oškodnina lastnikom IV programov, investicijsko vzdrževanje, dežurna servisna služba. Za mesečno naročnino mi Obalni operaterji opravimo vse zgoraj navedeno, društvo Livade le manjši del tega. Menim, da za delno opravljeno storitev, strankam veliko preveč zaračunajo. Glede na koncentracijo stanovanj na majhnem prostoru, ter da imajo lastno kanalizacijo za kable, za katero n treba plačevati najemnine, je naročnina ki jo stanovalci plačujejo, zadostna za kvalitetno opravljanje te storitve in za vse zakonske obveznosti.
Očitate jim, da nekaterih stvari ne opravijo. Verjetno se zavedate, da gre za resne obtožbe?
Seveda, vendar je te stvari enkrat treba povedati. Naj opozorim samo na nekaj stvari: Kabel operater mora po zakonu imeti dežurno servisno službo in vsaj tri zaposlene serviserje. Njihov vzdrževalec je stalno zaposlen v šoli v Luciji od 7. - 15. ure in eventualne napake lahko odpravlja le občasno, kar je daleč od dežurne servisne službe. Vsi kabel operaterji člani združenja, morajo plačati SAZAS-u 100,00 SIT po naročniku na mesec iz naslova različnih avtorskih pravic. Društvo Livade se je hotelo izogniti temu plačevanju in najbrž bo moralo plačati tudi za dve leti nazaj po 200,00 SIT, kar nanese cca 5.000.000,00 SIT za celotne Livade. Po 200 tolarjev zato, ker cena 100,00 SIT velja le za člane kabelskega združenja Slovnenije, ker imamo 50 % popusta. O tem je že nekaj pisalo tudi Delo.
Zakaj jih niste sprejeli v združenje?
Saj bi jih sprejeli, ampak so se sami hoteli z nečlanstvom izogniti neplačevanju članarine združenju. Po zakonu o javnih glasili mora imeti vsak kabelski operater sklenjene pogodbe z dobavitelji tujih programov, ter jim tudi plačevati. Večina nas operaterjev ima to urejeno za večino programov ali pa pogajanja preko združenja potekajo. Društvo Livade razen ene pogodbe nima nič, kar je precej tvegano zaradi visokih kazni in odškodnine za nazaj.
Kje vidite rešitev nastalega zapleta?
Občina, ki je ljudem prodala sistem skupaj s stanovanji mora poskrbeti, da se to na primeren način vpiše kot lastnina ljudi, in to kar se da hitro.
Torej se na področju kabelskega sistema v Livadah obeta še veliko vroče krvi. Kako pa je s sistemom v Jagodju?
Pridobitev dovoljenja je v zaključni fazi. Lahko obljubim, da bomo do konca leta priključili vse zainteresirane.
Kaj pa zaledje Izole?
To bo lahko problem. Zastavljeni projekt zaledja Izole ni tržno zanimiv. Vseeno lahko damo zagotovila Občini, da smo pripravljeni omogočiti stanovalcem teh krajev priključitev na omrežje kabelske televizije, vendar naj bi nam Občina z druge strani zagotovila pogoje, ki so v njeni pristojnosti, za normalno opravljanje dejavnosti v celotni Občini Izola.
(zapisal D.M.)
EMILIO NIMA MIRU
Ulica Emilia Driolia v Livadah je ravna in dolga, v njej je pet blokov in deset vhodov. Veliko je majhnih otrok, še večje najstnikov, ki po njej s svojimi mopedi divjajo, večinoma s pokvarjenimi ispušnimi glušniki, vse dni in pozno v noč. Hitrost pospešujejo do maksimalne možnosti in tako ogrožajo izhod stanovalcem, in še posebej majhnim otrokom.
Na številki 4. smo stanovalci na lastne stroške (vsak po 10.000 tolarjev) postavili betonske krogle, da bi omejili hitrost in omogočili varen izhod iz stanovanj. Nekaj časa so te betonske pregrade ovirale divjanje mladoletnih mopedistov podnevi in pozno v noč. Kar na lepem je nekdo omenjene betonske krogle umaknil, češ, da ovirajo pristop interventnih vozil. Od takrat je še hujše.
