Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 82. V Lju&lM v sredo one 13. aprila 1921. LelO XLiX. »SLOVENEC« velja po joitl na vsa strani Jugoslavije In r Ljubljani: ca celo feto naprej . K ?10-— sa pol leta „ .. „ 120 — sa četri leta m .. „ 60 — za en mesec „ .. „ 20-— Za Inozemstvo oelole'no K Mit. e Sobotna izdaja: = kr. oe o teto.....k e v Kopitarjevi ollol Stev. 6/I1L Ho opisi bo ne vračajo; nelrmkIrana pisma ae ne sprejemajo. Uredn. ie'ef. siv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava ja v Kopitarjevi nI. 6. — Bacon poštne bran. ljubljanske št. 650 za narodoiao In št. 34« sa oglase, avstr. la češlie 24.797, ogr. 23.511, bosn.-uoro. 7563. JOS in SHS. Kakor je izpovedal dr. Žerjav v svojem zaupnem pismu, so demokratje organizirali po deželi SKS in to svojo prikrito organizacijo tudi denarno podprli. Govorniki SKS so pred volitvami v konstituanto varali en del slovenskih kmetov, se ponosno trkali na prsa in poudarjali Samostojnost te stranke ter izjavljali, da so za avtonomijo Slovenije. Poslanci SKS v Belgradu so vstopili v zemljorad-nički klub, kjer so igrali dvojno vlogo. Da bi vzdržali v Sloveniji mnenje, da so zastopniki kmetske stranke, so bili for-melno člani zemljoradničkega kluba, tvorili pa so v klubu posebno organizacijo, ki jc imela neprestane stike z demokrati in vlado in ki je imela nalogo, da privede ves zemljoradnički klub v vladni blok. Ker se jim to ni posrečilo, so sami z razvito zastavo odšli v vlado, seveda za ceno političnih in izvozničarskih koncesij. Srbski zemljoradniki so se z gnevom odvrnili od teh »profitmacherjev«, kakor jih je nazval Avramovič in jih razkrinkali v javnosti. Še nobena stranka ni v tako kratkem času doživela takega poloma, kakor SKS. Med pristaši SKS je završalo in začel se je razpad stranke. Razboritejši in pošteni njeni pristaši zapuščajo stranko, ki jih je varala. Demokrati imajo pazno oko in skušajo tudi ta položaj zase izkoristiti. Mislijo isi, zamorec je zaenkrat storil svojo dolžnost, naj odide. Saj so poslanci SKS podpirali centralistično vlado in demokratsko politiko v isti meri, kakor demokratski poslanci in so se od demokratskih poslancev razločevali le v toliko, da so ti hoteli ravno pot, samostojni pa po ovinkih. Na zboru zaupnikov JDS je demokratski minister dr. Kukovec konstatiral, da se SKS nahaja v kritičnem položaju razkola. »SKS je, ko se je razbila solidarnost s srbsko-hrvatskim čisto agrarnim zastopstvom — je dejal dr. Kukovec — izgubila stanovski temelj, ki je vrhutega nevzdrž-ljiv, ker se agrarni program ne da uporabljati za slovenskega kmeta in obrtnika. JDS s svojo zaslombo mora postati stranka, v kateri bosta imela moč naš kmetski posestnik in naš obrtnik.« Iz izjave dr. Kukovca bi se dalo sklepati, da JDS smatra, da bi SKS mogla sedaj tudi na zunaj, torej tudi formelno prestopiti v demokratsko stranko. Ker se pa del voditeljev SKS temu protivi, bodisi, da hoče še v bodočnosti zapeljane slovenske kmete varati, bodisi, da so bili sami varani, je nastal v SKS' razkol. Vsekako računajo demokrati, da bodo mogli politično nezreli del našega naroda varati še nadalje in so radi tega razvili na zboru zaupnikov program, ki je tej kapitalistični družbi sicer popolnoma tuj. Zastopniki bankarske, izvozničarske in centralistične politike so se pred občinskimi volitvami obrnili na naslov malega posestva in obrti, ki so ju dosedaj v prilog velekapitalistov tlačili. V Ljubljani so vprizorili celo protestne shode obrtnikov in trgovcev proti svoji lastni politiki. Kar so sami skuhali v nasprotju in boju z Jugoslovanskim klubom, to predočujejo sedaj obrtnikom kot krivico. Sc li ne pravi to iz obrtnikov norce briti? Demokrate mora biti pred občinskimi volitvami grozno strah, da se poslužujejo take prozorne taktike, ki ji bodo nasedli samo šc kalini. Kar jc pametnih ljudi, so že zdavnej spoznali korupcijo demokratskih centra-. listov ter jim obrnili hrbet za vedno. KREMATORIJ NA DUNAJU. Dunaj, 12. aprila. (Izvirno) Dunajski občinski odbor je proti glasovom krščan-skosocialnih zastopnikov odobril kredit za sezidavo velikega krematorija na centralnem pokopališču« Protičsua afedla. Protic ustanavlja nov klub. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Protič je objavil v današnjem »Balkanu« izjavo, v kateri pravi, da se ne namerava umakniti iz političnega boja, zlasti ne sedaj, ko se daje državi ustava v tako nenavadnih razmerah. — Značilno je, da »Samouprava«, oficielni organ radikalne stranke, niti z besedo ne omenja Protičeve akcije. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Danes se govori v parlamentarnih krogih, da osnuje Stojan Protič s poslancema Nasto Petrovičem in Momčilom Ivaničem nov klub, v katerega bo med drugimi prestopilo iz radikalnega in demokratskega kluba 12 muslimanskih poslancev iz Južne Srbije. Govori se, da bo Protičev klub štel vsaj 20 poslancev. Belgrad, 12. aprila. (Izvirno.) Verifi-kacijski ogbor je imel danes dopoldne sejo, na kateri bi se moralo pretresati vprašanje Protičevega mandata, ker je le-ta podal pogojno ostavko. Seja je bila nesklepčna in se je odgodila. Nova ftap]fcii..acliia bism uiade pred ižalSlo. |„u^a Bar©! ne ho jugoslovanska. stavljenega iz zastopnikov Italije, Jugoslavije in reške države. Jugoslavija garantira, da nobeno njeno pristanišče ne bo konkurirala Reki, ki bo služila kot izhod na morje za ves jugoslovanski teritorij. LDU Belgrad, 12. aprila. Presbiro poroča iz Londona: Rimski dopisnik lista »Morning Post« iavlja. da je prišlo do sporazuma o pristanišču Baroš. Baroška luka pride pod upravo avtonomnega telesa, se- (Od našega inozemskega poročevalca.) Pariz, 10. aprila. Kljub prizadevanju Lenina, da bi se pozornost sovjetov odslej obračala bolj na vprašan a notranje gospodarske okrepitve države, vlada ne namerava zanemarjati armade, da more za vsak slučaj biti kos svojim nalogam. Ukrajinski tiskovni urad poroča: Komisar za vojaške zadeve je izdal pod št. 296 sledeče instrukcije na vse vojaške komande: 1. Dopusti vojnodolžnost-nih delavcev se ukinejo. 2. Poveljniki imajo posvetiti največjo skrb tehničnim vojaškim oddelkom, predvsem na artiljerijo, strojne puške, oklopne avtomobile in zra-koplovstvo. 3. Vojaški materijal se ima politično izšolati. 4. Propaganda elementov, ki bi hoteli sedanjo organizacijo rdeče armade izpodkopati, se ima v kali udušiti, ker čakajo rdečo armado velike naloge v bodočnosti. — Ob priliki slavnosti napre- dovanja oficirjev je Trockij dejal, da šteje rdeča armada 150.000 častnikov. Rdeča armada šteje 25 armad, 17 aktivnih, ostale so »delavske«. Efektivno stanje divizij pa ne presega stanja enega polka po zapad-nem vzorcu. Takozvana »internacionalna armada«, v kateri so Nerusi, šteje 100.000 mož in je baje namenjena za operacije v Perziji. Baje je Trockij pri tej priliki izjavil oficirjem, da treba v prvi vrsti misliti na revanšo proti Poljski in na pohod na Indijo. — V koliko vse to odgovar;a resnici, ali je le tendenčno, se ne da še prav presoditi. Na vsak način sovjetska Rusija svoje armade ne zanemarja. Stvar je čisto naravna, ker Rusija ne more mirno požreti, da jo je ententa. na vseh straneh oškodovala, zlasti pa se Poljska nc sme nadejati kakšne »amnestije« za svoje imperialistične težnje. Dunaj, 12. aprila. (Izv.) Tukajšnji češkoslovaški »Narodni Vybor« se pogaja z zastopniki slovanskih narodnostnih manj- U šin v Nemški Avstriji v svrho skupnega postopanja v šolskih in drugih za narodne manjšine važnih vprašanjih. DOLOČITEV GOVORNIKOV ZA GENERALNO DEBATO. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Danes so imeli predstavniki vseh parlamentarnih klubov sejo pod predsedstvom predsednika konstituante, g. Ribarja. Šlo ie za generalno debato o ustavi. Pri generalni debati bo govorilo nad 20 govornikov. Po vladnem zamislu bo generalna debata do 1. maja končana in se bo potem otvorila specielna debata. POSVET RADIKALOV O IZPREMEMBI USTAVNEGA NAČRTA. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Radikalni klub je na današnji dopoldanski seji razpravljal o izpremembi poedinih členov ustave. FAŠIČEVA INICIATIVA PRI MALI ENTENTI. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašič se je potom naših poslaništev obrnil na vlado držav male entente, da skupno zahtevajo od Mažarske garancij, da se onemogočijo v bodoče avanture, kakor je bila Karlova. PREPOVED IZVOZA OSTANE. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Kakor do-znavamo, ostane prepoved izvoza živil v veljavi, ker je izdatneje deževalo le v Dalmaciji, ne pa v ostalih krajih države. TRETJI PODPREDSEDNIK KONSTITUANTE. Belgrad, i2. aprila. (Izv.) Na četrtkovi seji konstituante se bo volil tretji podpredsednik. Izvolien bo najbrž slovenski samostojnem Ivan Urek, LDU Berlin, 12. aprila. (DKU) »Vossi-sche Zeitung« javlja iz Londona: Včeraj ob enajstih so se pričela pogajanja za sporazum med posestniki rudnikov in rudarji. Lloyd George je imel govor, v katerem jc naglašal potrebo sporazuma. Pozornost jc zbudilo, da je rudniške posestnike naravnost pozval, naj revidirajo mezdne predloge in jih postavijo na pravičnejši temelj. Te predloge naj predlože rudarjem, da jih odobre njih zastopniki. Potem je priporočil, naj odbor šestih zastopnikov obeh strank vodi pogajanja in naj naznani uspeh skupščini. Lloyd George je poudaril, da vlada ne more podpirati premogovne industrije ob stroških davkoplačevalcev, da bi se dosegle večje mezde in večji dobiček. Trajna podpora rudarjev ni mogoča. — Splošno so uverjeni, da se doseže sporazum, tako da je neposredna nevarnost splošne stavke, kakor sc zdi, odstranjena. LDU London, 11. aprila. (Reuter.) Vlada je sedaj v stanu jamčiti za očuvanjc rudnikov. Z rudarji sklenjeni dogovor, po katerem so se ti obvezali, da prostovoljcev ne bodo plašili, bo omogočil za kratko dobo izčrpavanje rudnikov. Rezervisti in osebe, ki slede vpoklicu vlade, oblegajo prostore, kjer zbirajo prostovoljce. DUNAJSKA VLADA V KRIZI. Dunaj, 12. aprila. (Izvirno) V političnih krogih se veliko komentira cirkular krščanskosocialne stranke, ki govori o tem, da bo krščanskosocialna vlada odstopila. Organizacija iršcan- Solnograd, 12. aprila. (Izvirno) Danes je končalo zborovanje pripravljalnega odbora internacionalne zveze krščanskih rudarjev Zaključeno je bilo, da se ustanovi »Internacionalno udruženje krščanskih delavcev«, katerega prvo zborovanje sc bo vršilo v mesecu avgustu t. 1. v Solno-gradu. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Inbusch. LDU Moskva, 10. aprila. (Radio Zagreb.) Moskovska komisija za izboljšanje življenjskih razmer delavcev je objavila svoje poročilo, v katerem zahteva, naj se čimprej zgrade novi delavski domovi in organizirajo hitre tramvajske zveze. Glavna zahteva komisije je, da se delavcem v velikih mestih zagotove potrebna zemljišča, na katerih bi delavec prebival in se pečal zasebno s poljedelstvom in gospodarstvom. Vsa potrebna sredstva mu morajo dati sovjeti. Zahteva se tudi, da se otvorijo nova ljudska kopališča, pralnice, gledališče itd. Vse to morajo izvesti lokalni sovjeti s pomočjo osrednje oblasti. Poslanci Jugoslovanskega kluba so vložili že več interpelacij in protestirali pri finančnem ministru radi previsoke odmere davkov. Na nešteviinih shodih SLS so se sklenile resolucije proti sedanjemu davčnemu sistemu. Zelo energično je nastopil v tej zadevi poslanec dr. Hohnjec. Demokratski listi so SLS stranko radi tega napadali in jo dolž*li, da hujska prebivalstvo proti državi, dasi se je na vsakem shodu poudarjalo, da nihče ni in ne more biti proti davkom kot takim. Pred občinskimi volitvami pa so demokratje začutili v sebi žilico socialnega čuta, ki bo po volitvah seveda zopet izhlapel in so v smislu taktike svojega nedeljskega shoda zaupnikov povzročili protestni shod proti vsaki odmeri davkov. Shod se je vršil včeraj dopoldne v »Narodnem domu«. Govorili so gg.: Reisner, Franchetti, Windiscber, Fre-lih in drugi. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki so jo predložili finančnemu delegatu. Čc bi bil predsednik deželne vlade še g. dr. Brejc, bi bila deputacija gotovo šla tudi k njemu, da bi mogli po tem' zabavljati čez njega in ga delati pred neuko publiko odgovornega za to, kar je zagrešil demokratski minister. Pričakujemo, da bodo sedaj demokratski listi objavili dolge članke o prevratnih Reisnerjib, Franche-ttijih in drugih takih podobnih »proti-državnih elementih«, ki se drznejo kritizirati — res je sicer, da šele in samo pred občinskimi volitvami — previsoko odmero davkov in tako slediti vzgledu SLS. Opozarjamo jih na današnji »Slov. Narod«, ki po belgrajskih listih objavlja sledeče poročilo: »V smislu resolucij ustavotvorne skupščine, kjer se zahteva, da vlada izda ostre odredbe proti protidržavnim elementom, se vrše v ministrstvu pravde in notranjih zadev posvetovanja, da se izdajo tozadevni zakoni v najkrajšem času,« Demokratje so že najmanj stokrat ugotovili, da je boj proti sedanjemu davčnemu sistemu, proti previsoki odmeri davkov protidržavna akcija in — verujte — po končanih občinskih volitvah bodo trdili isto in v rokah bodo imeli odredbo policijskega ministra. Bodite oprezni, gg. Reisner, Franchetti, Windischer in vsi drugi, ki vas smatrajo demokrati za »protidržavni element«! MEZDNO GIBANJE NA DUNAJU. Dunaj, 12. aprila. (Izvirno) Uslužbenci cestnih železničarjev so stavili navc zahteve glede povišanja plač, ki so pO mnenju merodajnih krogov nesprejemljivi. KITAJSKA KOMISIJA ZA ČEŠKO, Praga, 12. aprila, (Izvirno) »Tribuna < javlja, da pride v kratkem na Češko študijska komisija iz Kitajskega, SirahMišsd^ čeinoiftra!-»ilfilce u ^r. Minister na razpoloženju g. Ivica Kovačevič pnobčuje v »Hrvatu« od 11. t. m. odprto pismo, naslovJieno na ministra notranjih zadev, g. M. Draškoviča. V njem onisuie naravnost neverjetna dejanja, ki jih izvršujejo na visoka mesta postavljeni demokratski protežiranci nad ljudmi, ki ne trebijo v državotvorni rog, in nad njihovimi družinami. Iz pismo podajamo le par sluča ev: »V hrvatskem Primorju sta dve lepi mesti, morski kopališči in zdravišči, Kra-i evica in Cirkvenica. V prvem je za ob-me:nei1a komisaria dr. Marčič, v drugem pa Poža Batinič. Pred njim je bil neki Ši-nn: novic pri katerem je bil Batinič samo cliurnist, Praviio, da on sploh ni bil nikdar imenoven in da 9 mesecev sploh ni dobil plače. Sicer pa je to samo malenkost. Glavno ie, da on vrši svoje posle in da mu je na razpolago ves rožniški, policijski in upravni aparat in da on pobira tisočake od ljudi, ki so njemu naznanjen: radi kakih verižniških in drugih takih čednih poslov. Dne 21. marca sta bili poklicani na korrsarjat dve gospodični, Marta Illner in Zofija Jurjec: Prva se je morala prijaviti pri g. Boži Batiniču, druga pa pri dr. Marčiču. Morali bi se »legitimirati«. Njuno uradovanje pa je bilo mišljeno ko, da sta gospodični n-otestiralc, ušle iz urada in podale pismeno prijavo na občinskem predstoin štvu o detajlih tega ura-dovanja. To prijavo je občinsko predstojništvo odstopilo v nadaljno rešitev okrajnemu (kotarskemul glavarstvu. Dobilo "a je čez par dnj nazaj s pripombo, češ da te prijave sploh ne bi smelo sprejeti, temveč da bi moralo gospodični, ki sta se pritožili, napotiti naravnost na ministra Draškoviča »kot na merodajni forum gg. komisarjev«. Drug slučaj: Cirkvenški občinski načelnik g. Pavačič, upokojeni župnik, ' na za gospodinjo gdč. Tero Kam. Ravno za Veliko noč sta jo gospoda komisarja pozvala na komisariat, kjer sta jo pričela izpraševati najrazličnejše stvari. Ker jima ni mogla dati točnih odgovorov, sta jo pridržala vso noč v zaporu. O uradovanju, ki je bilo popolnoma slično že omenjenemu, je gospodična vložila pritožbo pri okr. sodišču v Cirkvenici. Par dni pozneje ji je g. komisar ustmeno sporočil, da bo »po šub« iztirana iz mesta, dasiravno že več let biva v njem in je podanica zavezniške države češkoslovaške. Gospodična se je te sramote prestrašila in odšla takoj drugi dan sama. To pa se )e maščevalo nad njenim gospodarjem, občinskim načelnikom. 