Poštnina platana v totovlnl.
Posamezna itevltka 2 din.
GLASILO O S V O B OD I LN E FR ON T E O KR A J A . T R BO V L-J E
Leto U.
Trbovlje, 20. maja 1949.
Štev. 21.
Nove obveznosti za II. kongres Zveze sindikatov Slovenije za izpolnitev plana
Tekmujmo v borbi za izvršitev planskih nalog
Hrasf niški rudarji tekmujejo med seboj
Člani OF pomagajo gozdnim delavcem pri izpolnitvi plana
Sirom Slovenije je v teku velika akcija, v kateri OF zajema najzavednejše borce za izgraditev socializma in jih vključuje v veliko akcijo za izvršitev gozdarskega plana. Pri izpolnjevanju plana gozdarstva smo dokaj zaostali, prvi uspehi v okviru Fronte pa so nam porok, da bo plan v gozdarstvu izvršen. V naši bitki za socializem je gozdarstvo tako važna postavka, da ne smemo oklevati, temveč moramo dati iz sebe vse, da se plan izvrši. Treba je pomisliti, da rudarji ne smejo čakati na jamski les, kakor tudi ne morejo čakati nanj naša gradbišča, železnice, žage itd. Hrbtenica naše industrije, težka industrija, nestrpno pričakuje stroje in razne naprave, ki nam jih tujina daje za naš les. Vsako neizpolnjevanje plana v gozdarstvu je prav tako kvarno, kot je neizpolnjevanje plana v rudarstvu. Vsi smo odgovorni za izpolnjevanje plana. V gozdarstvu se je začela velika akcija. Naše vasi, mesta in industrijska središča bodo rednim delovnim četam v gozdarstvu prihitele na pomoč. Ta pomoč, katero že izvajajo frontne bri-gade, se ne izraža samo v konkretnem delu, temveč je’ izraz našega socialističnega patriotizma, naše odločnosti, naše volje, da vkljub obrekovanju in natolcevanju še smeleje korakamo pod vodstvom Partije in Tita v socializem. Tudi iz našega okraja odhaja brigada frontovcev na delo, za pomoč rednim delovnim četam v gozdarstvu. Brigada trboveljskega okraja se je začela formirati že v torek 17. t. m. Odšla pa bo na delo v Savinjsko dolino v petek 20. maja. Za delo v brigadi so se prijavili najboljši frontovci in šteje brigada preko 200 frontovcev. Z odhodom teh tovarišev na to veliko akcijo pa bo potrebno paziti, da ne bo delo v uradih in ustanovah zaostalo, temveč da se bo nadaljevalo z istim tempom. Člani Fronte, ki niso šli v brigade, bodo pač morali izvrševati dela v ustanovah tudi s prekournim delom. V mesecu maju je planirana največja proizvodnja v gozdarstvu. Fronta in sindikalne organizacije naj zatorej storijo vse, da seznanijo svoje članstvo s to važno akcijo, da bo tej prvi brigadi našega okraja sledila še druga. Dosedanji uspehi te važne akcije v nekaterih okrajih naj bodo izkušnja in pobuda za ustanavljanje še novih brigad. Pripravljenost delovnih ljudi za izpolnjevanje planskih nalog je velika in odgovorna dolžnost. Naloga aktivistov Pa je, da to pripravljenost tudi pravilno usmerjajo.
Trboveljski rudarji fekniujcjo v Urezi
V ciiju medsebojnega spoznavanja ln izmenjave izkušenj v delu, je odšla iz Trbovelj v Brezo 12 članska skupina najboljših rudarjev. V tej skupini se nahajajo večkratni udarniki Lebar Miha, Lapornik Silvo, Koritnik Karl in še drugi. Ob prihodu v Brezo so rudarje iz Trbovelj prav lepo sprejeli. Pričakali so jih rudarji in mladina, direktor rudnika in sindikalni funkcionarji, Takoj po prihodu so si ogledali rudnik in takoj stopili v tekmovanje z najboljšo brigado štev. 2, brigado, ki je dr> sedaj najboljša v državi. Borba je zelo napeta, uspehi tekmovanja se menjajo; en dan je boljša brigada št. 2 in zopet drugi dan pa brigada trboveljskih rudarjev. V Brezi bodo ostali *e 14 dni, nakar pa se vrnejo domov z izkušnjml, ki so si jih pridobili v Brezi, katere bodo lahko s pridom uporabili.
Rudarji zasavskih rudnikov so sprejeli v čast II. kongresa Zveze sindikatov Slovenije razne obveznosti s ciljem doseganja planskih nalog. V mesecu maju je borba za dosego plana izredno težka. Na eni strani ovira dosego odhod mladih rudarjev v JA, na drugi strani pa nagaja deževno vreme, kar vse ovira normalen potek produkcije tako zelo, da je bil rudnik Trbovlje pod planom. Zato so sklenili rudarji, da se bodo v nedeljo 15. t. m. v polnem številu odzvali pri prosto-voljnemn delu. Udeležba je bila polnoštevilna, lepo pomoč pa so nudili tudi prostovoljci iz raznih ustanov. V največjem številu so se udeležili prostovoljnega dela uslužbenci Generalne direkcije rudnikov Slovenije iz Ljubljane. Preko 100 jih je bilo in vsi so prav do zadnjega vztrajali na svojih deloviščih. Prostovoljci so vršili svoje delo na Vzhodnem in Zahodnem obratu, skupina 25 tovarišev in tovarišic pa je vršila prostovoljno delo pri zasipavanju jarka za vodovod, pri čemer so prekopali in prevozili preko 30 m* zemlje. Med prostovoljci v rudniku pa so bile tudi jprve udarnice iz Ilote-meža Rezika Tončka in Julka. Med
Kljub raznim praznikom, ki so jih nekateri brezvestni tovariši podaljšali še za nekoliko dni, stoji rudarski kolektiv rudnika Zagorje še vedno čvrsto na pozicijah, ki si jih je priboril v prvem četrtletju v pogledu tekmovanja, ki ga je sprejel od rudnika Breza. Ce pogledamo rezultat tekmovanja v zadnjih 4 mesecih, bomo ugotovili, da je rud. kolektiv koncem meseca presegel operativni plan od 1. januarja za 3%. V prvi polovici meseca maja je produkcija neznatno padla, vendar se je pa z obratovanjem v nedeljo dne 15. t. m. zopet nadoknadila, tako, da je preseganje plana od 1. januarja do vključno 15. maja t. 1. 2,7%. Stanje medobratnega tekmovanja v pogledu produkcije je po natančnih podatkih sledeče: obrat Podstrana je presegel dosedanji operativni plan za 8,4%, za njim pride obrat Semnik s 4,3%, potem obrat oKtredež z 2,0%. Najslabši j«>obrat Kisovec, ki ni dosegel piana za 2,4%.