Vse kar smo želeli doseči je to, da bi se mopedisti in motoristi pripeljali po cesti na parkirišče in ugasnili svoje motorje ter odšli tiho v svoje domove. Zal nam ni uspelo. Na večkratno intervencijo na policiji so povedali, da nimajo moči. Sem dolgoletni naročnik Mandrača, zato upam da boste pripomogli urediti neznosno stanje, ki moti vse prebivalec ulice Emilia Driolia v Livadah.
Lep pozdrav, vaš zvesti naročnik
Dr. Pavle Djordjevič
PROZORNO GRMOVJE ?
V zvezi vašega, zdaj že nekoliko odmaknjenega članka v kriminalijah pod naslovom "prozorno grmovje" vas moram obvestiti, da je bil voznik dostavnega vozila v vlogi očividca, ne pa povzročitelj kot navajate vi. Svetujem vam da se v bodoče pozanimate o takšnih dogodkih pri prometni policiji, saj obstaja zapisnik. Lahko pa bi se tudi opravičili vozniku dostavnega vozila, saj sem prepričan, da se vam bo oglasil.
Krivec v prometni nesreči je bil voznik osebnega vozila, ki je zaprl pot motoristki.
Tisto nakladanje o živi meji je pa tudi totalno zgrešeno saj so jo ravno ostrigli kar je še iz vaše fotografije razvidno, samo pogledati jo je treba. O tablah pa imate popolnoma prav. Lep pozdrav
Nose Vinko
pojasnilo uredništva: Res je, glede povzročitelja in očividca imate prav, o čemer smo se prepričali takoj po izidu Mandrača. Zal smo pri kratkem pripisu k fotografiji, ki je nastala tik pred izidom časnika, upoštevali informacijo, ki jo je ime) mimoidoči fotoreporter. Prizadetim se opravičujemo.
Tisto o grmovju in nakladanju bomo preslišali, saj se vsaj o tablah strinjamo. Hvala za pojasnila.
SLADOLED HLADI VROČE DNI
Ugotovitev ni nova in temu primerna je tudi ponudba sladoleda v Izoli, ki je kar številna in raznovrstna, od trafik in trgovin do slaščičarn in gostiln. V slaščičarni Jadran, kjer že več kot 40 let pripravljajo sladoled po starih receptih so se v konkurenčni boj podali tudi z nenavadno obliko prodaje, seveda drugačno od tiste, ki jo je pred desetletji poznal oče sedanjega lastnika Ekrem Salija. ki je s sladoledarskim vozičkom prehodil celo slovensko Istro. Tadžidin Salija je namreč iz Benetk pripeljal del avtomobila Peugeot, ki je posebej prirejen za prodajo sladoleda. Atraktivna ponudba je bila tudi prodajno takoj uspešna, saj tako nenavadnega prodajnega mesta pri nas še nismo imeli.
Sicer pa so v Jadranu s prodajo zadovoljni, saj je.kljub manjšemu turističnemu obisku, boljša od lanskoletne. I o je seveda pomembno tudi za osem zaposlenih, ki morajo zdaj ustvariti "rezervo” za manj donosen zimski čas. Tako jim morda ne bo treba razmišljati o presežnih delavcih, k temu pa je pripomogla tudi ta nenavadna investicija.
TURISTIČNI UTRINKI
Morda je še prezgodaj ocenjevati letošnjo turistično sezono v našem mestu, vendar je bilo slišati kar nekaj razlogov, ki omogočajo dokaj realno oceno te pomembne dejavnosti. Že napis na
s'cSfc •'

jč:.vL
m
kontejnerju "SMRDIM!" kaže, kako	v
občutljivi smo za dišave, ki so prisotne	v
domala v vsakem smetnjaku. Avtor napisa je gotovo globoko čuteči meščan, ki je v ^ jf CvMJjfl svoji turistični vnemi skušal mimoidoče ^~**l*?*šr L opozoriti na dišave iz kante in jih usmeriti na primemo oddaljenost od vira smradu.
Težko bi naprtili odgovornost za smrad naši komunalni službi, ki ji glede vestnosti in tudi prizadevnosti za čisto mesto ni skoraj kaj očitati.