3. t. m. zgodaj zjutraj je vdrlo v njegovo stanovanje več orožnikov z nasajenimi bajoneti. Zapovddali so mu, da naj se obleče in potem so ga odvedli peš v 14 km oddaljeno Kraljevico v zapor. Ogorčenje je zavladalo med prebivalstvom, ko se je zvedelo o tem nezaslišanem činu, zadostovala bi le beseda in prišlo bi gotovo do dejanskih spopadov. Minister n. r. g. Kovačevič — omeniti moramo, da so se vse te stvari dogodile ob priliki njegovega bivanja v Primorju — je pomiril ljudstvo in telefonično obvestil bana, ki je odredil, da se g. Pavačič takoj pusti na svobodo. Ali glej čudo! Ko se je vrnil g. Pavačič v mesto, so ga že pričakovali orožniki — bilo jih je osem! — in ga takoj odvedli v zapore okrajnega sodišča. Veliko truda je stalo g. Kovačeviča, da je pomiril ljudstvo. Odšel je takoj k predstojniku sodišča. Ta je urgiral od orož- nikov prijavo in ko je ta dospela — bilo je že pozno v noč — je bil g, Pavačič takoj spuščen, ker nt storil n 1 k a k e g a kaznivega dejanja, — V članku se poudarja, da sta ta dva komisarja demokratska eksponenta in da ju je imenoval minister Draškovič na predlog ministra Pribičeviča. Slučaj z g. Pavačičem, ki ima pogum, da ni demokrat, pa so povzročili tamošnji demokrati.« Te stvari in še mnogo drugih je objavil, kakor že rečeno, s polnim imenom g. Kovačevič, minister na razpoloženju in je torej jasno, da so resnične. Človeku se ob čitanju teh stvari ježijo lasje in neverjetno se mu zdi, da se še dobe ljudje, ki so pristaši stranke, pod katere okriljem se to dogaja. Radovedni smo samo, kako nagrado bosta ta dva gospoda obmejna komisarja dobila za svojo uspešno državotvorno propagando. -j- »Obznano« obširno zagovarja »Jutro«, tako da človek dobi tako vtis, da se tega slavnega produkta dcmokratsko-libe-ralne vlade sami demokrati sramujejo. — Govoriti o tem, da je komunizem državi v njeni sedanji obliki nevaren, jc čisto odveč, ker to vč celo raznašalec »Jutra« na oglu Špitalske ulice. Tudi to je znano, da ima država pravico se braniti. Čisto pa je prezrla demokratska stranka, da je naša država pravna država, kjer obstojajo zakoni in se vsak, ki se zoper nje pregreši, sodi in obsodi rednim zakonitim potom. »Obznana« pa je protizakonita absolutistična naredba, ki daje administraci ski oblasti pravico poljudno oropati svobode kogarkoli, ki ga smatra za državi nevarnega, razpuščati društva, prepovedati tiskovine itd., ne da bi bilo treba rednega sodnijskega postopanja. Ako je vse to, kar je Draškovič v konstituanti o komunistih razkril, res, potem je dolžnost državnega pravdnika, da dotične osebe in organizacije pokliče na odgovor pred poklicalo sodno oblast. Toda to se ni zgodilo niti v enem slučaju, vsled česar je opravičen sklep, da je »Obznana« samovoljni čin vlade v strankarski prid, vsa razkritja ministra Draškoviča pa ali proti bluff, aH pa pretirana. Sicer pa je vsakomur asno, kaj »Obznana« pomeni, če pomislimo, da se je izdala pod Vesničem, ki je imel razne ekspedicijske načrte. Vrhtega je »Obznana« reakcionarno orožje zoper vsako opozicijo sploh, naj bo rdeča ali zelena. Glavno je to, da jo zagovarja in vzdržuje stranka, ki se imenuje »demokratska«. -j- Jugoslavija ali SHS. Neodvisni soc,-politični klub, ki ga tvorijo po največ pristaši demokratske stranke, je sklical za v nedeljo javen shod v Zagrebu v velik . n Metroool kinu, ki ie bil nabito ooln. Glavni govornik Jovo Banjanin, odličen srbski politik, je v daljšem goveru utemeljc .1 zahtevo, da se naj naša država imenuje Jugoslavija in z nepobitnimi dokazi razkrinkal !aži-po'it!ko in demagoštvo demokratov, ki vsa manj važna vprašanja f"--sirajo, ker gre za njih sebično korist, a so v tem najvažnejšem vprašanju ta' oj kapitulirali, ker je tudi to bilo v njih korist. So proti Jugoslaviji zato. češ da so j za njo separatisti, ob enem pa stoje v . aj- j ožji zvezi z največjimi nasprotniki j i^J-slovanske ideje in s separatisti. — Govorilo je še več govornikov, ki so bili vsi proti SHS, za katerim imenom se ja o j opaža tendenca nadvlade. Ob velikem navdušenju prisotne množice je bila sprejeta resolucija, ki se pošlje predsedn'štvu j konstituante in vsem klubom in v kateri ' se zahteva, da naj bo naša država Jugoslavija. -f O zunanji politiki je vložil poslanec Joca Jovanovič, član zemljoratk*. Vega kluba in bivši poslanik Srbije v Londonu, interpelacijo na ministra za zui^nje zadeve, v kateri vprašuje, ali je naša vlada sprejela predlog italijanske vlade, da se pristanišče Sušak, Baruš in Reka zd.'J5i pod eno upravo in italijansko-jugoslovan-sko kontrolo. -f ŽuženberČani! Veliko čast so vam naklonili naši liberalci. Klobuk doli pred vašim gospodom gerentom. Upamo, da je gospod gerent nastopil novo častno mesto, ki mu ga je priboril gospod Carli in podelil gospod Baltič, nastopil z vso st eča-nostjo in se mu ie pri tej priliki kot drža-votvcrcu blesketalo na prsih visoko odlikovanje, ki ga je prejel v tistih časih, ko je bil še bolj patriotičen za velike zasluge pri agitaciji za avstrijski rdeči križ in vejna posojila. Tisti časi niso daleč in se jih posebno ŽuženberČani še kaj dobro spominjate. Ob tej priliki ste gotovo z vso dušo klicali »živijo« jugoslovanstvu žu-ženberške frakarije. Je pa vaš gospod ge-rent sila pameten in nepristranski mož?! Z njegovim imenovanjem je — ukinjeno tudi imenovan!e volivnega komisarja, ker g. Ukmar se zdi gospodu Bnltiču vedar.e še prepošten. ŽuženberČani! Na dan volitve pa povejte, kdo izmed teh gospodov vam bo gospodoval! + Avstri^ki konzulati, Dunaj, 12. aprila. (DKU1 Po poročilu lista »Neue Fr. Presse« ustanovi avstrijska republika razen v Rimu svoie konzuMe tudi v Trstu, Milanu in Benetkah. V Boznu se osnuje urad za potne liste. p Volivna akcija Slovencev na Goriškem. Kot kandidati pri volitvah v parlament za goriško-notranjsko okrožje se imenujejo od slovenske strani: dr. V i 1-f a n, kaplan Š č e k, učitelj H r e š č a k, dr. P o d g o r n i k in en zastopnik idrijskega delavstva (5). p Na zadružnem tečaju, ki se je vršil v Hudi južni, je govoril kaplan g. Virgilij Šček. Njegova izvajanja so bila sprejeta s splošnim odobravanjem. p Vprašanje reške škofije. Vprašanje reške škofije še ni definitivno rešeno. Formalno jc Reka v cerkvenem oziru še vedno odvisna od senjsko-modruške škofije. Provizorično rpšk?. vlada se zelo trudi, da bi se na Reki ustoličil škof, kateri bi imel v svojem področju 6 župnij. Nadejajoč se ugodne rešitve tega vprašanja od strani Sv. Stolice, je reška provizorična vlada 9. t. m. določila bodočemu škofu 50.000 lir mesečne plače. p Volivni boj v Primorju. V Trstu, ki izvoli v parlament 4 poslance, socialnode-mokratska stranka postavi za kandidate: Passiglia, Pisonija, Visnicherja in prof. In-vvinkla. — Med komunističnimi kandidati se imenu e Tuntar. — Italijani se prizadevajo, da se združijo na eno samo listo na* cionalnega bloka. — Vrnitev jugoslovanskih škofov iz Rima. V ponedeljek so se vrnili iz Rima jugoslovanski škofje, dr. Bauer, dr. Jeglič, dr. Aksamovič. V Rimu so obiskali svetega očeta in tajnika Gasparija ter naše poslanike. — Cerkveno odlikovanje. Za tajnega kamornika Nj. Svetosti papeža je imeno- i iuaa D ■ lo E^rscenske i (Od našega inozemskega dopisnika.) Caritas libembit vos — velja danes bol", nego kdaj prej. ln veselo znamenje je, da ta ljubezen ludi danes ne počiva. Iz mnogih zgledov naj navedemo le nekatere. Nedavno se je v Milanu ustanovila »Zveza mater in vdov padlih vojakov«, ki ima nainen negovati grobove padlih italijanskih vojakov. Zveza, ki šleje že 150.000 družin kot svoje člane, se je sedaj potom časopisja obrnila na nemške matere, vdove in družine, katerih svojci so padli na italijanskih tleh in so tam pokopani, naj ustanove enako zvezo, ki bi potem stopila v stik z italijansko. Le-ta je pripravljena, z enako ljubeznijo skrbeti tudi za grobove nemških vojakov in zaupno naj se,obrne nanjo vsaka nemška mali, vdova in družina, ki ima katerega svojih dragih pokopanega v italijanski zemlji. Tako naj bi se nad grobovi padlih vojakov razvezale vezi sovraštva med italijanskim in nemškim narodom iu vzklile nove vezi bratske ljubezni. V Ženevi deluje Zveza za pomoč revnim otrokom, ki ima tesne stike z Vatikanom. Ta zveza je nedavno izdala letak, na katerem navaja gani ji ve zgieae krščanske ljubezni do bližnjega iz svoje lastne kronike. Tako pošilja neka vdova, katere mož je padel v vojni, redno celo svojo pokojnino ženski Zvezi. Neka mati je poslala denar, ki so ga našli v žepu njenega mrtvega sina. Neki francoski delavec je naznanil, da hoče sprejeti v oskrba enega dunajskega otroka; ko so ga vprašali, ako ima kake posebne želje glede oiroka, ki naj se mu pošlje, je odgovoril: »Vzel bom tistega, ki ga drugi ne bodo hoteli.