Kakor vidimo, je najboljši obrat Podstrana. V aprilu je uspešno zaključil tekmovanje z obratom Kisovec, ker je presegel operativni plan za mesec april za 15,4%, medtem ko ga je obrat Kisovec presegel za 13,6%. Po zgoraj navedenih podatkih je sedaj obratu Podstrana najresnejši tekmec obrat Semnik, toda pričakuje se tudi ofenziva obrata Kotredež. O tej ofenzivi se je precej govorilo med rudari skim kolektivom, toda sedaj je vse utihnilo. Pa ne da bi se ustrašili mnogo manjšega obrata Podslrane! Pod-slranci pravijo, naj le pridejo, jih hotno že nabrisali, ugnati se ne damo, vedno bomo za kak odstotek boljši od njih. Toda kaj se ve, lahko se pa tudi spreobrne, kajti kolektivi vseh obratov se pač dobro zavedajo, da je od produkcije premoga odvisna izpolnitev plana v ostalih panogah industrije ter
prostovoljci so bili tudi uslužbenci iz Uprave rudnika Trbovlje. Vsi od prvega do zadnjega so prav pošteno poprijeli, rezultat pa se je pokazal v ponedeljek zjutraj. Rudnik je vključno do 15. t. m. presegel polrnesečni plan za maj za 0.7%. Trboveljski rudarji so sklenili, da bodo tudi plan meseca maja presegli
Rudarji Zagorja so v tekmovanju za II. kongres Sindikatov Slovenije sprejeli obveznosti, katere pa so deloma po težki borbi večinoma že izpolnili. Tako so se obvezali, da bodo pri šted-nji materiala prihranili 10“/o, prihranili pa so ll°/o, pri popravljanju vozičkov za 5*1/0, izpolnjenih pa je 8“/». Pri izboljšanju kakovosti proizvodnje je bila obveza 5“/», izpolnjeni pa 4“/o. lOOo/o so izpolnili obvezo znižanja števila bolnikov, poleg tega pa so rudarji s prostovoljnim delom napolnili poljsko peč, v kateri bo pridobljenih 80 ton žganega apna. Za to delo je potrebno 250 prostovoljnih ur in je ta obveza do sedaj izpolnjena 90*>/o. V tekmovanju na produkciji premoga so tudi zagorski rudarji v nedeljo tekmovali ter tako prijjomogli k izvrševanju mesečnega plana.
s tem v zvezi izpolnitev petletnega plana v celoti. Poleg tega pa gre tudi za čast. Ce smo že sprejeli tekmovanje rudarskega kolektiva rudnika Breza ter potem napovedali tekmovanje rudniku Trbovlje in Velenje, je jasno, da je uspešen zaključek tega tekmovanja častna zadeva slehernega zagorskega rudarja.
Poleg ostalega kolektiva obrata Podstrana je potrebno na tem mestu ume-niti mladinsko brigado št. 123. Brigada šteje 24 mož t. j. mladincev. Brigadir brigade je 8 kratni udarnik tov. Drnovšek Franc. Ostali člani brigade so 4-kratni, 3 kratni in 2 kratni udarniki. Brigada nima ugodnega kraja, ima tež-koče zaradi velikega pritiska na etaži ter zaradi jalovinastih vložkov v sloju. Kljub temu pa vendar presega norme za 24%.	H. I.
Proizvodna konferenca v Zagorju
Udarniki, predstavniki sindikalne podružnice in predstavniki uprave rudnika Zagorje so imeli v petek dne 13. maja dobro obiskano in uspešno zaključeno proizvodno posvetovanje. Namen tega posvetovanja je bil v prvi vrsti ta, da se ugotoviti nedostatke, ki ovirajo produkcijo ter da se na podlagi tega pride do uspešnih : aključkov, kako te napake odstraniti Posebno važni so bili zaključki v pogledu dostavljanja jamskega lesa, obložitve, boljšega zasipanja, boljše organizacije dela.
Diskusija, lcl se je vodila v zvezi s temi vprašanji, je pokazala, kako ogromne koristi je tesno sodelovanje med delovnim kolektivom, sindikalno podružnico in upravo, pa je med drugim bilo zaradi tega sklenjeno, da se taka proizvodna posvetovanja skličejo bolj pogosto in » čim večjo udeležbo delovnega kolektiva.
Delovni kolektiv hrastniškega rudnika je sprejel obvezo, da bo tekmoval med obrati v čast II. kongresa ESS, plan pa bo presegel za l“/» v mesec« maju.
Brigada obrata Ojstro št. 433 z brigadirjem Šmitom Alojzom na čelu bo po novih normah presegala plan za 11"/». Po starih normah je brigada do 15. maja 1949 presegla normo povprečno za 22“/». V tej brigadi so 4kratnl, 3kratni, 2kratni in lkratni udarniki, ki bodo tudi v tem tekmovanju izpolnili svoje naloge.
Obrat Ojstro ima velike težkoče z veliljim pritiskom in visoko temperaturo. Brigada Šmita Alojza dela v vročini 31°. Brigada na obratu Hrastnik št. 25, na čelu z brigadirjem Brečkom Antonom je presegala normo zadnje tri mesece povprečno za 23“/».
V tej brigadi so 6 kratni, 5 kratni,
4 kratni, 3 kratni, 2 kratni in 1 kratni udarniki, ki so dali obvezo v čast II. kongresa ESS, da bodo novo normo prekoračiti za 12«/». Cela brigada bo izpolnila obvezo 100"/», za kar so nam porok zgoraj omenjeni udarniki.
Tudi obrat Hrastnik se bori s težko-čamL Tudi tu je velik pritisk v jami, po celem A polju pa so kameniti vložki v prčmogu, ki so dolgi 10—15 m. Rudnik Hrastnik dosega plan kljub pomanjkanju delovne sile. Zaradi tega bodo v nedeljo sindikalni aktivisti na čelu z rudniškim komitejem odšli na delo, da bo plan čim bolj prekoračen. V tem dejanju se kaže široka politična zavest hrastniških rudarjev, ki odgovarjajo na vse klevete z doseganjem plana.	,,
Rudarji iz Ureze so odšli z novimi izkušnjami
En mesec so bili med nami rudarji iz Breze. V tem času so tekmovali z našimi rudarji, obenem pa je bil njihov cilj, spoznati mehanizacijo in način dela v trboveljskem rudniku. V soboto 14. maja 1949 so rudarji iz Breze odšli z zavestjo, da so se marsičesa naučili in pa da so dosegli pri tekmo; vanju lepe uspehe. V soboto zvečer jim je Uprava trboveljskega rudnika pred odhodom priredila v dvorani Dela vsko-uslužbenske restavracije majhno zakusko. Direktor rudnika tov. Riček Zvone jih je pozdravil in jim čestital k doseženemu uspehu. Sekretar rudniškega komiteja KPS, tov. Petrič Polde jim je izročil pohvalno pismo ter jim želel uspešno delo po njihovem odhodu domov. Za pozdrave in pismo se je v imenu rudarjev iz Breze zahvalil 4 kratni udarnik Alija Mamela, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad prijetnim bivanjem v Trbovljah. Poudaril je, da so pridobili mnogo izkušenj ln če bi njihov rudnik imel že tako urejeno mehanizacijo, kot je v Trbovljah, bi lahko še v večji meri izvrševali planske naloge. S pesmijo in veseljem so se poslovili iz Trbovelj rudarji Iz Breze, nesoč s seboj bogate izkušnje in toplo vez bratstva in edinstvu, ki se danes kujč v skupni borbi za zgraditev socializma. Rudarji rudnika Brez« »Srečno!«
Uspehi v borbi za socializem najmočneje razkrinkujejo vs« klevete proti naši držav il i
Zagorski rudarji tekmujejo — najboljši obrat je Podstrana
Ffavilite i&ne m pravilu® nagrajevan je fo© omogočilo še vecf © sterilnost tilda
Tudi steklarna Hrastnik te
ri% i .i
v čast 11, kongresu
Izredno težka borb«, ki je bila za Izvedbo planskih nalog v našem podjetju v prvem četrtletju, je pokazala, da ne klonijo naši steklarji niti pri najtežjih naporih, saj smo izpolnili plan v prvem četrtletju častno in ga celo prekoračili za 2"/». Da bi dosegli plan v mesecu aprilu, smo morali delati vsako nedeljo. Plan smo dosegli z 102.67%, kar priča, da so naši steklarji 'razumeli klic naše Partije in njen poziv V borbo za plan. Plan naših kadrov smo izvršili 51%, kar priča, da gradimo dosti strokovnega kadra, ki bo zamenjal starejše steklarje v nadaljnji borbi. Povprečna produktivnost delo se je izboljšala z normami in raznimi racUmalfzatorskimi predlogi za 15%. V kulturno-prosvelno delo je .vključenega 33»/» vsega delavstva.