Nekaj metrov od opisanega kontejnerja je ob začetku sezone stal kompresor, ki sicer ni imel napisa, naprimer,"ROPOTAM", vendar je učinkovito poskrbel za prebujanje turistov, ki so si morda dovolili malo daljši spanec. Ta ropotajoča, naprava je bila sicer odstranjena, vendar je nekaj vztrajnih zagovornikov bučnih počitnic takoj poskrbelo za. ustrezno nadomestilo. Pojavijo se namreč vodni skuterji, ki s svojim jokajočim tuljenjem poskrbijo, da si ne bi kdo v vrhuncu sezone dovolil po kosilu porcije spanca. Te vodne akrobacije ob spremljavi intenzivnih akustičnih vibracij so morda nekaterim, res maloštevilnim udeležencem, dobrodošla sprostitev, vendar je za množico kopalcev, ki morajo poslušati te predirljive glasove, ta predstava vse prej kot užitek.
Uspešno nadomestilo teh vodnih skuterjev, ki z nočjo običajno le utihnejo, so cestni skuterji in motoristi. Vozniki teh tulečih naprav divjajo po naših ulicah in sprehajališčih ob vsakem času. Moje presenečenje glede odnosa policije do teh voznikov lepo ilustrira dogodek, ki sem ga sam doživel.
Ob lepem sončnem popoldnevu sem zapeljal na. cesto, ne da bi prižgal luči. Vzrok: običajna pozabljivost. Za. prvim ovinkom policist z loparčkom: Stop in seveda kazen. Zoper odločitve organov oblasti nimam navade protestirati. Tokrat sem bil morda le nekoliko predrzen in sem moža postave vprašal: Kaj pa tale motorist vas ne moti? Drvel je namreč s polnim plinom in strašanskim ropotom. 'Tudi on pride na. vrsto" je bil njegov odgovor.
Torej eni plačujejo kazni, drugi prihajajo, vendar le redkokdaj tudi pridejo na vrsto. Motoristi z motorji brez ali s pokvarjenim glušilcem so bili včasih hudo kaznovani. Danes pa - "kaj nam pa morejo, če smo hitrejši od njih"...
Rajko Makovec
BORZ
ZNANJ
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije I, 6310 Izola, telefon: 066/ 647 530 e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
Borza znanja je informacijsko središče, kjer je mogoče ponuditi ali dobiti najrazličnejše oblike znanja. Posredovanje podatkov je brezplačno.
okrat vam predstavljamo nekaj ponudb iz sveta športa:
*	Tenis prav gotovo sodi med tiste športne panoge, ki so se v zadnjem času najbolj razširile in pridobile na pomenu tudi kot rekreacijska zvrst. Če se v tem času nahajate kje na naši obali in vas tovrstna dejavnost zanima, vam lahko predstavimo simpatičnega člana izolske Borze znanja , ki se lahko pohvali s prvovrstnim znanjem na tem področju. Z njim se lahko pogovorite tudi v italijanskem, angleškem, nemškem ali španskem jeziku.
*	Lahko vas seznanimo z izkušenimi potapljači, če si seveda želite pobliže spoznati posebnosti potapljanja in podvodnega sveta ter zaplavati v svet tišine. Tudi tisti, ki so z masko že pričeli spoznavati oblike narave pod vodo, lahko pri nas najdejo koristne napotke
*	Na voljo so vam še učitelji rolanja in obrambnih veščin, pomagamo lahko tudi tistim, ki bi se radi naučili igrati šah in vsem, ki se zanimajo za
odbojko, atletiko ali gimnastiko.
Podrobnejše informacije o omenjenih in seveda vseh drugih učnih ponudbah so vam na voljo v Matični knjižnici v Izoli, ali pa na telefonski številki ( 066 ) 647-530. Izolska Borza znanja vam je v času do 31.8. na voljo vsak delavnik od 8.00 do 13.00 ure.
Pričakujemo vas
BARVE TEGA POLETJA
Primorski poletni festival je kar dobro poživil poletno dogajanje v Izoli. Najprej s predstavo Stoli, potem pa predvsem s predstavami uličnega gledališča, ki so bile izvrstno obiskane. Med gledalci je bilo seveda največ otrok, kar daje upati,
obiskovalcev gledaliških in drugih predstav, kot pa jih imamo danes.
da bomo čez generacijo ali dve le dobili kaj več
Med najbolj zadovoljnimi Izolani tega poletja je gotovo veslač Erik Tul Po različnih kombinacijah je vendarle končal med potniki za svetovno prvenstvo v Kanadi, hkrati pa je podpisal sponzorsko pogodbo z Banko Koper, ki ga bo podpirala do olimpijskih iger v Sydneju.