« Neki londonski devetletni deček je poslal svoj dar s pismom, v katerem piše, da je žalosten, ker sliši, da so na svetu otroci, ki nimajo ničesar jesti, zato je vzel iz banke svoj denar, ki ga je hranil, da si kupi kolo. Neka revna žeua iz okolice Salisburyja redno pošilja svoje male prihranke, ki ji ostanejo od prodaje jajc. Neki dosluženi vojak pošilja od vsakega funta svoje državne pokojnine po 2 šilinga za revno otroke, a rudarji v VValesu dajejo v isti namen redno po 1 penny na teden. Na Holand-skem se je ponudilo mnogo strokovnih organizacij, da pridejo '26. decembra na delo iu mezdo tega dne odstopijo ženevski zvezi za revne otroke. Mnogi podjetniki so to ponudbo sprejeli in potem k delavski mezdi dodali še enkraten znesek iz svojega. Koncem decembra je Hoover v Ameriki priredil dobrodelno gostijo; razposlal je tisoč vabil z vstopnicami po 1000 dolarjev, a vsak gost je dobil kosilo, kakoršnega dele pomožne misije revnim otrokom v Evropi. V Nemčiji so se združilo vse karitativne organizacije in ustanove Karitativno zvezo. Na prvem zborovanju meseca novembra lanskega leta v Paderbornu je izkazovala zveza 35.000 neposrednih in 600.000 posrednih članov. Dohodki so znašali 051.000 mark, stroški 643.300 mark. Ustanovili so se odseki za otroško, mladinsko in karilalivno skrbstvo, za znanost obsegajofo Caritas, za doseljevanje in izseljevanje, za karitativno pomoč v dušnem skrbstvu, za negovanje revežev in družin. Le žal, da sredstva ne dosezajo vedno dobre volje načrtov Karitativne zveze. V izpodbudo naj navedem le še krasne besede Emila Dimmlerja, enega najuglednejših novodobnih pisateljev na področju notranjega življenja in krščanske mistike v knjižici >Wandel im Licht« (Kosel, Kempten 1920, vez. 6.40 maike) o ljubezni do bližnjega: »Ljubezen do Boga je nerazdružljivo zvezana z ljubeznijo do bližnjega; saj je ena in ista ljubezen, s katero ljubimo Boga in Boga v bližnjem. Ljubezen do Boga, katerega ue vidimo, se mora izkazati v ljubezni do bližnjega, katerega vidimo... Kar ua zemlji spoznavamo, govorimo in delamo, je vse le mišljenje, govorjenje in delo otroka. Zato bo prenehalo, ko dosežemo polno zrelost, ko pridemo v nebesa. Samo eno imamo na zemlji, kar nam ostane tudi v stanju zrelosti in popolnosti, v nebesih. To je ljubezen; samo ona je kos nebeške popolnosti, ki jo smemo že na zemlji vživati. Ona presega kot trajna vrednost vsega minljivega, vse darove milosti, pa naj so še tako odlični; ona presega po vrednosti celo božji čednosti vero in upanje ... Ničesar višjega ni nego ljubezen. Moremo se preveč postiti, preveč dajati vbogajine, preveč se udajati zunanjim vajam molitve, nikoli pa ne moremo preveč ljubiti, nikoli zadosti ljubiti.« van ravnatelj škof. pisarne gospod Jožef D o s t a 1. — Podraženje mesa in drugih življenjskih potrebščin. Na skupni seji Zveze jugoslovanskih železničarjev in Zveze poštnih organizacij dne 11. aprila je bilo sklenjeno poslati k predsedstvu deželne vlade deputacijo. Tej deputaciji se je pridružila tudi Osrednja zveza javnih uame-ščencev in upokojencev. Deputacija jc bila dne 12. t. m. sprejeta. Glavni smoter intervencije je bilo znižanje cen mesu in drugim potrebščinam na one cene, ki so obstojale v januarju letos. Izročila se je v tej zadevi tudi spomenica, podpisana od organizacij, v kateri se zahteva ureditev cen in odgovor tekom 6 dni, sicer nastopijo združene organizacije z represaliiamu Predsednik deželne vlade je pokazal razumevanje za težki položaj celokupnega prebivalstva, posebno pa stalnih nameščencev. Obljubil je, obrniti se takoj btzo-javno na centralno vlado v Belgradu. Dež. vlada bo pa sama takoj zapoČela najener-gičnejše korake za ublaženje teh neznosnih razmer, Obenem je prosil deputacijo, da se zglasi še enkrat pri njem, preden se seže i "> skrajnem orožju, — Umrla je v Belgradu gospa Marija Š i j a j k i, soproga g. Dušana Milana Ši-jačkega, srbskega časnikarja, ki je čitate-ljem našega lista dobro znan kot stalni poročevalec »Slovenca« za časa balkanske vojske ko je Srbija junaško razbila okove turškega suženjstva v Južni Srbiji in Ma-cedoniji. G. Dušan M. Šijački je s svojo ženo živel 20 let v vzornem zakonu, pokojni-ca pa sc je zlasti za časa avstrijskega rob-stva pokazala kot idealna mati, ki je žrtvo-vila svoje zdravje za vzgojo svojih treh sinov, Milana, Janka in Slavoljuba, ki se zdaj nahajajo v kolegu v Thonon-les-Bains v Franciji. Dve hčeri, Alica in Li-vusja, sta omoženi z uglednima višjima uradnikoma. Našemu tovarišu, g. Dušanu Ši ačkemu, naše najtoplejše sožalje za bridko in nenadomestljivo izgubo! — Važno za izseljence. Ministrstvo za zunanje stvari je dobilo obvestilo, da ameriške zdravstvene oblasti za najmanj 10 dni pošiljajo v karanteno vse potnike, ki prihajajo v Newyork z italijanskimi ladjami iz italijanskih pristanišč. To se je odredilo zato, ker se je pojavilo nekoliko primerov nalezljivih bolezni na onih italijanskih ladjah, ki vršijo službo med Severno Ameriko in Italijo. Zato je generalni inšpektorat za emigracijo v Italiji izdal nalog, da nobena ladja ne sme sprejemati potnikov za prevoz iz Italije v Severno Ameriko. Zato morajo potniki in izseljenci, ki želijo potovati v Severno ftjneriko, potovati preko pristanišč drugih zapadnih držav. Potniki, ki se vozijo v Ameriko iz Francije, morajo predhodno ostati 15 dni v karanteni pod kontrolo ameriških zdravnikov. Po poročilu kraljevih konzulatov v Severni Ameriki traja tam neprestano brezposelnost delavcev. — To se objavlja vsem v znanje in ravnanje. — Učitelji in vojaška služba. Minister prosvete Pribičevič je stavil na seji ministrskega sveta predlog, naj učitelji opravijo svojo vojaško dolžnost med počitnicami. Vojni minister sestavi glede tega načrt, ki se predloži ministrskemu svetu v odobritev. — Umrl je v Trbovljah trgovec g. Iv. K r a m e r , oče bivšega ministra dr. Kra-merja. Star je bil 63 let. — Ureditev valutnega vprašanja v osvobojenem ozemlju. Ljubljanska pokrajinska vlada je predložila načrte za rešitev valutnega vprašanja v osvobojenem ozemlju Slovenije., — Nova podružnica »Jugosiovenske Matice. Osvobojeni Logatec se pridno in vzgledno narodno udejstvuje. V nedeljo ie bila ustanovljena podružnica »Jugosiovenske Matice«. _ Dobro obiskan občni zbor nove podružnice je otvoril gospod nadučitelj P u n -č u h , nakar je predaval g. S. Železnikar o namenu in nalogah »Jugosiovenske Matice«. — Nato je poročal g. nadučiteli Š t r a v s o že izvršenem delu. Podružnica, ki je za Spodnji in Gornji Logatec ter Hotedrščico skupna, šteje že več kot 100 članov in ima preko 900 dinarjev dohodkov. Z vzklikom ie bil nato izvoljen odbor nove podružnice, kateremu ic stooi! na čelo g. notar T a v z e s. Pozdravljamo novo pedružneo najiskreneje in ji želimo največjih uspehov. i — Poročil se je g. Josip Hauptman z gdč. Milko Tabaj iz ugledne rodbine v Št. Andražu pri Gorici. — Iz Ribnice. G nadsvetnik Mejač Anton jc naklonil iz neke kazenske poravnave 800 kron v prid Jugosiovenske Matice, Najiskre- j neja hvala! •— Diskretno vprašanje na direkcijo agrarne reforme za Sovenijo v Ljubljani. 