iV priznanje naporov smo 1. maja proglasili 34 udarnikov, 2 racionaliza-torja ter nagradili veliko število naših delavcev.
Pa bi se lahko naši steklarji po težkem delu spočili in našli miren kotliček, sta tako uprava tovarne kakor tudi Sindikalna podružnica pričeli pred kratkim z obnovo našega parka, katerega so se včasih posluževali italijanski in nemški fašisti, depeš pa služi najširšim delavskim množicam našega kraja. Od prvega maja dalje smo organizirali že več koncertov, ki so dokaj dobro uspeli. Pri nas so gostovali Pevci trboveljske »Zarje« in pevci SjKUD-a »Aleš Kapla«, ki so nam zapeli obilo delavskih in partizanskih
pesmi. Zaigral nam je že tudi naš sindikalni orkester in razvedril slehernega našega delavca. Tudi mladina ima ob lepem vremenu dosti razvedrila v tem parku, saj jim igra dobro poznani Smrekarjev jazz, kateri nudi naši mladini dosti razvedrila m plesa. Naši steklarji žele, da bi nas prišlo obiskati še več takšnih kulturnih skupin, ki nas bodo razvedrile.
Ker je napor steklarjev zelo velik, nudi naša ekonomija dovolj živil našemu delavstvu, saj smo samo pred kratkim razdelili našemu kolektivu 428 kg mesa, 336 kg slanine in tudi nekaj mleka, s čimer izboljšujemo življenjski standard našega delavca. Izpolnjen je bil tudi setveni plan naše ekonomije za 101.2%.
V akcijah, katere se vršijo sedaj v okviru naše tovarne, tudi naši steklarji ne zaostajajo in niso med zadnjimi. Kolektiv se je obvezal, da bo dal za spomenik padlim borcem pol šihta, posebej pa je bilo nabrano zanj okrog 7000 dinarjev. Za zadružne domove smo nabrali preko 8000 din. V nabiranju za zadružne domove je bil najboljši notranji obrat.
Tako dokazujejo steklarji, z delom, da niso nasedli klevetam, temveč, da hočejo stopati vedno v prvi borbeni liniji pri izvršitvi planskih nalog, s tem pa bodo najlepše počastili XI. kongres sindikatov Slovenije, kongres delavcev proletarcev, kongres pregleda delovnih uspehov v naši dokončni borbi za izvedbo planskih nalog.
Tovarna Ikemičsiflt Izdelkov v Hrastniku £&oljšiif@ našita Ma
iV dneh, ko so naša podjetja izvajala popis strojev in ugotavljala njihovo zmogljivost in izkoriščenost, odkrivala neizrabljene stroje, da bi v skladu s s.tr.ojnim parkom in tehnološkim proce-s6m v proizvodnji pravilno razmestili tfčlbvno silo in Utrdili plačilni fond, š<J- tudi v kemični tovarni Hrastnik pregledali posamezne obrate. O neiz-fcprJščenosti strojev v tej tovorni ne nierrejo govoriti, kajti strojne naprave SCi pomanjkljive in zastarele. Primanjkuje jim najrazličnejših strojev in čim jih bodo dobili, bodo lahko znižali številu delovne sile, ki marsikatera dela, ki.1)1 jih lahko mehanizirali, opravlja Jf kemični tovarni Hrastnik ročno.
V obratu za železooksidne barve bi nujno potrebovali nove sejalne naprave in mešalce. Pomagajo si na ta način, da jih izdelujejo sami iz neuporabnih starih strojnih delov in v kratkem bo ena teh naprav že urejena. Tudi v obratu kromovega galuna Zaradi pomanjkanja mešalcev izdelujejo'začasne naprave, če pa bi razpolagah s potrebnim materialom, bi si lahko izdelali sumi vse potrebne me-Salče in tako prihranili tri ljudi, ki so danes pri ročnem mešanju še potrebni. Štiri delovne moči bodo prihranili tudi v obratu za izdelovanje Sredstev za zaščito rastlin. Rezervoarje in kuhalnike bodo prestavili in omogočili mehanično mešanje. Prostore pa, 50 Mio sedaj te napravo, bodo preuredili V sindikalno dvorano. Ko~
I* iivBieni« Frontnih
lektiv je sprejel obveznost, da bo dvorano v toliko usposobil, da bo primerna za proslave.
7,e sam pogled na kemično tovarno v Hrastniku zgovorno priča, da je dediščina kapitalistične družbene ureditve, kjer za zdravje delavcev sploh niso skrbeli. Prostori so odprti, v njih silen prepih in ponekod bi se sodelavcem zrušila streha na glavo, če ne bi bilo poskrbljeno za varnost. Tovarna je v takšnem stanju, da je ni mogoče popravili, treba bo zgraditi povsem novo, kakor so na zgornjem koncu že začeli. Ker kapilalisti niso izpolnjevali strojnih naprav, je današnji način proizvodnje dražji kakor v drugih tovarnah, kjer proizvajajo na sodoben način. V kolikor je mogoče, skrbijo za izboljšanje delovnih pogojev. Z zaščito strojev se je število nesreč zmanjšalo, vendar je treba grajati tiste delavce, ki imajo zaščitno obleko proti vplivom kemikalij pa je ne nosijo, s čimer škodujejo svojemu zdravju in skupnosti. Za izboljšanje higienskih pogojev so lansko leto zgradili kopalnico za žene, letos pa imajo v načrtu zgraditev še dveh kopalnic.
Kolektiv kemične tovarne kljub ne-povoljnim pogojem častno izpolnjuje planske naloge, za kar je prejel prehodno zastavico in denarno nagrado. Ob tej priliki so napovedali tekmovanje tovarni kleja v Ljubljani in kemični tovarni Moste v Ljubljani.
organkacii
t
Ktoartni Mkri OF v Hrastniku d zadajajo nove naloge
V petek dne 6. maja t. 1. se je vršil V kinodvorani v Hrastniku masovni »estunok članov OF kvarta toga, združen z izdajo novih članskih legitimacij Osvobodilne fronte.