Fotografija na levi strani nima nobene posebne vsebine razen tiste, ki si jo zamisli vsak sam. Na vsak način pa gre za dokaz, daje bilo poletje res vroče.
K visoki temperaturi pa so prispevali tudi 24 GRANA iz Napolija, ki so letošnji Mediteran festival dvignili na raven naj večjih slovenskih festivalov. Bodite pozorni, zvezde so rojene.
Zoran Predin ne more brez dela in tako je na enega od prostih petkov prišel na Mediteran festival prodajati vstopnice. Hkrati je pokazal svojo novo ploščo v francoščini in povedal, da je opravil izpit za potapljača.
Nekateri izolski glasbeniki in novinarji so na Mditeranu pogrešali narodno glasbo in harmoniko. Potem so nastopili vrhunski harmonikaši s polkami, pa jih to ni zvabilo na prizorišče. Važno je, da smo proti.
Znani izolski most vzdihljajev ste lahko videli že na naslovnici, tukaj pa dodajamo še njegovo foto verzijo. Prav zanimivo bi bilo videti, kje so vsi tisti inšpektorji, ki zahtevajo ograje na vseh odrih, višjih od metra, uporabe tega pontonskega mosta pa ne prepove nihče. Morda bi ga lastniki potem le popravili ali ponoči vsaj osvetlili.
DUMA je skupina Klarise M. Jovanovič, Izqjanke s kristalnim glasom in Vena Dolenca, Tržičana s kitaro in spomini na skupino Sedmina ter množico novih idej pod blagovno znamko Duma. Album, ki ga bosta predstavila skupaj z glasbeniki, ki so sodelovali pri snemanju, ima naslov Duma Levantina, na njem pa so zbrane čudovite pesmi španskih Židov, ki segajo \ čas po 15-tem stoletju, ko so jih krščanski sosedje izgnali z iberijskega polotoka, tako da so se naselili po Italiji, Afriki in Aziji, kjer so skušali ohranjati bogato glasbeno izročilo. Sefardske pesmi (Sefarad je hebrejsko ime za Šanijo in Portugalsko) so pele ženske ob spremljavi velikega tamburina, šele v prejšnjem in tem stoletju so začeli dodajati tudi druge inštrumente.
Klarisa M. Jovanovič- vokal Veno Dolenc - akustična kitara, vokal in spremljevala skupina
segajo v
SSteSASa
Tammorra sodijo med tiste redke skupine z juga Italije, ki jim ni težko sesti na vlak ali v kombi in se zapeljati nekaj tisoč kilometrov daleč, da bi ljudem iz drugega sveta pokazali delček svoje bogate glasbene kulture. Skupina je v sedanji zasedbi nastala leta 1992 z jasnim namenom, da glasbeno tradicijo juga Italije predstavi svetu. Pesmi so tradicionalne in avtorske, med njimi pa skorajda ni razlike, saj vse govorijo o tako mediteranskih stvareh kot je ljubezen, smrt, veselje, jeza, magija. Ime je skupina dobila po velikem bobnu, ki ga bomo seveda videli in slišali na nastopu, skupaj s kitarami in piščalmi, obzidovali pa bomo tudi klasične plese: tammuriato in tarantello.
Tammorra so skupina, ki nastopa takorekoč vsak dan. Selijo se iz mesta v mesto, iz dvorane v dvorano, iz lokala v lokal, povsod pa poskrbijo za vrhunsko zabavo in zapustijo jasno sled glasbe peščenega italijanskega juga. Še dneve po njihovem nastopu je v zraku moč zaznati čudovito večglasje njihovega nenavadnega petja.
Vitorio Catalano-piščali.dude, sopran sax„ kitara, vokal Francesco Cimino - Buzuki, bas, vokal Massimo laguardia - tolkala, boben, djembe, tarabuka itd.
Luco lo Bianco - kontrabas, vokal Saluatore Meccio - akustična kitara, tamburica, vokal Nicolo ferrasi - klasična in akustična kitara