25. marca t. 1. je bil v časnikih razpisan v prodajo stoječ les iz gozdov baronice e-chtenberg v Mekinjah, ki so pod drž. nadzorstvom. Rok za vlaganje ponudb je bil določen na 10. aprila t. 1. Interesent e o se pričeli voziti v Mekinje, ogledovali imenovani les in marsikdo je skenil, napraviti ponudbo in se ni strašil tudi stroškov vožnje in izgube časa, da si je los ogledal. Naenkrat pa začne s sekanjem g. Škofic, lesni trgovec iz Vrhpolj 27. In'.e-resentje so se obrnili na okrožni agrarni odbor za pojasnilo, kako je mogoče, da sme g. Škofic začeti s sekan em še orer1 n je potekel rok za vlaganje ofertov. Okrožni urad ni vedel nič o kakem dovoljenju. Ker pa so se interesentje zanimali za stvar dalie, so zvedeli, da je dne 1. aprila g. direktor Lukan na prigovarjanje in pritisk baronice Liechtenberg dovolil, da se les odda kar tihim in kratkim potom g. Škoficu. Da javnost spozna, kakšno moč ima pri direkciji agrarne reforme še vedno nemški in pruski kapital in veleposestnik, naj navedemo še več podrobnosti. Začetkom marca je zloglasni baron Biiloiv, »po-sinovljenec« baronice Liechtenberg, ki je bil po prizadevanju g. Škofica sprejet v domovinsko zvezo občine Nevlje v sramoto vseh Nevljanov, kar na svojo pest dovolil g. Škoficu sekati imenovani les kot nagrado za domovinsko uslugo. Sečnjo je ustavilo ravnateljstvo agrarne reforme. No, gospa baronica je ubrala drugo pot. Z g. Škoficem sta šla k inšpektorju Putichu in poj pretvezo, da gre le za malenkost 50 m:1 lesa, dobila dovoljenje za sečnjo. Ko je gornja direkcija prišla laži na sled, je se-kanie zopet ustavila. Toda gospa baronica je gotovo čitala notico g. direktorja Lu-kana v »Sov. Narodu«, kjer pere imenovani gospyd korektnost in delovanje oje in svojega urada in se je, da bi preizkusna verjetnost iste, obrnila do g. Lukana. Gospod ravnatelj, ki gotovo misli, da se agrarna reforma pravilno rešuje z noticami, podobnimi oni v »Slov. Narodu«, je pruski gospej baronici ustregel brez ozira na javnost in pravilnost postopanja ter dal dovoljenje g. Škoficu, ki se v pest smeje vsem onim interesentom, ki verjamejo časnikarskim noticam g. Lukana in vlagajo oferte na upravništvo graščine Jablanica. Vemo, da ima g. Škofic precej zaslombe pri gorenji direkciji, istotako naši Prusi, Zato ni čuda, če je pričel s sečnjo in se poleg tega še roga ostalim interesentom, češ, le vlagajte prošnje, les imam jaz in če ne gre drugače, ponudim najvišjo vsoto, saj mi jo bo gospa baronica potem vrnila. Istotako se lahko baha gospod baron Bii-low, da nikdo, ki je pri agrarnih odborih, ne dobi njegovega lesa ter zraven še pristavi, da bodo Nemci kmalu zopet tepli neumne Slovence. Že ve, zakaj tako govori. Mi pa tudi, ker beremo notice g. Lukana. Ponudbe čakajo sedaj pravične rešitve. Kako boste spravili zadevo v pravilen tek in v soglasje z Vašo notico, g. Lukan, je Vaša stvar. Naša skrb bo, da napravimo konec takim in enakim činom. Pričakujemo, da nam nujno odgovorite in tudi poveste, kdo nam povrne stroške, ki smo jih imeli z ogledovanjem lesa in vožnjami, Če potrebujete za naše trditve natančnejših poročil in dokazov, so priče radevolje vedno na razpolago. — Več interesentov. — Revni birmanci. Stolna Vincencijeva konferenca preskrbi dvema ubožnima m mar-livima dečkoma botre za sv. birmo. Starši oziroma njih namestniki, ki drugače ne morejo dobiti botrov, naj se zglasijo tekom enega tedna v pisarni Dobrodelnosti, Poljanski nasip št. 10, od 9. do 12. ure dopoldne. — Varstvo izseljencev, nadzorstvo trgovine z ženskim blagom in zaščito mladine bo organiziral v Sloveniji g. policijski nadsvetnik Kerševan, kateri zdaj likvidira osrednji urad proti navijanju cen. Vsekakor bi bilo prav, da v tem oziru podpirajo policijo tudi naše organizacije. — Prijeti ropar. Orožniki v Hotedr-šici so aretirali Josipa Pirca, ker je v družbi nekega tovariša v neki gostilni pri Hotedršici odvzel trgovcu Ivanu Štulovu z Vrhnike za 10.000 K cigaretnega tobaka. Pire je skočil k Brusu, mu nastavil samokres na prsa, grozeč: »V imenu postave: stoj! Kakor se zganeš, te ustrelim!« Ker se je Brus bal, mu je izročil tobak. Pire je ostal z napetim samokresom toliko časa, dokler ni njegov tovariš odnesel tobaka. Ker so Brusovi roparja zasledovali, je Pire streljal na nje. Pire je izvedel rop tudi pri Josipu Fivku na Medvedjem brdu pri Rovtah, — Rimski župan Nathan nmrl. Kakor javljajo listi iz Rima, je umrl bivši župan in veliki mojster prostozidarske lože, Nathan. lj Sestanek kat?heiov. Danes popoldne ob petih aktualno predavanje: »Nrav-ni pouk brez vere«. Povabljeni in dobrodošli tudi drugi duhovniki. —• Otvoritev bralne dvorane. 1) šentjakobski krajevni volilni odbor SLS ima sejo danes ob pol 8. uri zvečer v »Pro-sveti«. Pridite vsil lj Slomškova zveza. Danes popoldne ob pol 6 uri odborova seja v tajništvu. — V nedeljo zborovanje v Celju hotel Evropa. Začetek ob 9. uri. Tudi oni iz bivše Kranjske, ki imate ugodne železniške zveze, dobrodošli. — V četrtek zboruje ljubljansko učiteljstvo UJU. Za udeležbo agi-tirajo tudi med člani Slomškove zveze, češ, da pride predavat sam poverjenik dr. Ška-brne. Dostavljam, da Slomškova zveza ni dobila nobenega povabila, iz česar sklepamo, da nas ne smatrajo potrebnim pouka. lj Profesorsko društvo — sekcija Ljubljana bo imelo v petek, 15. t. m. ob 15. uri v posvetovalnici I, drž. gimn. redno od-borovo sejo, na kateri bo poročal predsednik dr. V. Korun o zadnjem mednarodnem prof. kongresu v Parizu. Razen tov. odbornikov vabi odbor tudi druge člane sekcije k udeležbi. — Tajnik. (k) lj Glasbena Matica. V sredo, dne 27. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer se vrši v peveki dvorani Glasbene Matice izredni obini zbor z dnevnim redom: Pcdržavljenjc l.^n-servatorija in šole Glasbene Matice. Radi važnosti dnevnega reda prosi odbor polnoštevilno udeležbe. (k) lj Kolo Jugoslovcnskib Sester ima svoje uradne ure vsak torek, četrtek in soboto od 4. do 5. ure Mestni trg št. 2, II. nadstr., soba štev. 9. lj Obligalorično cepljenje proti kozatn-osepnicam. Z ozirom na vedno se ponavljajoče slučaje osepnic v Sloveniji in ker sc v Ljubljani steka ves promet Slovenije ter ni izključeno, da se zaneso osepnice tudi v Ljubljano, odredil je zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro z razpisom z dne 22, marca 1921, št. 3685'21, zarsilno cepljenje vsega prebivalstva, s katerim se spoji tudi vsakolefno glavno cepljenje dojencev in revakcinakcija šolarjev. Vršilo se bode javno brezplačno cepljenje proti kozam-osepnicam v Mestnem domu, od 5. aprila do 23. aprila vsak delavnik opoldne, potem popoldne ob 4. uri za ženske in otroke; ob 5. uri za mo*ke; v Čiški na ljudski šoli, od 5. apri!a«do 9. aprila, vsako popoldne ob 4. uri za ženske in otroke, ob 5. uri za moške, v šoli na Cojzovi cesti, od 11. aprila do 16. aprila, vsako popoldne ob 4. uri za ženske in otroke, ob 5. uri za moške; v ubožnici v Japlev ulici, za Vodmat, od 18. aprila do 28. aprila, vsako popoldne ob 4. uri za ženske in otroke, ob 5. uri za moške; v Soli na Barju v sredo, 13. aprila, ob 4. uri popoldne. Pri pregledu cepljencev. teden kasneje, se izroče spričevala o cepljenju. V zmislu naredbe deželne vlade z dne 23. aprila 1919, štev. 460 fU. 1. štev. 811 in zdravstvenega odseka z dne 30. marca 1920, štev. 2818 (U. 1. št. 441 je to zasilno cepljenje obligatorno za vse osebe, ki niso bile cepljene v zadnjih dveh letih, ter za otroke-dojenčke. ki so starejši kot 2 meseca. Prestopki se kaznujejo z globo 10 K do 1000 K, oziroma z zaporom od enega do Sest tednov. Ker je cepljenje zoper koze edino uspešno sredstvo, da se ta bolezen ne pojavi, poživlja mestni magistrat vse občinstvo. da izoolni to dolžnost. lj ČevPerska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane na občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 17. aprila 1921 točno ob pol 10. uri dopoldne v restavraciji »Narodnega doma« z običajnim dnevnim redom. — K obilni udeležbi vabi — odbor. (Kj lj Izgubila se ie na ljubljanskem trgu železniška legitimacija s sliko z imenom Alojzija Sedej iz Notranjih goric. Pošten najditelj naj jo odda na upravništvo lista proti dobri nagradi. lj Umrl je dne 7. t. m. po dolgi in mučni bolezni Franc Matek, rezervni nadpo-ročnik v Gorniemgradu pri Celju. Pogreb pokojnika se je izvršil dne 9. t. m. Naj počiva v miru! lj Našla se jo manjša vsota denarja. Dobi se Radeckega c. 2. lj Veliko zabavo jc imelo občinstvo proti večeru na Vidovdanski cesti. Katarino L. je napadla neka Terezija R., skočila v njo, jo zmerjala, ji potegnila ruto z glave in je raztrgala. Huda Rezika je jezna na Katarino, ker ji je odpovedala stanovanje. Cerkveni vrstnik. c Jezuitska kapela. Proslava 50 letnice Varstva sv, Jožefa: v četrtek, petek in soboto zjutraj ob 6. uri sv. maša z blagoslovom, zvečer ob 7. uri kratek nagovor in litanije sv. Jožefa; v nedeljo, dne 17. t, m., ob 8. uri slovesna sv. maša z leviti, zvečer ob 7. uri govor in pete litanije sv, Jožefa. pr »Slovenski Učitelj.