Frontovcl so se udeležili sestanka v zeTn lepem številu, kar naj bi služilo vzor ostalim kvortim v Hrastniku.
Prvi, ki sta prišli na sestanek, sta bili 76 letna tovarišica Fajdiga Fani in
72 letna Lisec Fani, Na sestanek st; prišle že. pol ure pred pričetkom.
Po otvoritvi sestanka je imei člai okrajnega komiteja tovariš Sovre Ivai referat, v katerem je podal izčrpni poročilo o vseh važnejših dogodkih.
Očrtal je pomen OF, njen nastanel in njeno važnost v NOV in v izgradnj socializma v naši domovini.
Dotaknil se je tudi 30. obletnici
KPJ, ki je od svoje ustanovitve do danes prehodila tako slavno pot, da je nanjo vsak pošten državljan ponosen.
Nanizal je uspehe naših narodov v torbi za socializem, po drugi strani pa razkrinkal vse klevete, katere iznašajo po tisku in radiu klevetniki po navodilih Informbiroja. Ko je povedal, da je radio Budimpešta v svoji oddaji za Jugoslavijo Izjavil, da so naše rudarje o božičnih praznikih naganjali na delo v jamo z milico, ter da so rudarji bežali v gozdove, so se vsi navzoči burno nasmejali.
Ob koncu svojega govora je tov. Sovre dejal: »Mi vemo, da se gradi pri nas socializem in da bomo izpolnili naš petletni plan. S tem pa bomo dokazali vsemu svetu, tako imperialistom, kakor tudi narodom ljudskih demokracij, da je naš narod pod vodstvom naše Partije in tov. Tita na pravi poti ter da bomo pod istim vodstvom, s katerim smo dosegli zmago v vojni, dosegli ludi enako zmago na ekonomskem polju.
Referatu je sledila diskusija, v kateri so se frontovcl zavezali, da bodo s prostovoljnim delom pomagali, kjer koli bi bilo potrebno. Javile so se tovarišice, ki so se obvezale, da bodo1 vršile prostovoljno delo na zadružni
Naša vas mora zaživeti v novem socialističnem duhu
V nedeljo dne 8. maja smo »udi v St. Gotardu proslavili »Dan zmage«. Ob tej priliki je gostovala folklorna grupa sindikalne podružnice geodetskega zavoda iz Ljubljane z nekaj točkami, s katerimi je zelo poživila proslavo.
Dvorana je bila skoraj polna vaščanov in vnščank, ki so s svojo udeležbo dokazali, kako pomemben je ta dan za vse slovensko in jugoslovansko ljudstvo.
Otresti se tako krutega sovražnika, kot je bil fašizem, ni majhna stvar, zato se delovno ljudstvo še danes zaveda svoje skupne borbe in svojih enotnih akcij proti njemu. Zavedamo se, da ne bi šli po pravi poti, če nas ne bi vodila Komunistična partija. Ne bi dočakali dneva zmage in danes nas najbrže ne bi bilo več na slovenski zemlji. Fašistični namen je bil dokončna iztrebitev slovenskega naroda. Med proslavo smo se spomnili vsega trpljenja in strahu, katerega smo morali prestati pred sovragom. Zato smo si tudi v srcih zadali sklep, da ne bo tujec nikdar več gazil po naši prelepi slovenski zemlji.
Naša vas si želi preobrazbe tudi v kulturnoprosvetnem življenju. To se jasno vidi iz zahval, katere so javno izrekli vaščani po končani proslavi. Neka ženska se je celo izrazila: »da je bilo lepše na proslavi, kot pa v cerkvi«. Iz tega je razvidno, da si naše ljudstvo želi takšnih prireditev, katere vnašajo med nas novo napredno in novo življenje, ker bi v nasprotnem primeru moralo živeti tako, kot jim prišepetuvajo sovražniki ljudske oblasti, ki gledajo, da vso stvar zavirajo in da ljudstvo ne moTe priti do spoznanja, kdo so škodljivci delovnega kmečkega ljudstva. Zato naj bo »aša parola odslej: Več kulturno prosvetnega dela na vasi.« Naša vas mora zaživeti v novem zadružnem duhu, kateri nas vodi v socializem.
Zahvala
Krajevni ljudski odbor v St. Gotardu sc iskreno zahvaljuje okrajnemu veterinarju tov. dr. Kordežu iz Kamnika, ki se je odzval naši prošnji ter izvršil pregled in zdravljenje 40 jalovih ln obolelih krav, na zbirališču v Trbovljah dne 10. V. 1949., kamor so prignali kmetje tuk. KLO-ja živino.
Posebno priznanje zasluži imenovani ludi zato, ker se izven svojega službujočega terena, ki je večji od našega okraja, o katerem pa je znano, tla vestno po planu izvršuje svojo težko in naporno nalogo, potrudil k nam ter nam s pregledom in zdravljenjem krav omogočil hitrejši dvig živinorejo, kakor tudi izpolnitev plana za obvez-,TLO oddajo mesa v petletki.
KLO St. Gotard
ekonomiji na Dolu. Te so: tov. Habič Justi, Sentjurc Tončka, Voga Fani, Sketako Alojzija, Flajs Fani, Coklin Fani, Predovnik Rezi in Padežanin Ela. Prav tako pa so se tudi ostali frontovci obvezali narediti vsak mesec več prostovoljnih ur pri gradnji stanovanj na Logu. Aktiv je popisal obveze, koliko prostovoljnih ur bo dal vsak posamezni član Osvobodilne fronte v letošnjem letu. Uvedle se bodo evidenčne legitimacije o izvršenih urah, omenjeni aktiv pa bo skrbel za pravilno organizacijo dela.
Po sprejetju obvez se je .pričelo razdeljevanje novih članskih legitimacij. Z ozirom na lepo udeležbo članstva so bile legitimacije po večini razdeljene. S prostovoljnimi prispevki, ki so jih nakazali za legitimacije, so frontovci kvarta Log izrazili svojo predanost svoji organizaciji, t. j. Osvobodilni fronti. Upokojenka tovarišica Lisec Fani je dala 10 din kot prostovoljni prispevek ob prejemu legitimacije in odšla, potem pa se je vrnila in dala še 10 din.
Na tem sestanku so frontovci ponovno dokazali, da so člani Osvobodilne fronte, člani organizacije, ki je in bo združevala narode Jugoslavije v trdno enoto pod vodstvom CK KPJ.
Prvi administrativni tečaj v Trbovljah
V	začetku mesecu maja je Generalna direkcija za premog iz Ljubljane organizirala kratek administrativni tečaj na rudniku Trbovlje, da bi na ta način nudila možnost poedincem pridobiti si več znanja, tako političnega kot administrativnega.
Tečaj se je pričel 9. maja in 25 tečajnikov iz raznih rudnikov Slovenije je z zanimanjem prisluhnilo predavanjem o administraciji sploh, o zgodovini narodnoosvobodilne borbe, o ustavi in gospodarskem sistemu FLRJ. Tem predavanjem je sledila razlaga zakona o državnih uslužbencih, o državnih gospodarskih podjetjih, socialnem zavarovanju in organizaciji Ministrstva rudarstva FNRJ.