« Tretja številka glasila jugoslovanskega krščanskega učiteljstva je izšla. Vsebina: Pomožna šola in ljudske šole. (Anton Lebar.) — lz moje beležnice. [Janko Pclak.j — Listek. — Društvena in stanovska kronika. — Toplo priporočamo! pr Ruski umetniški večer. Predprodaja vstopnic za »Ruski umetniški večer« v petek dne 15. t. m. v opernem gledalšču prične v sredo 13. t. m. Vstopnce se dobivajo pri blagajni opernega gledališča ob navadnih urah po sledečih cenah: Parter: Sedež I vrste 70 K, sedež II. in III. vrste 55 K, sedež IV do IX. vrste 45 K, sedež X. do XI. vrste 35 K. Dijaške stojišče 4 K. — Lože: Parter 250 K. balkonske 150 K, nadaljnje vstopnice v 1. redu in parterju 50 K, balkonske lože 25 K. — Balkon: Sedež 1. vrste 35 K, sedež II. in III. vrste 20 K. — Galerija: Sedež 1, vrste 10 K, sedež II. do V. vrste 8 K, stojišča 3 K. pr Koncert Mire Costaperaria-Devo-ve, Marije Scbvveigerjeve, Larise Vasi-Ijeve. Gospa Mira Devova, ki je bila kot deklica ljubljenka ljubljanskega občinstva, je tudi ta večer dosegla lepih uspehov, njeni častivci so jo poleg tega odlikovali s krasnimi šopki. Ima v resnici mehak, dokaj prožen, jako zvonek glas z izrazito liričnim značajem. Zato ji tudi najbolj pri-jajo mehki, sanjavi lirični spevi. Kar zahteva silnejšega dramatičnega zanosa, celo to, kar korenini n. pr. v srboriti šegavosti, na njenem nežnem vrtcu daleko ne uspeva v isti meri. Ta razlika sc je posebno jasno občutila takoj pri drugi in tretji pesmi: hercegovski, po Duganu sijajno opremljeni »U potoka bistra voda«, ki je nje napev stkan iz najrahlejše nežnosti, in bosanski »Vinu piju age Sarajlije«, ki kaže v svoji gibki melodiki dokaj srečnega humorja, ozir. vesele razigranosti. Po prvi je iskrenega ploska ležalo polno v ozračjv. Pa se jc pevki zahotelo kontrasta, in jc s prvo brez presledka zvezala drugo; in poslu-šavstvo, ki je bilo polno mehkega čuvstva, in bolj nastrojeno za meditacijo kot za nenadni preokret v razposajenost, ni moglo izreči zahvale za prvo, kakor jo je zaslužila; nekam raztrgana linija druge jih pa ni ogrela, kakor ne pozneje n. pr. škotski »Piskaček iz Dundce«. Njena moč je mehka melodija; jnko lepo in gorko je pela Brahmsa; divili smo se n. pr, posebej izredno čistemu ln svetlemu, zvonkemu e v besedi »zaklepa«, kot pozneje v Mimini ! ariji (Puccini) istemu ozkemu e v besedi j »umeli«, dasi po /Irugi plati odprte samoglasnike a, c, o veliko pretemno izgovarja (že nekdaj), tako da se hoče človeka pri kakem takem slučaju oprijeti vtis, da ne posluša žive flavte, ampak zamolklo oka-rino. V mirnem recitativu je prijetna ter dobro zadene prisrčen izraz. Najbolj se jc —menimo — ogrela ob Lajovčevi »Pesmi o tkalcu«. Drugo kitico je z velikim ognjem mogočno stopnjevala. Posebno zadovoljil nas je tudi konec arije iz »Madame But-terfly«, nežno podan z gorkim čuvstvom. Če je torej menila z besedo Mimino: »da sem motila vas nocoj, mi ne smete, prosim, v zlo šteti,« naj bo uverjena — kar smo pripisali besedilu na rob — da ne bomo, ker smo marsikako lepoto doživeli z njenim posredovanjem. — Gdč, S c h w e i -g e r j e v a ji je bila izvrstna spremljevav-ka, ki se je znala vživeti v skladbe. Sama je igrala najbolje mehko, sanjavo Chopi-novo »Berceuseo« (uspavanko) in Lisztovo »Legendo o sv. Frančišku na morju«. To legendo sem samo enkrat slišal morda bolje igrano — na Dunaju po neki ognjeviti judinji. Posebno lep je bil ta večer bas, ki je pel kot zbor mehkih, sočnih violonov. Tisto počasi iz globin prihajajoče in grozeče valovanje do razburkanega viharja je z močjo podala. Manj srečna, nekam neenotna, morda nedoumljena se nam je zdela Chopinova »Balada«; kakor da so se toni obotavljali, zakasnjevali, padali neslišno v globeli. Gdč. Larisa V a s i 1 j e -v a je tehniški brez dvojbe vrlo rutinirana, pa je na nesrečo imela — se zdi — nedo-staten instrument; bas je bil komaj, komaj slišen v tej veliki dvorani; poleg tega deloma razglašen, seveda je potemtakem naravno, da se je n. pr. v srednjem delu balade spremljanje v levici v višavi čutilo kot najvažnejši del skladbe, dasi je imelo le podrejen pomen. Zlasti v Rubinsteinovi »Romanci« smo imeli pogosto vtis, da ču-jemo kitaro. Vendar pa te slabosti občinstva, ki je občudovalo spretnost in gibkost umetnice, niso motile; bilo je očividno zelo zadovoljno z igranjem in svoje priznavanje izražalo z oblinim ploskanjem, K. PROTEST PROTI REŠKI VLADI. LDU Zagreb, 12. aprila. (ZNU) Reška jugoslovanska stranka, reška avtonomi-stična demokratska stranka in reška mednarodna socialistična stranka so poslale ministrskemu predsedniku Pašiču to-l(j brzojavko; Reška začasna uzurpatorska vlada je razpisala volitve v reško konstituanto, ki naj bi se vršile dne 14. aprila. Te volitve se bodo vršile pod nadzorstvom zaveznikov, kar znači, da bo v ijadzorstvu zastopana tudi jugoslovanska vlada. To bi se reklo, da jugoslovanska vlada priznava uzurpatorsko Grossichevo vlado. Prosimo, da kar najbolj odločno preprečiti te volitve, ker je toliko tisočev naših rojakov bilo po Italijanih izbrisanih iz volilnih imenikov. Te glasove so nadomestili z glasovi italijanskih državljanov in fašistov na Reki. Če bi se izvršile volitve pod nadzorstvom omenjene komisije in tudi z Vašim privoljenjem tako, da bi se ne bi popravili falzificirani volilni imeniki in da se izgnani reški državljani ne bi vrnili, bi bila naša borba zastonj. Naj pripomnimo še, da v volilne imenike niso vpisali onih reških državljanov iz krajev, ki so pripadli reški ' državi in ki ima o večinoma jugoslovansko j prebivalstvo. Nikoli ne bomo dopustili, da i bi se volitve izvršile na tak nezakonit ! način, FRANCOSKI NAZORI O RESTAVRACIJI KARLA. LDU Belgrad, 12. aprila. (ZNU) »Ma-tin« ob avlja dolg razgovor svojega dopisnika s Karlom Rabsburgom. (Ta razgovor odkriva želje in mahinacije onih privatnih francoskih krogov, ki sanjajo o restavraciji Iiabsburžanov in o novi Avstro-Ogrski.) Dopisnik izjavlja, da se je Karlu posrečilo, dokazati mu svoje miroljubne, namene v času vojne. Dopisnik pristavlja svoje vtise c tem razgovoru in poudarja posebno gotovo Karlovo izjavo. Pravi da so mu i udje iz okolice razkralja Karla izrazili misli, ki so nedvomno refleksije mišljenja razkralja samega. Oni se, pravi, jako boje, cla bi sc v najkrajšem času Avstrija zedinila z Nemčijo. To bi pomenilo, da bi bila Češkoslovaška od treh strani obkrožena po Nemčiji in bi bila na milost in nemilost prepuščena Nemčiji, Mažarska pa bi postala vazal nemške države. Tedaj bi bila Itali a pri-morana stopiti v gospodarsko zvezo z Nemčijo, pa tudi v politično smer z Veliko Nemčijo. Dopisnik »Matina« sc čudi,, kako je Italija mogla prihod Karla na Mažarsko smatrati za opasnejšo stvar, kakor to eventualnost. Dalje pravi, da mu je Karel rejel: Ko sem hotel vrniti Mažarsko zakonitega vladarja, sem mislil, da bom dal moralno moč in politično neodvisnost tej delovni miroljubni deželi, ki je sovražnica socialnih neredov, bodisi da pridejo iz Rusije ali da izvirajo iz imperialističnih tendenc s katerekoli strani. Nastopne Karlove besede so nedvomno namenjene za francosko avnost: Nikdar nisem pomišljal, da me ne bi Vaša vlada priznala, ali da bo francosko javno mnenje z zadovoljstvom sprejelo restavracijo Habsburžanov v monarhistični Mažarski ki nikdar in v nobenem primeru ne more biti v nasprotju s francosko politiko, tega sem se, priznam malo nadejal, TURŠKA OFENZIVA. LDU Carigrad, 11. aprila. (Havas.) Turki so začeli novo ofenzivo, in sicer v smeri Denislii proti Seraikoei v Gornji raeanderski dolini. O poteku bojev še ni nič znanega. Turške čete nameravajo prej-kone obkoliti desno grško k-ilo. Turki so dobili zadnje dni močna ojačenja, LDU Beograd, 12. aprila. (ZNU) Presbiro poroča iz Pariza: Turki so začeli novo močno ofenzivo z namenom, da obkolijo grško desno krilo. Ta ofenziva se razvija od Denisliija proti Karikoeju. Turške sile so znatne, ker je na ofenzivi udeleženih okoli 10 divizij, ki so se nahajale na Kavkazu, pa so postale proste s podpisom mirovne pogodbe med Angoro in Moskvo. TRGOVINSKA POGODBA MED RUSIJO IN ŠVEDSKO. LDU Moskva, 12. aprila. (Brezžično) Iz Stockholma javljajo, da so se pričela med Rusijo in Švedsko pogajanja glede sklepa trgovinske pogodbe. MAŽARSKA PRIZNAVA RAZKRALJA. LDU Bern, 12. aprila. (ŠBA) Potrjuje se, da je poslala mažarska vlada švicarskemu zveznemu svetu obvestilo, da je razkralj Karel zakoniti kralj Mažarske in da mu samo vsled zunanjih okoliščin ni mogoče vršiti vladarskih poslov. Mažarska vlada prosi zvezni svet, naj dovoli raz-kralju Karlu, da sme stanovati na švicarskem ozemlju. Švicarski zvezni svet bo proučil vse okoliščine s posebnim ozirom na interese Švice in nato naznanil mažarski vladi svoj sklep. IZ ČEŠKOSLOVAŠKE. Praga, 12. aprila. (Izvirno) »Narodni Listy« dementirajo vse vesti o rekonstrukciji ministrskega sveta. Praga, 12. aprila. (Izvirno) Vojno mir nistrstve je naročilo pri tovarni Škoda ža 80 milijonov vojaškega materijala. Praga, 12. aprila (Izvirno) Listi poročajo iz Pariza, da se bo Češkoslovaški pri odmeri odškodnine štela samo doba od časa, ko je b''la vzpostavljena prva vlada, pa do prevrata, to je približno tri mesece. Orlovski vestsiSSt. Šenžpeterski Orel ima fantovski večer danes ob pol 8. uri, na katerem bo zelo zanimivo in načelno pomembno predavanje. _ Po fantovskem večeru važna seja. BORZA. g Zagreb, 12. aprila 3921. (Izv.j Na današnji borzi je bilo silno povpraševanje po Dunaju, ki je vzrastel do 24.50—25. Vsled lega je vladala med borzijanci velika konsterna-cija Šele po sklepu borze je povpraševanje po Dunaju ponehalo ter se zdi, da bo Dunaj zopet padel in da je bilo skakanje devize Dunaj precej umetno. Čvrsta je bila Jtaliia, ki je no-tirala 630—634. Istotako je bila čvrsta deviza Praga, ravnotako tudi Budimpešta. Druge devize so bile slabe. — Borza je notirala sledeče kurze: Budimpešta 52.50 (51), Benin 231 (232 do 233), Kalija 630—634) (627—629), Nwyork 140—142 (142.25—144), Pariz 10 08 (10.10), Praga 194 (194—195), Curih 25 (25), Dunaj 24.50—25 (22,05—22.16), dolarii 138.75 (139.50 do 140), nemškoavstrijske krone 24—24.75, češkoslovaške krone 186 (190), nemške marke 229—230 (229), iire 625—630 (620—627). Dunaj, 12. aprila. (Izv.) Zagreb 414—448 (428—431). Belgrad —, Berlin 944—950 (1005 do 1011), Budimpešta 214.50—216.50 (213 do 215), Milan 2720—2740 (2712—27351- Praga S29—835 (842—848), Newyork 590—594 (607 do 611), Pariz 4300-4340 (4330—43701, Curih 10.325—30.375 (10.575—10.625). (V oklepajih kurzi 7. dne 11. aprila.j g Fo;1'.aa hranilnica v Eelgradu. V novem proračunu je pooblaščenje kr. vlade s posebnim finančnim zakonom naj osnuje v Belgradu ccntralen poštno-branilnični urad, ki bo imel podružnice v posameznih mestih kraljevine. Tako bi prenehali dosedaj obstoječi čekivni uradi v Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Belgrajski Trgovinski Glasnik je ob tej priliki pri-pomnil, da bodo pač Slovenci, ki niso pod Avstrijo niti sanjali o svojem lastnem čekovnem uradu, pač lahko preboleli izgubo svojega lastnega čekovnega urada v Ljubljani. — Jugoslovenski L!oyd se zavzema ponovno, md sc osnuje centralni poJtnohranilnični urad v Zagrebu, ki je gospodarsko središče Jugoslavije. g Pošta ho dobila izplačane 20% bone. Gospodarsko-finančni od''or je sklenil na predlog finančnega ministra, da sc izplačajo poštnim uradom 20% boni. Zakaj pa drugim ne? g Nova uredba o devizah in valutah, ki bi morala biti objavljena 15. aprila, je bila od-godena za nedoločen čas, dokler se nc reši vprašanje zamenjave kron na SuSaku in v Dalmaciji. g Itclijannki kapital na Reki. Ilaliimslri kapital je popolnoma prepregel Reko. Največje italijansko banke so na Reki otvorile svoje podružnice. Sedaj pa hočejo Italijani prevzeti še dve podružnici mažarskih bank. Tozadevna pogajanja so v teku. g Muslimanska banka v Sarajevu. Bosanski mohamedanci snujejo svojo banko, ki sc bo imenovala »Gajretj d. d.« Temeljna glavnica bo znašala 8,000.000 kron v dclnican po 400 K. Podpisovanje delnic se je pričelo žc 7. aprila. i» »Vulkan«, tvornica gumijevih izdelkov, družba z o. z. v Kranju. Ta tvornica, ki je pričela z obratovanjem, je prva in edina tovarna za izdelovanje iz kavčuka v Jugoslaviji. Domača industrija gumija ima brezdvomno velika bodočnost. Doslej je pa vse gumijevo blago prihajalo izključno le iz inozemstva, javna uprava, domača industrija in domači konsum so bili na tem polju povsem odvisni od uvoza iz tujine. To se bo sedaj izpremenilo, in cclo za izvoz bi utegnila ta nova industrija pri nas delovati, ker nimajo sosedne države na Balkanu nobene slične tvornice. — Imenovana tovarna izdeluie razne predmete iz gumija in ima tudi dobro opremljeno delavnico za poplavljanje avtoraobilnih plaščev in zračnic potom vulkanizacije v velikem slogu. — Ustanovitelji in družabniki tvornice so izključno samo Slovenci. — Tovarna izdeluie danes: »Favorit«, gumijevo mazilo za transmisijska jerme- na dvabramo otravo r -ednu se račnna 8 kron.) BARVNI TRAKOVI. ČRNILA. f . 3 K na, »Para-Iepilo« za čevljarsko obrt, »Para-raztopino«, v kratkem pa bode pričela izdelovali: gumijast trak za izolacijo, para-trak, pod-petnike. radirke, nevulkanizirane plošče /a izdelovanje štampilij in reparature itd. g Predlog za ureditev valutne relacije med Jugoslavijo in Češkoslovaško, — Zunanji odsek češko-slovaške narodne zbornice je sprejel resolucijo, v kateri se priporoča, naj se sklene z Jugoslavijo pogodba, s katero se določi za gotovo dobo kurz za obračunavanje medsebojne valute. Na ta način bi se odstranile ovire, ki obtežujejo vsled vedno menja-jočih sc kurzov obojestranskih valut eksport v Jugoslavijo. — Upajmo, da ne bo ostalo samo pri tej resoluciji, ampak da bomo prišli v kratkem do za nas ugodne konkretne pogodbe. g Kriza v ogrski industriji. V ogrski industriji vlada zadnje čase vsled pomanjkanja naročil ter vsled dejstva, da nočejo vsled tega banke, kljub obilici denarja, podeljevati industrijskim podjetjem potrebnih kreditov, občutna kriza. Industrijska podjetja so prisiljena v mnogih slučajih jemati posojila proti 30% polletnemu obrestovanju. g Velikanski dobiček amerikanske industrije olja. Ameriška Standart Oil Companv of Indiana je na podlagi letnega poročila za leto 1920 izkazala 61,377.803 dolarjev čistega dobička, medtem ko je znašal čisti dobiček v letu 1919 samo 34,604.417 dolarjev. Na vsako delnico od nominalne vrednosti dol. 25 odpade 11.65 dolarjev čistega dobička. g Izdelovanje poljedelskega orodja v Rusiji. Petrograjske tvornice posvečajo največjo pazljivost delu zr. izboljšanje poljedelskih strojev. V vseh tovarnah delajo nadure ter se vrši kampanja za organizacijo »sejalncga tedna«. Po vseh krajih se ustanavljajo provizorične kovačnicc, ki izdelujejo potrebno orodje. g Francoska a?tomobilna industrija. Francoska tovarna za avtomobile De Dion-Bouton ne bo za leto 1920. izplačala dividende. g Kriza v bosanski industriji. Bosanska tovarna amonjakove sode, delniška družba Lukavac, je odpustila te dni ?98 delavcev. Vzrok: pomanj-kanio naročil in pa inozemska konkurenca. Istotako ja že prej bila prisiljena odpustiti večje število dclavcev tovarna vžigalic v Docu pri Ravniku. g Nova tovarna cementa in železa v Dalmaciji. V Dalmaciji nameravajo v okolici Stobreča zgradili novo tovarne za cement in železne izdelke. g Nejasen položaj na žitnom trc;ii v Jugoslaviji. Vsled prepovedi izvoza vlada na žitnem trgu popolnoma nejasen položaj. Povpraševanje in ponudbe so zelo malenkostne. Kupuje se edino pšenica, odnosno pšenična moka. mu ib ii mi— milili« ii m— iilf .r.