Snov predavanj je bila bogata, čas pa je bil — žal prekratek zato je bil sleherni dan do kraja izpolnjen z učenjem.
V	soboto 14. maja so bili izpiti. Vseh 25 tečajnikov je pred izpitno komisijo, v kateri so bili tudi predstavniki Generalne direkcije za premog, položilo izpite deloma s prav dobrim, deloma z dobrim uspehom. Izmed tečajnikov sta bila najboljša tov. Kure Olga, na-meščenka rudnika Zagorje in tov. Verbič Miha, nameščenec rudnika Trbovlje. Oba sta dovršila tečaj z obliko ter sta zato ob priliki delitve spričeval prejela od personalnega referenta Generalne direkcije za premog tov. Gostiča Bogomila lepi knjižni nagradi s posvetilom.
Tečajniki so se po izpitih in lepem tovariškem popoldnevu razšli v zavesti, da so v sicer zelo kratkem času pridobili mnogo koristnega.
Zahvala za nagrado
Številni naši delovni kolektivi so na dnevnem kopu Dobemi počastili praznik dela — prvi maj s pomembnimi delovnimi zmagami. Pokazali so svoje uspehe v borbi za petletni pjan.
V	lej torbi prihaja najbolj vidno do izraza socialistični duh naših delovnih tovarišev. Dokazali so vsemu svetu svojo odločnost, nadaljevati izgradnjo socialistične domovine po poti, ki jo nakazuje Komunistična partija.
Dokaz, da je ta pot pravilna je tovarišica Vrečar Marija, ki je postala petkratna udarnica ter dobila zato v nagrado trinajst znanstvenih knjig, obenem pa je bila odlikovana z Redom dela III, razreda, katerega ponosno nosi.
Ona in njen tovariš Hribar Ivan sta premagala kot rotacijska kopača, vse ostale tovariše.
Nagrajena tovarišica je zelo ponosna na svoj uspeh ter se iskreno zahvaljuje Partiji za nagrado.
V. M. Doberna.
Koko so se vživeli
noši noimloiši v flDeče fcasli**
ŠtiidcntsSii pevski zhoi* v Trbovljah
Malčki pri kosilu.
Zo proti opoldnevu sem krenil proti »Dečjim jaslim«, hoteč si ogledati ustanovo, najlepše te vrste v Jugoslaviji. Že pri vhodu me je opozoril napis, da je obisk dovoljen le s privolitvijo uprave. Skozi lep, senčnat park sem prišel do stavbe, kjer sem poiskal tovarišico upravnico ki mi je radevolje razkazala ivse prostore, kjer žive naši najmlajši, medtem ko so njehove matere vključene v proizvodnjo.
Takoj, ko vstopiš vstavbo opaziš či-stuto, pi vlada vsepovsod. 2e vpredsobi ši mioraiš obleči bel plašč, da ne za-! mešaš v robe z obleko prohu in različnih kali. Ko sprejmejo otroka v zavod, ga najpreje okopajo stehtajo in zmerijo »Opremijo« z evidenčnim listom, ki ga dneono skrbno izpolnjujejo tako, da imajo za vsakega otroka točen pregled tako v pogledu njegovega Zdravstvenega stanja, razvoja in teže, kakor tudi o množini in vrsti prehrane. Vsak otrok ima vsoje lastno perilo in obleko, ki jo dobi ob vstopu v zavod. Ne priključi pa se takoj ostalim otrokom, marveč mora prebiti 3 dni v expertančni sobi, ki je opravljena prav tako, kot ostale sobe od njih je le strogo ločena.
Vsi prostori so razkošno opremjeni, ivse pohištvo pa je miniaturno, S čemer popolnoma ustreza svojemu namenu, služiti najmlajšim. Ves zavod mora sprejeti v oskrbo 60 stalnih otrok, poleg lega pa še 20 prekodnevnih. Trenutno je v zavodu 24 otrok, za katere skrbi « kvalificiranih negovalk. Dojenčke obiskujejo matere vsake 3 ure. Obisk se vrši v posebni sobi, ker je obisk v otročje spalnice in igralnice iz. higije-ničnih ozirov /.ubranjen. Dojenčki so po starostni dobi razdeljeni v treh sobah, otroci v starosti od 1 —- 3 let pa imajo svojo spalnico. Petkrat, dnevno dobivajo izdatno hrano. Pri večini otrok je opaziti že dvig teže, saj je hranilna vrednost hrane točno določena, za vsak dan posebej. Otroci spe od 7 ure zvečer do 7 ure zjutraj, seveda pa dobo
porcijo spanja še preko dneva. Ostali čas prebijejo v dveh igralnicah, ki sta opremljeni z vsem, kar lahko vzbuja otrokovo zanimanje domišlijo v igralnicah pa so otroci le ob slabem vremenu, ker stremi uprava za tem, da se naužijejo cim več svežega zraka. Dobra oskrba s tem pa je tudi edina slaba stran »Dečjih jasli«, ker stoji poslopje skoraj tik glavne ceste, po kateri se vrši skoraj ves dan močan promet z najrazličnejšimi vozili, ki dvigajo oblake prahu. Uprava zavoda bo vsekakor morala poskrbeti da se bo vsaj ta del ceste stalno škropil, čim preje ga bo treba misli tudi na zasaditev žive meje,
ki bo v eliki meri odstranjevala to nadlego.
Ce že omenimo, da imajo »Dečje jasli« svojo izolirnico in posebno mlečno kuhinjo, za katero prejemajo vsak dan sveže mleko iz rudniške ekonomije v Hotemežu in da je v tej kuhinji, poskrbljeno, da je mleko v vsakem pogledu pripravljeno točno v skladu s higi-jenskimi predpisi pri čemer se razume samo ob sebi, da ima vsak otrok, zopet svojo stekleničko, ki jo uporablja le on sam ter da so vse sobe ogrevane z elektriko, zavod pa ima tudi vse potrebne aparate za obsevanje, smo omenili le bežno vso komfortnost in skrb, ki sc posveča na.imlajšim in katere ne bi mogli uživati pri vse prizadevanju staršev na svojih domovih.
Da pa so otroci zadovoljni v novem okolju, priča zdrava barva njihovih ličec, živahnost in živo zanimanje za obisk, ki ga zvedavo spremljajo od vstopa v sobo do odhoda.
Površen opazovalec bi menil, da je za to število otrok, ki so sedaj trenutno v zavodu preveč osebja, treba pa je pogledati samo v pralnico, kjer je treba dnevno oprati na statine pleničk, poleg drugega perila, v šivalnico, kjer imajo 3 šivilje dovolj dels preko vsega dneva in na vrl, ki delno oskrbuje preskrbo zavoda, pa bo vsakdo hitro spremenil svoje mnenje in potrdil, da vrši vse osebje s tovarišico upravnico na čelu ogromno delo, ki ga zmore samo človek čuteč inpoznavajoč otroka.
Mislim, da nisem zagrešil ničesar, ko sem ob odhodu zapisal, v knjigo obiskovalcev besede: »Vtisi, ki jih odnašam s seboj, po obisku »Dečjih jasli« so odlični, jasli same po brezdvomno edinstvene v Jugoslavij«.
Malčki v igralni sobi.