—.- .—-i- pr Novakova Slovenska stenografija ie izSla v 4. predelani izdaji Ta knjiga ie postala prav potrebna, ker je že leto dni ni bilo dobiti. Novak ie izločil stavke, ki so nas spominjali na preteklost in jih nadomestil z novimi, ki odgovarjajo sedanjim razmeram. Novi so samoznaki za Srb in njega izpeljanke. Da je knjiga strokovno na viSku, nam dokazuje že avtorjevo ime. Avtogram. ki ga je oskrbel prof. Osana, je prav čeden in ličen. Ste-nogram se bere čisto, jasno in razločno. — Cena knjigi je 52 K in sc dobiva v Jugoslovanski knjigarni. Meteorologično poročilo. Ljnbliana 306 m n. m. vis. vas domačo tvrdke: Gub opileo- * an » Baro-motoi v mro lucmo- lUtitOl v U i-^iii rouj Uiloruncn v 0 .Nebo, vetrov l'a lavinu t mm 11. 4. 21 h 736-0 10-6 3 jasno 12. 4. 7 H 737-2 3-4 1-7 jasno 5-6 12.4 14 h 733-9 195 4 jasno Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr, FOTOGRAFSKI A TELI JE: Grabjec Franjo, Miklošič sva c. 6. JAVNA SKLADISCA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. ( Tel. 366.) KLEPARJI Kom T, Poljanska cesta 8, KNJIGOVEZNICE j MODNI SALON ZA OBLEKE: Knjigoveznica K. T. D., Kopitar-j Rodič Zdenka, Gradišče 8/B, I. n jeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod irančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. ! Bar Fran, Ljubljana. Cankar, nabr. 5 KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna. Pred Škofijo. MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. flel. 366.) Uher F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. 2uran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10 Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Cerne Lud., Woliova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. (Za dvakratno obiavo v tednu se racana 8 kron.) TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopat!«, Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta -f. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdi^a sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schaster Anton, Stritarjeva ul. 7. Sprejme ncIflPiill Pfl od 35-40 leta vešča se W"HI uSi.uu vsega gospodinjstva katera ima tudi veselje uo otrok; otroci v starosti od 8.—15 leta. Ponudbe pod »Oskrbnica 13v)9« na upravo Slovenca. Slenograi (iaja) za Ljubljano s perfektnim znanjem sloven. ln nem. stenografije se sprejme v odvetniško pisarno. Nastop naikasiveje do 1. junija 1.1. Zagotovljena je soba z električno razsvetljavo in cenena prehrana. Ponudbe pod 1879 na upravo ^Slovenca". za obleko z mckkega lesa prodam. Praž«- Maimalte ,$!av®sicai za 6. in 7 g:mn. se ižče za arašfiuo na deželi tez polet]e, event takoj. Ponudbe pod „Instraktor 1304" na upravništvo. omari kova ulica 3/1. levo. 1302 Pločevinaste posode £kssra,as dalje liCen čebeljnak, podrobno razlo-žljiv z novimi A, Z. panji, se vsled od-stonosti lastnika proda. Pojasnila pri ilagajniku čebelarskega društva I. Mesarju, ravnatelju jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Zdrav jedilni lfi>nitlft!r se prodaja na in semenski AlUlujnl južnem kolodvoru od 8. ure zjutvaj do 6, ure zvečer. 100 kg 200 kron, večje mnounc po dogovoru proti takojšnjemu plačilu in od-peljavi. Vsak kupec naj denar in vrečo s seboj prinese. 1317 Soliden bančni uradnik išče eno do dve opremljeni sobi t souporabo kuhinje. Cena postranska stvar. — Cenjene ponudbo na upravo „Slovenca" pod šifro »Simplon«. U i e n e c za strojarsko obrt sc takoj sprejme. Franc Babnta, strojar, Zg. Kašelj 35, Dev. Mar. Polje. KUPIJO SE tudi stara pO' kvari ena dvokolesa, otroški vozički, šivalni, !ilsalnl in razni stroji. EL, Ljubljana, Stari trg 28 Išče sc za takojšnji nastop se ceno proda v Šiški. — N islov pove uprava lista pod St. 1303. »Nakupovalne zadruge za kon-sumne in produktivne zadruge in zavode« z.r.z o.z. v Ljubljani. ki se bo vršil v nedeljo šne 17. apriln 1921 ob 11. url dopoltina v prostor li »Naknpovaine zadruge« aa Aleksandrov: časti št 5. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev letnega računa in bilance. 3. Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija načelstvu. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev na&elstvtt in nadzorstva. 0. Slučajnosti. V Ljubljani, dno 9. aprila 1921. z večletno prakso, vešča slovenskega ali hrvaškega in nemškega jezika, zmožna korespondence, strojepisja in stenografije. Obširna ponudba z navedbo plače je poslati Želszanii na sluti ob Sraoi. Državno zdravlUSče Golnik pri Tržiču iSče sledeče uslužbence i hlapca, 1 kuharico, 1 kravarico, 2 perici, in 2 dekli. Pismene ponudbe je poslati neposredno navedenemu zdravilišču. Išče se v dobro meščansko bišo DEKLE za vsa hišna dela. Znanje nekoliko kuhanja se želi Pametne in čedne imajo prednost. Nastop 15. maja ali pozneje. Plača dobra. PonudDe pod A A.2113 13 na upr.Slov • — — •• """■'■"....... —————— tfšenieno moko nafinejSo banatsko vseh vrst, koruzni zdrob in pšenične otrobe ima vedno na zalogi Fran Pogačnik, Dunajska cesta Številka 36. Cigaretni papir Olleschnu .Ptič* 100/1C0, Aba tie. fll-tesse, Club 10 /60 v knjigah, nadalje strocnice Jakobi, Lemo in Radiks priporoča tvrdka OSVALO DOBEIC LJubljana, Sv. Jakoba trg H. v vseh velikostib, dalje pravo tirolske brusiSne kamne (osle) prodaja samo na debelo AARu STI40R, Hart-berg, Steieimark. Aoto delavnica FB P H H POLNO GUMIJASTI OBROČI za tovorne avtomobile An?w Kristan a. r. Filip Uratnik s. r. Seme je dobiti pri nas zastonj, pridelek pa kupimo v jeseni po dnevni ceni. — Trgovina s semeni SEVER 8t KOJ&P., Ljubljana. za kolesa in avtomobile etovaici, pozor! Velike uspehe dosežete pri prašičih, govedi i. t. d. ako primešate krmi redilni prašek HEDiN lekarnarja Plccoli-ja v Ljubljani. Karlovska cesta stev. 10. Izdeluie vsa posamezna dela 2a au-tomouile. pupruvlja tudi slroie vseli vrst. Pievzema vsa zelezo strugai ska dela točno in najceneje. K0NJHK Pri slabostih vsled starosti, pri želodčnih težko ah in pri izgubitvi moči je stari vinski koniak v mleku pravo oživljajoče sredstvo, 2 pollit. steni, pošlje frauko za vnapie poslanih K 14u Bene^ Hertl, lastnik, grad Golič pti Konjicah. Slovenija. BE najceneje. TužnSm srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežaloetno vest, da je naS iskrenoljubljeni soprog, očo in stric gospod Anton Kune gostilničar in posestnik danes dne 11. aprila po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši dne 13. aprila ob 5. url popoldne Iz hiše žalosti ua domačo pokopališče. Maše zaduiSnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Nikolaja. Preblagog« pokojnika priporočamo v molitev in blagi spomin. Dol. Logatoc, dno U. aprila 1921. Marija Kane roj. Oblak, soproga, Joško, Anton, Stanko, sinovi, Ivanka, Mlmi, hčerki. LJUBLJH.NH. Gosposvetska cestn 14. družba z o. z. preje Brata Bberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Union". Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kieja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. D. M. C. k oua snu na debelo priporoča svojo veliko izbiro. Naročila se izvršujejo točno in hitro. Ferdo Schwarz Zagreb Trenkova nI. 20. t). M C. novodošli elegantni vzorci jKj mr Zahtevajte vzorce! Aftlfi Vsakovrstne obleke za gospode in defke Op? t||| [j lastnega izdelka po najnovejših krojih. «js£ Prva kranjska razpošiljalna manufakture, L« mode in konfekcije m Schwab & Bizjak H Ljubljana J? X Dvorni trg 3, pod Narodno kavarno. JK 1 40% | izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni uroduik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.