Študentski pevski zbor pride rad s svojo pesmijo med trboveljske rudarje ter jim prinaša po njihovem vztrajnem delu, ki ga opravljajo dnevno » ciljem dosegati plan, nekaj ur razvedrila. Tako nas je v soboto ponovno obiskal in priredil v dvorani Delavskega doma koncert.
Pred koncertom je pozdravil pevce zastopnik moškega pevskega zbora SKUD-a »Lojzeta Hohkrauta«, ki jim je izrekal dobrodošlico, nakar je . pričel zbor izvajati pesmi. Ves koncert je bil razdeljen v tri dele. V prvi del so bile uvrščene nacionalne pesmi, v drugega pesmi bratskih narodov, v tretjega pa slovenska dela. Večina pesmi je bila dokaj težka, vendar jih je zbor podal prav dobro. Pevci imajo za seboj že precejšnje število nastopov, ker je opaziti, da nastopa zbor samozavestno in da je s svojim pevovodjem zlit v celoto.
Zbor je vodil pevovodja Gobec Radovan, ki je že star znanec trboveljskih rudarjev, saj je z njimi prepeval že v partizanih. Zbor . je zapustil v Trbovljah najlepši vtis in si želimo še več takih obiskov, ki bod krepili vez med našim rudarjem in našimi študenti.
tacerfno življenje v Hirastaalfai
V mesecu aprilu nas je prijetno presenetil koncert godbe na pihala SKUD-a »Aleš Kapla« v Hrastniku, ki nam je pod vodstvom tov. Kumlanca Jožeta pripravil lep večer. Program je bil dokaj primerno izveden. Sicer se je pri nekaterih točkah očitovala nekoliko nezadostna priprava, vendar je koncert v celoti prav dobro uspel in smo z veseljem ugotovili precejšen napredek godbe.
Koncem aprila so priredili koncert učitelji Glasbene šole Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, ki so s svojimi izvajanji želi polno priznanje, žal Je maloštevilnih poslušalcev.
Dne 8. maja, na predvečer »Dneva zmage« pa sta priredila skupen koncert moška pevska zbora SKUD-a »Pust Ciril« iz Dola pri Hrastniku. V prvem delu koncerta je nastopil mo J ški zbor iz Dola, ki je pod vodstvom j tovariša Dragarja Adolfa prav lepo ) odpel svoj program. V drugem delu i koncerta pa je moški zbor iz Hrastnika pod ■vodstvom tovariša Podlogarja Alojza prav dobro odpel svoj precej težak program. Nato sta oba zbora (okrog 60 pevcev) zanosno in klati pri dojenju otroka v posebni sobi. ] mogočno odpelu pesmi »Na dan Slo-
van,« »Le naprej odred Kozjanski«, »V boj«, »Svobodna je naša domovina« in »Slava delu«. Koncert je v vsakem pogledu uspel in je bil veren prikaz resnega dela obeh zborov, katerima k uspehu čestitamo!
Pri tej priliki pa naj ne bo odveč, če se malo pogovorimo o hrastniški koncertni publiki. Vsi trije koncerti bi vsekakor zaslužili več pozornosti, saj je bila pri vseh dvorana komaj do polovice zasedena. Pogrešali smo celo predstavnike lokalnih oblasti in organizacij, katerih prvenstvena dolžnost bi bila, da se takih kulturno-prosvet-nih prireditev udeležujejo in s svojim obiskom dajejo priznanje temu delu.
Skrajni čas je že, da se kulturno-prosvetnemu delu v Hrastniku posveti malo več pažnje in da se s polnoštevilnimi obiski vseh prireditev da priznanje trudu, ki ga kultumo-prosvetni aktivi vlagajo večer za večerom v korist skupnosti.
Naj živi prekaljeni borec za pravice delovnega ljudska tovariš Miha Marinko!
KINO »TRIGLAV« ZAGORJE
predvaja v soboto 21. 5. <ib 6. in 8. uri zvečer, nedelja ob 10., 6. in 8. url zveče* sovjetski film
»V GORAH JUGOSLAVIJE«
Sreda 25. V., četrtek 26. V. ob 6. in 8. uri zvečer sovjetski film »SIN POLKA«
Uprava.
KINO »TRBOVLJE«
predvaja slovenski film »TEDEN SLOVENSKEGA FILMA« '
Predelave:
v soboto ob 6. in 8. uri v nedeljo ob 4., 6. ih 8. uri. v ponedeljek ob 6. in 8. uti KINO »HAJKO« HRASTNIK
predvaja slovenski film »NA SVOJI ZEMLJI« Predstave:
V soboto ob 6. in 8. url v nedeljo ob 4., 6. In 8. uri. v nedeljo dopoldan šolske predstave po znižani ceni ob 9. in 11. uA Prihodnji teden predvajo jugo slovanski film
»TO LJUDSTVO BO ŽIVELO«
Predstave:
v sredo ob 8. url v četrtek ob 6. in 8. uri
Potujoči ozki film Titevlje
Predvaja 4 filme poučne v*ebtno v soboto ob 0.30 na vrtu gasilskega doma Trbovlje II. v nedeljo ob 4. uri na Kleku v nedeljo ob 8. uri v Planinski vasi.
Cepljeni j c proti damici
Ponovno cepljenje proti davici se bo v Krajevnem ljudskem odboru Hrastnik vršilo v torek dne 24. maja 194». od 3. do 6. ure popoldne v osnovni šoli v Hrastniku. 7.a KLO Dol in Marno bo ponovno cepljenje prati davici v ponedeljek dne 30. maja ob 3. uri popoldne v osnovni šoli v Turju.
Za Krajevni ljudski odbor Zagorje bo ponovno cepljenje proti davici v torek dne 24. maja, za otroke z začetnicami od A do K in v četrtek dne 26. maja za otroke z začetnicami od L do Z. Obakrat se bo vršilo cepljenje ob 8. uri zjutraj v osnovni šoli v Zagorju.
Za Krajevne odbore lahdre, Mlinše Kolovrat, St. Gotard in Cemšenik se bo vršilo ponovno cepljenje proti oa-vici v petek dne 21. m»ja ob B. zjutraj v osnovni soli na Izlakao%
Titova štafeta ho ponesla 21. ttiafa tov. Titu naše plamteče psatdeave
Kakor že nekaj let, tako bodo tudi letos vsi jugoslovanski narodi dostojno proslavili rojstni dan maršala Tita. Prebivalstvo bo poslalo iz vseh krajev države svojemu voditelju čestitke, ki jih bodo prinesle štafete dne 25. t. m. v Beograd in jih izročile tov. Titu. Vsa štafeta bo predstavljaja mogočno maniiestacijo ljubezni vsega delovnega ljudstva, do voditelja naših narodov.
Kakor vsi okraji, tako bo tudi naš okraj vključen v Titovo štafeto. Ze pred tednom dni je določil štab Titove štafete, v kateri so zastopniki političnih in oblastnih forumov, podjetij, množičnih in fizkulturnih organizacij, glavno okrajno progo, ki bo tekla od Trojan do Smarjete pri Rimskih toplicah in kateri bo priključenih 11 stranskih prog. Okrajna proga bo imela vrhu tega podaljšek od Smarjete do Celja. Vsa proga bo merila 542 km skupno s stranskimi progami pa 116.1 kilometer. Progo od Trojan do Celja, preko našega okraja, bodo pretekli tekači v 3 urah- 53 mnutah. S tem bodo pričeli dne 21. maja ob 7.50 uri končali pa ob 11.43 url. Skupno bo teklo v trboveljskem okraju najmanj 346 tekačev. Tekači bodo tekli v glavnem na 100, 250 in 500 m. Celotno ekipo bodo
sestavljali člani LMS, sindikalnih organizacij, zveze borcev, člani fizkulturnih društev in aktivov. Za proge iz Mrzlice, Kuma in Partizanskega vrha pa so določeni smučarji in planinci. Pionirji vseh okrajev, skozi katere bo tekla štafeta, bodo tvorili ob progi špalir.
V vseh krajih, kjer se bodo stranske proge priključile glavni progi, t. j. v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Dolu in Radečah bodo prirejene svečane manifestacije pri katerih bodo sodelovale godbe in pevski zbori. Na teh manifestacijah bodo prečitane resolucije, ki jih bodo prinesli tekači, čemur bodo sledili govor političnih in oblastnih forumov ter udarnikov.
Razpored glavne proge je sledeč:
Odhod iz Trojan 21. maja ob 7.50.
Prihod v Zagorje (Grčar) ob 8.44, odhod ob 8.49.
Prihod v Trbovlje (Vode) ob 9.16, odhod ob 9.21.
Prihod v Hrastnik (fizk. dom) ob 9.39, odhod ob 9.44.
Prihod na Dol ob 9.53, odhod ob 11.58.
Prihod v Smarjeto ob 10.30, odhod v Celje ob 11.43.
Lep uspeh $$D Proletarca: Girici
SŠD Proletarec : SŠD Gorica 3:0 (0:0)
V nedeljo dne 15. maja 1949 st: je v Zagorju odigrala prvenstvena nogometna tekma II. slovenske lige med domačim Proletarcem in vodilno Gorico. Tekma je bila vseskozi hitra, napeta in tipično prvenstvena. Prvi polčas je potekal v znaku rahle premoči rtuoiačinov. Drugi polčas pa je bil v celoti v rokah domačinov. Rezultat prvega polčasa bi bil lahko boljši, če bi bila napadalna petorica Proletarca odločnejša pri streljanju na gol. Gostje so še pokazali kot homogeno moštvo, iz katerega sredine sta s svojo tehniko in brzino izstopala desna zveza In pa vodja napada. Vendar pa proti Izredno razpoloženi krilski vrsti in pa branilskemu paru Proletarca nista mogla zrelih pozicij realizirati. Zmaga Proletarca je zaslužena, čeprav je iz-
ražena s precej visokim rezultatom. Sodil je Pucihar iz Ljubljane, ki ni imel dosti dela, kajti tekma je bila dostojna. Gole sta zabila Hauptman 2 in Vipotnik 1. Najboljši mož na terenu je bil Drnovšek Martin, ki je vodjo napada Gorice čisto onemogočil. Tudi Rupnik je dokazal, da mu novo mesto in pa naloga levega krilca ni neznana ter se je na tem mestu izredno dobro pokazal. Pri moštvu Proletarca se opaža, da še vedno ni točnega dodajanja, dočim je Gorica v tem pogledu boljša. Zmago Proletarca je predvsem pripisovati izredni požrtvovalnosti, brzini, kombinacijam in pa diktiranju nizke igre z njihove strani, ki je goste čisto razorožila. S to zmago se je Proletarec utrdil na tretjem mestu prvenstvene lestvice.
Nepravilna sestava moštva Je vzrok poraza
Železničar (Lj.) : Rudar 3 :
Za nedeljsko prvenstveno nogometno tekmo, ki se je odigrala v Trbovljah med Železničarjem iz Ljubljane in Rudarjem je vladalo veliko zanimanje. Pred 2500 gledalci se je odločila usoda prvaka Slovenije v nogometu. Rudar je v nedeljski tekmi odigral eno najslabših iger v letošnjem prvenstvu in tudi zasluženo izgubil. Igra je bila zelo živahna. Prvi polčas je bila enakovredna, toda moštvo Rudarja, ki Je imelo precej prilik za dosego gola, zaradi neodločnosti napada ni znalo Izkoristiti povoljnl situaciji. Polčas se je končal 0:0, druga slika pa je bila v drugem polčasu ko je Rudar popolnoma odpovedal ter je le vratarjeva zasluga, da ni bil poraz še večji. Železničar je
v drugem polčasu pritisnil in tako dosegel v peti minuti po Božiču prvi gol, v osmi minuti pa je dal isti igralec drugi gol. Končen rezultat pa je postavil Erber, ki je dal v 11 minuti zadnji gol. V razdobju 7 minut je sprejel Rudar tri gole. Glavna krivda za poraz ps je predvsem v tem, ker so slabo krili nasprotnika in mu dopustili, da je neovirano streljal. Sodil je sodnik Heger iz Zagreba. Moštvo Rudarja igra še eno tekmo in to v Mariboru z Železničarjem. Ce bodo ho teli fantje zmagati, bodo morali igrati pač boljše.
V predtekmi je mladinsko moštvo Rudarja premagalo s 5 : 1 mladince Slovana iz Ljubljane.
Delo planinski

društva Trbovlje
»Turizem izvrševalcem petletke* se glasi geslo naše ljudske oblasti, ki nudi planinskim društvom polno pomoč. Brez pomoči oblastnih organov, ki nudijo članom Planinskega društva mnoge olajšave in ugodnosti, ne bi beležilo Planinsko društvo v Trbovljah 700 članov. Poleg starih članov se je v društvo polnoštevilno vključila zlasti mladina, ki bo brezdvomno pravilno pojmovala .važnost planinstva ter znala ceniti lepoto naših gora. Društvo oskrbuje d^e planinski postojanki, in sicer
kočo na Kumu in Mrzlici, kateri nudita domačim in tujim planincem ugodno in prijetno zavetišče. Da so planinske postojanke dobro in pravilno oskrbovane je treba izreči zahvalo predvsem skrbnim gospodarjem in odboru, ki je z vrsto dobrih ukrepov izboljšal poslovanje v kočah.
V okviru društva se je letos ustanovil Alpinistični odsek, ki šteje okrog 20 mladih alpinistov pripravnikov ter ima vse pogoje za nadaljnji spešen razvoj. V aprilu je priredil
celjski AO na Korošici sedemdnevni alpinistični tečaj, katerega se je udeležilo 5 pripravnikov tukajšnjega odseka. Dosegli so zadovoljive uspehe. Znanje, pridobljeno na tečaju, bodo lahko z uspehom prenašali na ostale pripravnike. V mesecu juliju pa je planiran 14-dnevni tečaj v Kamniških alpah ter bo udeležba tudi na tem polnoštevilna.
Društvo ima na programu več skupinskih izletov v domače zasavske gore, enako pa tudi v Julijske in Kamniške alpe. Nadalje bo društvo priredilo niz predavanj. Prvo predavanje je bilo končano že v torek 10. t. m. v dvorani rudarske restavracije. Bilo je sicer bolj internega značaja, vendar je bil obisk zadovoljiv. Predavatelj tov. Debeljak Ciril, alpinist iz Celja, je v preprostih in razumljivih besedah podal temo o razvoju alpinizma pri nas. Ob koncu pa je podal zanimiv referat o najnovejšem ter obenem največjem do sedaj izvršenem alpinističnem podvigu, preplezanju Skalaške smeri v
severni triglavski steni v zimskem času. Smer je preplezal predavatelj tov. Debeljak v navezi s tov. Rado Hočevarjem v 30 urah z enim bivakom. Društvo bo v bodoče priredilo širša predavanja, povezana s predvajanjem ozkega filma in skioptičhih slik. Na ta način pa bo seznanilo vse planince in ljubilelje gora z lepotami naših planin in alpske flore.
Društvo poziva vse, ki žele pristopiti k Planinskemu društvu, da se javijo pri obratnem poverjeniku ali pa se zglase v društvenih prostorih (bivša gostilna Povše) vsak torek in petek od 16. do 18. ure radi vpisa, vse stare člane pa poziva, da obnove članarino za leto 1949.
Vsi člani, ki posedujejo začasne izkaznice, lahko zamenjajo iste s stalnimi, v društveninm pisarni v zgoraj navedenem času. S seboj naj prineso 1 fotografijo formata 4X6, katera bo nalepljena v izkaznico in predpisno žigosana.
Dolžnost nogometašev je, da sodelujejo v krosu
Telovadna zveza Slovenije je naložila Okrajnemu telovadnemu odboru, da postavi pri pomladanskem crossu, ki je trajal od 1. do 30. aprila 1949., 3247 tekačev. Postavljeno obvezo je Okrajni telovadni odbor prekoračil, ker je teklo v okraju skupno 3890 tekačev. Crossa se je udeležilo na področju telovadnega društva:
Trbovlje	1328	tekačev,
Zagorje	805	tekačev,
Hrastnik	779	tekačev,
Radeče	475	tekačev,
383 tekačev, Kisovec	120	tekačev.
Vzlic temu, da	je bilo	planirano šte-
vilo tekačev prekoračeno za 210/», ne smemo biti zadovoljni s potekom in izvedbo crossa. Posamezne fizkultiirne organizacije so pokazale za cross premalo zanimanja in niso znale zainteresirati širokih množic. Ako bi šli z večjo voljo na delo, bi število tekačev v našem okraju moralo daleč preseči številko 4000. Telovadna društva tudi niso poznala discipline v poročanju, ker ni pošiljalo predpisanih tedenskih poročil niti eno društvo.
Od organizacij, ki so dobro izvedle cross, zasluži pohvalo osnovna šola Trbovlje-Vode, ki je izvedla za svoje pionirje vse predpisane treninge, cross sam pa tudi opravila med prvimi v okraju. Vse graje pa je vredno, da nogometna sekcija SSD Rudar ni poslala na cross niti enega nogometaša. Nogometna sekcija ima sicer v letošnjem prvenstvu lepe uspehe, toda kljub temu njeni člani ne bi smeli stati ob strani ob takih skupnih akcijah, kakršen je bil spomladanski cross. Značilno je, da so tudi nogometaši BSD Proletarec v Zagorju spočetka odklonili, da bi sodelovali na crossu in so tekli šele prav v zadnjih dneh. Mnogo več discipline in čuta za kolektivno delo je pokazala smučarska sekcija SSD Rudar, ki je skoro 10O>/» sodelovala pri crossu.
Pomladanski cross je pokazal, da je v našem okraju zlasti, pri mladini in pionirjih, precejšnje zanimanje za fiz-kulturno udejstvovanje, pokazal pa je tudi, kje bo treba naše delo poglobiti in izboljšati, če hočemo, da bomo pri jesenskem crossu dosegli lepše uspehe.
Zasavski prepih
»ALI ZE VESTE«:
V	Kisovcu je mož, ki rajši vozi vernike k birmi, kakor pa da bi peljal k zdravniku bolnega delavca. Žalostno je poleg tega še to, da je dotični tovariš v državni službi.
V	Zagorju se kljub raznim opominom še vedno najde mesar, ki poleg mesa tehta še svoje prste, ki so včasih po 20 do 30 dkg težki. Pač ne more opustiti svoje navade, ki mu je koristila za časa stare Jugoslavije.
V	okrajni poslovalnici se nahaja zelo vljudna uslužbenka, ki odpravlja kupce z besedami: »Nimamo, je zmanjkalo.« Vendar so se ljudje prepričali, da je dotično blago bilo pozneje na razpolago drugim kupcem.
da je moštvo Rudarja izgubilo v nedeljo tekmo zato, ker je igralo poseben sistem igre, ki pa se ni obnesel;
da je stenska ura, ki se nahaja v menzi DUR-a na Vodah, že tri mesece v defektu. Ce hočeš videti, koliko je ura, kaže vedno 20 minut do 9;
da so se delile v Trbovljah copate na točke, toda dobijo se še ljudje, ki imajo čas 48 ur namesto 24, ter so bili tako iniciativni, da so čakali že ob 2. uri zjutraj v vrsti. Vprašanje je, če so tudi dotični prvi pri prostovoljnem delu;
da naj vsak, kdor hoče poslušali oziroma slišati, kako se kregajo ženske, gre ob sobotah v mesnico pri kemični Hrastnik, pa bo slišal marsikaj, da se lx> na ta račun lahko ves teden smejal. Oh, ko bi se še ženske enkrat pričele kregati, katera bo prej šla kani na prostovoljno delo!
da so trgovski pomočniki In pomočnice v Hrastniku z velikim zanima-
njem sledili predvajanju filma o naših planinah in to njihovo zanimanje se je izražalo v hrupu in smehu, da so jim vsi prisotni želeli, naj bi se vsaj do konca predvajanja spremenili v solnat sleber, kakor svetopisemska Lotova žena, da bi tako ne Jemali užitka ljubiteljem planin;
da toči CRD vino v neposredni bližini šole, ki jo poseča nad 95•/« otrok rudarjev, vzgojitelji teh pa igrajo vlogo Jurčičevega »Višnjarskega kozla«, ki se je pregrešil že samo s tem, da je poželjivo gledal čez plot na sosedovo zelje. Upamo, da CRD ne bo izvajal nad učiteljstvom za poglede enakih konsekvenc, kot jih je bil deležen omenjeni kozel;
KroSnc
kolesarske tekme Ljubitelji kolesarskega športa. V nedeljo, dne 22. t. m. se bodo vršile v Trbovljah krožne kolesarske dirke s startom in ciljem pred okrajnim odborom ob 4 uri popoldne. Proga poteka od Okrajnega odbora dimnik, gasilski dom in mimo izolirnice.
Občinstvo se naproša, naj ne hodi po sredi ceste.
Kolesarska sekcija.
DIN 100 009 —
LAHKO ZADENEŠ Z SREČKO DRZ. RAZREDNE LOTERIJE FLRJ ki stane din SO.—, žrebanje bo t. junija
Srečke kupi ali naroči prt Jugoreklam, kolektura srečk, .Ljubljana, Tyrševa ali pri preprodajalcih.
Pri zadnjem žrebanju je zadela premijo Din 200.000.— srečka, kupljena pri nas.
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika TrbovlJ« telefon M — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar