KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 203 i PRISPEVEK K ZGODOVINI IZSELJEVANJA IZ GORENJSKE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO — S POSEBNIM POUDARKOM NA ŠKOFJI LOKI MARJAN DRNOVŠEK Beljenje ljudi, ki vključuje izseljevanje iz starega in i priseljevanje v novo okolje, znotraj ali zunaj etnične- j ga prostora ali države oz. domovine, je eden od pro- < cesov, ki ga pozna človeška družba, odkar obstoji, i Ekonomski vzroki so bili vedno med važnejšimi vzpodbujevalci teh premikov, predvsem od srede 19. stoletja dalje, ko so na eni strani prisiljevali k odha- janju, na drugi strani pa vabili v nove kraje. To je tu- di čas, ko je izseljevanje dobilo množičen značaj in po nekaterih ocenah je v obdobju od 1840 do 1924 za- pustilo Evropo in se izselilo predvsem v Ameriko 45.000.000 Ijudi.^ Ta proces je v podobnem času kot ostalo Evropo zajel tudi slovenski prostor s tem, da je množičen značaj dobil šele v zadnjih desetletjih 19. stoletja, pri ¦ čemer ne smemo zanemariti izseljevanja Slovencev v evropski prostor, npr. v Vestfalijo, v manjšem obse- gu kot sezonskih delavcev tudi v Bosno, Romunijo, Rusijo in drugam. Relativno številno je bilo pri Slo- ' vencih, zlasti Slovenkah, iskanje dela in ustalitev v ; večjih mestih monarhije, npr. v Trstu, na Reki, v i Gradcu, Leobnu, na Dunaju in drugod. Čas na prelo-1 mu 19. v 20. stoletje, tja do prve svetovne vojne, je j bil torej čas najbolj množičnega eksodusa slovenske- • ga naroda, ki ga ni poznal ne prej in ne kasneje. In kje je bilo tu mesto Gorenjske? 5 Intenzivnost izseljevanja iz slovenskega prostora je bila različna po časovnih obdobjih in pokrajinah. Razprava ima namen opozoriti na nekatere vidike iz- seljevanja na Gorenjskem do prve svetovne vojne, bolj ilustrativno kot analitično, saj je gradivo za to vprašanje relativno slabo ohranjeno in tudi še ne v ce- loti zbrano. Zanimajo nas posebnosti iz tega procesa, predvsem za škofjeloško območje, bolj z opozorilom na raznolikost in vsebinsko bogastvo različnih virov. V strokovni literaturi je bila Gorenjska malokrat predmet zanimanja z vidika izseljevanja in večkrat je bila zapisana z njo v zvezi posplošena trditev, da je bil v primerjavi z ostalimi deli slovenskega ozemlja tu iz- seljevalni proces zanemarljivo majhen. Gledanje na izseljevanje samo s številčnega aspekta nam res ne po- stavlja Gorenjske v vrh, vendar so bile vse pojavne oblike, ki so spremljale ta proces na Slovenskem, opazne tudi v tej pokrajini. GORENJSKA NA PRELOMU 19. V 20. STOLETJE Gorenjska pred prvo svetovno vojno je v ožjem po- menu besede obsegala območja okrajnih glavarstev Kranj, Radovljica in Kamnik, v širšem pa proti Ljub- ljani tudi del okrajnega glavarstva Ljubljana okolica Jesenice, železniška postaja (okoli 1910) 204 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 (h Gorenjski so šteli npr. Št. Vid, Dravlje, Spodnjo Šišico, Jezico itd.).^ Zaradi lažjega razumevanja se v nadaljevanju pri navajanju številčnih podatkov ome- jujem samo na ožjo Gorenjsko. Izgradnja gorenjske železnice (1870), ki je povezala Ljubljano s Kanalsko dolino, in bohinjske proge (1906), ki je utrla železniško povezavo s Koroško ter Primorsko in Trstom, je vplivala tudi na večjo pove- zanost Gorenjske s svetom. Vzporeden napredek po- štnih povezav (npr. brzojava) pa je pripomogel k hi- trejšemu in popolnejšemu prenosu informacij. Ta prometni razvoj je bil odločujoč tudi pri procesu iz- seljevanja, saj sta vlak in parnik pomenila simbola odhajanja iz domačega kraja v daljni svet. Kljub ne- katerim industrijskim centrom (npr. Tržič, Javornik, Jesenice, Dovje) in relativno dobro razviti obrti, je imela Gorenjska v tem času še vedno kmetijski značaj in ni jih bilo malo, ki so poudarjali naprednost go- renjskega kmetijstva v primerjavi z drugimi predeli Kranjske. Le s šifro podpisani dopisnik "Go- renjca" je v prispevku, v katerem primerja dolenjske- ga in gorenjskega kmeta, zapisal: 1900 »Pa Bog vam daj dobro Gorenjci, saj pripada- te isti slovenski družini! Vam in nekaterim do- brim štajerskim kmetom se imamo zahvaliti, da imamo Slovenci še nekaj trdnega, drugače bi bili danes že vsi v Ameriki, kakor je nekdaj trden vinogradnik Belokranjec, ki je Gorenj- cem svoja močna vina prodajal, danes večino- ma z najboljšim moštvom tam.«^ Kljub tem hvalnim besedam so se mnogi zavedali zaostajanja kmetijstva, kot gospodarstva nasploh, v tej pokrajini v primerjavi z agrarno in industrijsko bolj razvitimi predeli monarhije in nekaterimi zahod- noevropskimi državami (npr. Nemčijo) ter ZDA. Šte- vilni so bili pozivi k širjenju izobrazbe, k večji ljubez- ni do domače zemlje, tudi v liberalnem Gorenjcu, po- zivi, ki so bili od srede prvega desetletja tega stoletja vedno bolj tudi pohtično začinjeni. Sodeč po sodob- nem slovenskem tisku je bil boj za volilce in naročni- ke strankarsko obarvanih glasil trd, hkrati pa so mnogi, v skladu s svojimi interesi, ponujali razne re- cepte za reševanje gospodarskih in socialnih tegob. Skoraj enotni pa so bili v obsojanju izseljevanja kot enega od zla za slovenski narod. Škofja Loka, mesto na izteku Poljanske in Selške doline, nekoliko odmaknjena od gorenjske proge, je štela na prelomu stoletja okoli 2000 prebivalcev, ki so se preživljali predvsem z obrtjo, trgovino ter polje- delstvom v mestni okolici. V mestu je delovala tudi Krennerjeva tovarna sukna.^ Loka je bila v obravna- vanem času bolj obrtniško središče, saj se je prava in- dustrija začela razvijati šele med obema vojnama.^ Zaradi svoje lege je bila manjše lokalno središče širše- ga loškega zaledja in mnogi, ki so potovali v Ameri- ko, so šli skozi to mesto. Število gorenjskih izseljencev Med najpogostejšimi vprašanji, ki si jih postavljajo raziskovalci slovenskega izseljenstva v stari in novi domovini, je število in izvor izseljencev. Številčno spremljanje izselitvenega toka je bilo v času svobod- nega izseljevanja pred prvo svetovno vojno, upošte- vajoč edini omejevalni ukrep s strani države, tj. od- služenje vojaškega roka, zelo težko. Evidentiranje je oviralo tudi nezakonito izseljevanje, v glavnem zaradi izognitve služenju vojaškega roka. S tem pa ni reče- no, da statističnega spremljanja tega pojava ni bilo. Obstojali so najrazličnejši poskusi pri državnih (upravnih in vojaških) kot tudi cerkvenih organih. Seznami izseljencev so zaradi lastne evidence nastajali tudi pri izseljenskih pisarnah, v odhodnih pristaniščih in ne nazadnje ob prihodu v novo domovino. Da je bilo število izseljencev trd oreh že v času pro- cesa samega, nas prepričajo različne ocene, ki so se pojavljale v takratnih statistikah, literaturi, časopisju in drugod. Mnogo preveč je bilo pavšalnih ocen, mar- sikdaj tendenciozno obarvanih s pretiravanji navzgor in navzdol, ki se še danes rade nekritično prepisujejo. Bolj za ilustracijo si oglejmo štiri primere ugotavlja- nja števila izseljencev, ki so zajeli tudi Gorenjsko. Selitveni saldi Z metodo ugotavljanja seUtvenih saldov je dr. Živko Šifrer izračunal število izseljencev na podlagi primerjave dejanskega stanja in naravnega gibanja prebivalstva. Izhajal je iz predpostavke, da notranja fluktuacija prebivalstva v naših krajih ni bila izrazita in da lahko vso razliko med dejanskim stanjem prebi- valstva, ugotovljenega ob vsakokratnem popisu, in naravnim gibanjem za čas med popisi, v celoti pripi- šemo izseljevanju v primeru negativnega in priselje- vanju, v primeru pozitivnega seUtvenega salda. Če povzamemo njegove izračune za tri gorenjske okraje do prve svetovne vojne in jih še primerjamo z deželo Kranjsko, pridemo do naslednjih rezultatov: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 2051 Preseneti nas že prva Šifrerjeva ugotovitev, da je bilo izseljevanje iz Gorenjske v obdobju 1869—1880 največje v primerjavi z ostalimi predeli Kranjske, ki so imeli po okrajih naslednje selitvene salde: Črnomelj —1692, Kočevje —1038, Krško —1815, Litija —813, Ljubljana +5744, Ljubljana-okolica —1446, Loga- tec —503, Novo mesto —1021 in Postojna —3119. Pri tem sta izstopala okraja Kranj in Radovljica, ki sploh nista imela dejanskega prirasta, ker se je toliko ljudi izselilo, da se je prebivalstvo od enega popisa od drugega v vmesnih 11 letih celo zmanjšalo.' Vedeti moramo, da to obdobje še ne pozna množičnega iz- seljevanja, katerega začetek raziskovalci različno po- stavljajo od konca sedemdesetih let 19. stoletja dalje, je pa zanimivo, da je po Šifrerjevih izračunih v ob- dobju 1869—1880 Gorenjska v tem procesu prednja- čila pred ostalimi slovenskimi pokrajinami. Tudi v obdobju 1880—1890 zaznamo le majhen porast prebivalstva na Gorenjskem. Dolenjska jo je močno prekašala, čeprav je bila povsem agrarna, na Gorenjskem pa so že bili opazni začetki industrije; avtor zaključuje, da v tem obdobju ni bilo močnih iz- selitvenih gibanj na Gorenjskem, ker je razvijajoča industrija že zaposlovala domače prebivalstvo.^ V ce- loti pa lahko rečemo za čas do leta 1890, da je bilo iz- seljevanje vzrok za skromen dejanski porast gorenj- skega prebivalstva.^" V naslednjem desetletju (1890—1900) je bilo pove- čanje prebivalstva v gorenjskem delu bolj občutno. Opazen pa je vedno večji razkorak v razvoju prebi- valstva med radovljiškim in ostalima dvema gorenj- skima okrajema v naslednjem obdobju 1901—1910, ko je bila stopnja povečanja prebivalstva v radovlji- škem okraju zelo velika.^^ Seveda pa izseljevanje iz Gorenjske v tem obdobju ni prenehalo, saj avtor ugo- tavlja: »Dolenjska ima še vedno dve tretjini izseljen- cev iz Kranjske, Gorenjska četrtino, kajti ostala dva gorenjska okraja razen Radovljice, Kamnik in Kranj, imata precej veliko izseljevanje.«'*^ Narašča- nje prebivalstva v okrajnem glavarstvu Radovljica lahko pripišemo razvijajoči industriji na Jesenicah in Javorniku, saj je večji del porasta odpadel na kranj- skogorski sodni okraj, v okrajnem glavarstvu Kranj pa tržiškemu sodnemu okraju, medtem ko je prebi- valstvo v kranjskem in škofjeloškem sodnem okraju stagniralo.^' Poročilo okrajnih glavarstev o izseljevanju 1892—I9I6 Šifrer večkrat poudarja, da ni direktnih podatkov o izseljevanju pred prvo svetovno vojno, kljub po- skusom spremljanja tega pojava pred letom 1884, ko so uvideli, da so rezultati brez vrednosti in so to stati- stiko ukinili.'" Vsaj v okviru Kranjske so po letu 1892 do prve svetovne vojne vodili evidence izseljencev po okrajnih glavarstvih. Uradna poročila o izseljevanju, ki so jih glavarstva pošiljala deželnemu predsedstvu za Kranjsko, le-to pa v sumarni obliki na Dunaj, so nastala na podlagi podatkov, ki so jih pošiljale posa- mezne upravne občine.'^ Število izseljencev po teh poročilih je za gorenjska okrajna glavarstva — v primerjavi z vso Kranjsko — naslednje:'^ Za popolno sliko nam manjka število izseljencev za leti 1892 in 1894, drugo polovico 1895 in od 1. sep- tembra 1913 dalje. V okviru Kranjske je bilo po teh podatkih največje izseljevanje iz Dolenjske, kjer je bil daleč pred ostalimi kočevski okraj (od 1896 do 1911 se je izselilo kar 14.473 ljudi), medtem ko je bil radovljiški na zadnjem mestu.Pravo sliko o moči izseljevanja bi nam dal šele izračun števila izseljencev npr. na 1000 prebivalcev, kjer pa je glavna neznanka pač število izseljencev. Sodobni raziskovalec izseljen- stva Ivan Mulaček se je zavedal pomanjkljivosti teh podatkov, ker ne upoštevajo nezakonitega izseljevan- ja in je menil, da je treba gornje število izseljencev povečati za 25 do 35%.^' Če primerjamo delež gorenjskih izseljencev (odsto- tek) v odnosu do vseh iz Kranjske, dobimo po gornjih podatkih naslednje rezultate: Leto % Leto % Leto % 1893 2,8 1901 7,1 1908 13 1895 4,2 1902 7,7 1909 9,9 1896 2,2 1903 10,8 1910 11,1 1897 2 1904 10,4 1911 16 1898 1.4 1905 9,7 1912 14 1899 4 1906 12,5 1913 18,6 1900 8,5 1907 13 Ne da bi se spuščali v primerjavo Šifrerjevih ugoto- vitev po metodi selitvenih saldov in rezultatov urad- nih poročil, nas le presenetijo razmerja glede števila izseljencev, predvsem pri okraju Kranj in Radovljica, pri slednjem toliko bolj, ker po letu 1890 izkazuje po- 206 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 zitivni selitveni saldo, uradna poročila pa govore o iz- seljevanju. Pozabiti pa ne smemo tudi na težko ugo- tovljivo število nezakonitih izselitev v Ameriko, to je izselitev brez uradnega dovoljenja, ki jih metoda se- litvenih saldov vključuje, uradna poročila pa jih niso zajela, kljub želji, da bi evidentirali tudi te odhode. Anketa 1931 in popis 1937 Med obema vojnama so skušali ugotoviti število starejših izseljencev z anketo, ki so jo izvedli v vseh občinah Dravske banovine leta 1931. Vključevala je »vse znane ljudi, ki so se od I. 1880 dalje Izselili«.''^ ] Zavedali so se približnosti in nezanesljivosti dobljenih ^ podatkov. Za tri gorenjske okraje, katerih območja ; so bila podobna nekdanjim avstrijskim okrajem, je ; anketa dala mnogo nižje število izseljencev kot Šifrer- : jev izračun: anketa 1931 1880—1930 Šifrer 1869—1913 KAM 3.930 12.993 KR 3.908 15.189 RAD 1.308 3.361 Skupaj 9.146 31.543 Po navodilih izseljenskega referata pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje pri banski upra- vi v Ljubljani so občine opravile popis izseljencev leta 1937. Poglejmo si objavljene ugotovitve o izseljeva- nju z območja okrajev Kranj in Kamnik.^^ Po popisu so bili najstarejši izseljenci z območja okraja Kranj iz Smlednika leta 1892. V devetdesetih letih 19. stol. je bilo izseljevanje zelo skromno, povečalo se je leta 1903 (18 oseb) in nato raslo vse do vojne z viški leta 1905 (22 oseb), 1910 (34 oseb) in leta 1913 (45 oseb). Do konca prve svetovne vojne se je iz območja okraja Kranj izselilo 252 oseb, do leta 1937 pa skupno 446 oseb.^^ Tudi z območja okraja Kamnik so v popisu navedeni le redki izseljenci do konca 19. stoletja. Najstarejši so bili iz občine Trojane, ki so se leta 1894 in 1895 izselili v Nemčijo. Z začetkom 20. stoletja se je izseljevanje okrepilo z viški leta 1907 (33 oseb), 1908 (42 oseb), 1910 (36 oseb), 1911 (37 oseb), 1912 (75 oseb), 1913 (82 oseb) in 1914 (30 oseb). Do konca prve svetovne vojne se je iz kamniškega okraja izseli- lo 513 oseb.^^ Število izseljencev je bilo mnogo večje, saj je popis zajel le tiste, ki so ohranili jugoslovansko državljanstvo. Po nekaterih ocenah je na dva izse- ljenca, ki sta obdržala jugoslovansko državljanstvo, prišlo pet takih, ki so si pridobiH tuje.^* Gornja razmišljanja nam kažejo različnost v pri- stopih in rezultatih ugotavljanja števila izseljencev na primeru Gorenjske. Problem je še toliko bolj zamo- tan, če pomislimo na notranje selitve v smeri pode- želje—mesto, na selitve med deželami v okviru mo- narhije, v druga etnična okolja, na iskanja sezonske- \ ga dela zunaj meja monarhije, tj. stalno odhajanje in vračanje sezonskih delavcev in ne nazadnje na vra- čanje "Amerikancev" v staro domovino, ki je bilo ; proti koncu obravnavanega obdobja vedno močnej- : še. Povratniki mnogokrat niso imeli obstanka in so se ; vračali nazaj v Ameriko. Vse to in še kaj bi lahko na- šteli, vpliva na zamotanost ugotavljanja števila izse-, Ijencev tudi iz Gorenjske. Zaključimo lahko z mislijo, i da že omenjeni izračuni in podatki dokazujejo, da iz- ; seljevanje ni bilo neznatno — vsaj v zadnjih letih ! pred prvo svetovno vojno, kot se posplošeno misli za to pokrajino, o intenzivnosti tega procesa v posamez- ' nih delih pa bomo lahko dali trdnejše zaključke šele po temeljiti analizi posameznih mikroregij na podlagi ohranjenih primarnih virov (npr. matičnih knjig, po- pisov prebivalstva ipd.). odmevi izseljevanja v 'gorenjcu' in 'savi' Zaradi fragmentarnosti arhivskega gradiva so po- memben vir podatkov o izseljevanju tudi javna glasila tedanje dobe. Oglejmo si odmeve v lokalnih glasihh 'Gorenjec' in 'Sava'. Ker sta obe glasili izhajali v času množičnega izse- ljevanja ('Gorenjec' po letu 1900 in 'Sava' po letu 1911), nas pritegne vprašanje, kakšni so bili odmevi v obeh na izseljevanje na splošno in konkretno iz Go- renjske? Ne da bi se spuščali v podrobnosti, lahko postavimo trditev, da je mnogo več prispevkov o iz- seljevanju kot o vsesplošnem problemu Slovencev in predvsem kmečkega stanu, v glavnem povzeto po drugih glasihh, in zelo malo konkretnih razmišljanj o izseljevanju iz Gorenjske. Tudi v primerjavi z infor- macijami o Ameriki in o življenju in delu ameriških Slovencev je novic o samem procesu izseljevanja zelo malo. V tekstu zavestno uporabljam pojem Amerika, ki je bil v tem času splošno uporabljen, čeprav je veči- na izseljencev potovala le v del t.i. Amerike, tj. v Združene države Amerike. O Ameriki in življenju ameriških Slovencev so naši ljudje še največ izvedeli iz ust sorodnikov ali sosedov — 'Amerikancev' ter iz časnikov in drugih tiskov (npr. koledarjev, literarnih del ipd.). Sodobnik Juro Adlešič ni bil zadovoljen z vlogo slovenske 'publicisti- ke' v prikazovanju ameriških razmer, ki je, po njego- vem mnenju, vse premalo opozarjala na nevarnosti, ki prete izseljencu v Ameriki.^^ Vsaj branje takratnih časnikov nam tega pogleda na potrjuje. Kot vzorec si oglejmo novice o Ameriki v 'Gorenj- cu', ki se tipološko niso vehko razlikovale od novic v drugih slovenskih glasilih. Skoraj ni bilo številke 'Go- renjca' in 'Save', ki ne bi prinesla kake informacije o tej državi oz. kontinentu ah naših priseljencih. Prese- neča nas, daje bilo novic o slovenskih izseljencih npr. v Vestfaliji zelo malo. Novice o Ameriki lahko razvrstimo v dve glavni skupini: največ jih je o naravnih in drugih katastro- fah, kriminalu, bolj o slabih kot dobrih straneh ame- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 207 riškega gospodarskega razvoja, torej novice, ki so prikazovale to deželo v temnih barvah. Na drugi stra- ni pa je veliko novic o posebnih civilizacijskih in dru- gih dosežkih te dežele, mnogokrat senzacionalistično obarvanih — po reklu: »seveda je to mogoče le v Ameriki« ter o milijonarjih in neverjetnih možnostih obogatitve. Novice o ameriških Slovencih, ki so jih dobili iz njihovih glasil ali neposredno od rojakov, lahko razvrstimo v naslednje skupine: — največje informacij o naravnih smrtih in nesrečah, — o brezposelnosti in sodelovanju naših ljudi v štraj- kih, — o porokah med izseljenci, — o pijančevanju in kriminalu med Slovenci, — o ustanavljanju šol, društev, glasil itd. in njihove- mu delu, — o verskem in političnem življenju, — o stikih z domovino (npr. o zbiranju denarnih pri- spevkov za Družbo sv. Cirila in Metoda, sokolska društva itd.) in — o povratnikih. Če imamo pred očmi samo proces izseljevanja, to je obdobje od odločitve za odhod do prihoda v new- yorsko pristanišče, lahko konkretne gorenjske novice v 'Gorenjcu' in 'Savi' razvrstimo v naslednje tipske skupine: A) Številčne primerjave razvoja prebivalstva in raz- mišljanja o vzrokih njegovega upadanja B) Odmevi na nezakoniti beg v Ameriko — zaradi bojazni pred služenjem vojske, — zaradi izognitve sodnemu preganjanju C) Svarila pred izseljevanjem — oblastnih organov in drugih, — v pismih izseljencev C) Oglasi potovalnih agencij in posameznikov D) Izkoriščanje odhodov posameznikov v Ameriko v političnih in nazorskih bojih. A) »Na§ človek pa mora v tujino...« Če je dopisnik 'Gorenjca' iz Dolenjske zapisal: 1900 »M'č ne slišimo, da bi se z Gorenjskega ljudje izseljevali v Ameriko ali na Vestfalsko.. .«^* je omenjeni »-o-« v 'Gorenjcu' istega leta že opozarjal pred izseljevanjem s trditvijo: 1900 »Gorenjska, tvoj moški naraščaj je, kolikor mogoče, dober za tehnične nauke... Tuji de- lavci prihajajo v naše tovarne, naš človek pa mora v tujino v premogarsko delo in delo v ja- mi. Najtrše je to. To delo pod zemljo ga pa tu- di podivja... Gorenjska, ako hočeš nastaniti svoje sinove v tovarnah na svoji zemlji kot kvalificirane delavce, napravi iz gimnazije v Kranju realko v zvezi s šolo mehaničnih del ter poljedelstva!«" Posledica izseljevanja in bega v industrijo je bilo j tudi pomanjkanje delovne sile: j 1907 »Tudi pri nas na Gorenjskem toži kmet in ! obrtnik, da ne dobi več delavcev ali pomočni- ka, ali pa za tak denar, da ne more shajati.«^' Vsako leto so bili večkrat objavljeni številčni prika- i zi izseljevanja. Večina prispevkov je bila posvečena bolj izseljevanju iz posameznih dežel in države, kot i pa odhajanju iz manjših regionalnih enot.^' Le en- krat je 'Sava' objavila podatke okrajnega glavarstva v Kranju, da se je iz območja okraja v drugi polovici leta 1912 izselilo 135 oseb in sicer 79 neoženjenih, 40 oženjenih in 16 otrok.^° Za primerjavo je zanimiva tudi razporeditev izseljencev po sodnih okrajih in sicer: j 1912 »Na sodnijski okraj Škofja Loka odpade 68, \ Kranj 59, Tržič 8 izseljencev.«^'* Najpogostejše so bile ocene števila izseljencev, ki , so med seboj zelo različne. O njihovi vrednosti smo j zapisali nekaj misli že v prejšnjem poglavju. Tako je i že omenjeni >>-«-« zapisal: 1900 »Devetdeset tisoč je dandanes naseljenih Slo- vencev v Ameriki, petnajst tisoč na Vestfal- skem in deset tisoč pa na Gorenjem Štajer- skem. Nas vseh skupaj pa je le poldrugi mi- li jon«^^ I Redka so bila razmišljanja o izseljevanju iz manj- \ ših regij v kontekstu obravnave gospodarskih in so- i cialnih problemov tedanje dobe. V članku 'Gospo- j darske razmere v krajih ob zgornji Savi in Soči' je av- \ tor le omenil izseljevanje in sicer: \ 1906 »... Politična občina Trenta sestoji iz davčne \ občine Trenta in Log. Število prebivalcev je bilo: j v Trenti I. 1901 452 v Logu I. 1901 816 1.1903 470 I. 1903 880 Vendar ti ne stanujejo vsi v Trenti in Logu; ne- ' kateri so v Ameriki, znaten del dlje časa na j Vestfalskem in na Bavarskem. Pri štetju I. i 1900je bilo v Trenti 331 pripadnikov; koliko v Logu mi ni znano, toda razmerje bo menda isto.«" Ob popisih prebivalstva so se pojavljale različne primerjave glede števila prebivalstva tudi po posa- meznih sodnih okrajih in krajih, kot npr. za brdski in kamniški sodni okraj, ki sta štela prvi 16.772 (1890) in 16.019 (1900), tj. kar 753 ljudi manj in drugi 23.438 (1890) in 24.070 (1900), tj. kar 632 ljudi več, čeprav je bilo v celem političnem okraju Kamnik 40.210 (1890) oz. 40.089 (1900) tj. 121 ljudi manj. Novičar je za- ključil to primerjavo z mislijo: 1900 »Ljudje gredo s trebuhom za kruhom na vse strani, posebno mnogo jih gre v rudokope na , Nemško in Štajersko, nekaj tudi v Severno Ameriko.«^"* Ilustrativen je tudi dopis nepodpisanega Trbojca: 1913 »Amerika grozno bega možgane našim možem in fantom. Šestnajst se jih odpravlja tja. Tu- kaj pri nas je dosti dela in kruha, pa ga rajši gredo iskat na tuje. Ni samo hrepenenje po za- 208! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 služku, neka bolezen je, podobna norosti, ki vleče ljudi iz domovine.«^^ Kratka in stvarna pa je ugotovitev iz Rateč: 1913 »... Amerika je zopet pobrala iz Rateč 4 moš- ke osebe in I dekle. Šli so iskat si kruha v dalj- no tujino.«^^ Pridružimo mu lahko novico iz Cerkelj: 1913 » V Ameriko odhaja vedno več ljudij iz kranj- ske okolice, posebno iz lepe cerkljanske ravni- ne. Največ gre fantov in deklet. Pogosto je od- hod sad tajnih zvez. Tudi pri tistih, ki doma ostanejo, se čuti neka zbeganost in se opaža, da veselje do dela gine. A ko ta norčavi beg v tujino kmalu ne poneha, čaka slovensko do- movino v bližnji bodočnosti žalostna usoda.«^^ ] Te kratke novice so nam lahko le v oporo pri ilu- ; striranju izseljevanja, saj niso bile kontinuirane, šte- \ vilčne navedbe pa tudi ne časovno opredeljene. Nji- < hova vrednost je predvsem v izražanju odnosov do- : pisnikov do tega pojava. B) »Mnogo poklicanih ni doSlo, ker so v Ameriki« Nedvomno je bil beg pred služenjem vojske najpo- gostejša oblika nezakonitega izseljevanja, ki je postal državni problem v času naraščajočih vojnih napetosti na Balkanu in v Evropi. Po uradnih podatkih je bilo v Ameriki na začetku leta 1913 samo iz Kranjske oko- li 11.000 vojaških obveznikov.'' V času naborov so se v tisku pojavljale informacije o odzivnosti, ki je bila marsikdaj slaba ravno zaradi bezanja mladih fantov v tujino. Odmevi tovrstnih begov v Ameriko so bili do- kaj pogosti v gorenjskih glasilih, kot npr.: 1905 »Anton Čadež, samski 27 letni delavec iz Ho- tavelj, občina Poljane, je bival skoro 10 let v Ameriki ter se je lansko jesen povrnil v doma- čo vas. Orožniki so ga pa, ker še ni zadostil vo- jaški dolžnosti, aretirali in izročili tukajšnje- mu C k. okrajnemu sodišču. Čadež irdi, daje američanski državljan.«'^^ Novica o begu 22. letnega Petra Rozmana iz Zgornjih Bitenj, ki so ga aretirali orožniki na jeseniškem kolodvoru in pri njem našh le 4 krone in delavsko knjižico: 1907 »... Fant je izprva tajil, da ne misli iti v Ame- riko, potem pa le priznal, da je namenjen tja in da ima neki njegov sopotovalec 430 K nje- govega denarja. Oddan je bil na orožniško po- stajo na Jesenicah, odkoder so ga oddali k so- \ dišču v Kranjsko goro.«'° 1907 »V Ameriko jo je mislil popihati Janez Polen- \ šek iz Gorenje vasi, na mesto da bi šel k nabo- , ru. Odpeljati se je hotel z gorenjskim vlakom, ; a so ga orožniki na Jesenicah prijeli. Obsojen je bil na 8 dni strogega zapora in na 10 K de- \ name globe.«*'' \ 1913 »No postaji na Jesenicah na Gorenjskem je \ orožništvo te dni aretiralo kajžarja Ludvika Permana, ki jo je hotel pobrisati v Ameriko, ne da bi zadostil vojaški dolžnosti, pa tudi ne- prave potne listine je imel možakar pri sebi.«" Mnogi so srečno ušli, nekateri so se vrnili čez leta, ko jih je dosegla roka pravice: 1913 »Pobegnil je, ker je mislil, da ne bo k vojakom potrjen Anton Jereb, tesar iz Poljan, zato se je : mudil leta 1912. na Vestfalskem, čeravno je vedel, da ima to leto tretje naborno stavo, ter ; se je šele letos o Veliki noči vrnil domov. Ob- \ sojen je bil na 14 dni zapora.«*^ Iz gornjih primerov vidimo, da so najpogosteje ujeh ubežnike na vlaku oz. na železniških postajah, \ kjer je bil poostren nadzor nad gibanjem potnikov. Presenetijo nas dokaj mile kazni za ubežnike, saj je ; 45. paragraf vojnega zakona (1889) predvideval kaz- ¦. novanje s strogim zaporom od enega meseca do enega • leta in z globo od 200 do 2000 kron vseh tistih, ki so z ; namenom, da se izognejo naborni dolžnosti, zapustili ozemlje monarhije. Proti začetku svetovnega spopa- da je bil ta beg vedno bolj pogost, saj je na začetku junija 1914 novičar 'Gorenjca' zapisal: 1914 »V Ameriko še vedno uhaja precej fantov, ko se jim bliža čas nabora. Agenti jim preskrbijo \ listine, da lahko uidejo čez mejo. Vlada sicer ; pravi, da se briga za življenjske interese vojne \ moči. Ljudem se pa zdi, da se vlada za te inte- i rese briga malo, za druge prav nič. Sama ne \ ve, kako bi ustrezala tistim, ki hočejo iti čez ; morje. Če le kdo reče pri oblastvu, da se izse- ] ljuje iz gospodarske potrebe, mu oblastvo po \ Vagon družbe Compagnie Generale Transatiantique (Bale — Le Havre — New York) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 209 danih predpisih mora iti na roko z največjo \ naklonjenostjo.«^' i Beg v Ameriko zaradi kriminalnih dejanj je našel j odmev tudi v glasilih tedanje dobe kot npr. zgodba o Žirovskemu Janezu iz Britofa, ki je: 1914 »... šel pred šestimi leti v Ameriko. Pretepal \ je doma svojo ženo in ker se je zbal kazni, jo je popihal čez lužo. Sedaj pa se je zopet vrnil...«, nadaljeval z nasilnim ponašanjem, »... Žena in nje sestri so mu srečno ušle, mož pa jih hoče posnemati ter tudi uiti, boječ se kazni nazaj v Ameriko.«'^ ¦ V takratno črno kroniko lahko uvrstimo tudi no- j vico: ' 1912 » V Ameriko je ta teden pobegnil Martin Silar, ] trgovec s sadjem v Kranju. Nasmukal je ljudi \ za nekaj tisoč kron.«*^ C) »Ne več v Ameriko...« Tudi v gorenjskih glasilih večkrat preberemo svari- la pred izseljevanjem v tujino z utemeljitvijo: zakaj zapuščati rodno zemljo, ki lahko daje dovolj kruha za vse, zakaj odhajati na delo v rudnike in tovarne, ki je nevarno človekovemu psihičnemu in telesnemu zdravju? Poveličevanje kmečkega dela je seveda tu prisotno, vendar se nam postavi tudi vprašanje o šte- vilu slovenskih fantov in deklet, ki so zapustili domo- vino, ne zaradi nevzdržnosti življenja v stari, temveč zaradi upanja na hitro obogatitev in vrnitev domov »s šopom dolarjev«, v novi obleki »po tuji maniri«, s čimer so postali priznani v starem okolju. Psihološki moment vabeče Amerike, kjer se cedita med in mleko in kjer ležijo dolarji kar po cestah, je bil v tem času zelo močan. Nekateri so uspeli, še več pa ne. Mnogi so se vrnili, večina pa jih je ostala za stalno v novi do- movini. Ne samo grobi ekonomski vzroki, na odloči- tev za odhod so vplivali številni drugi, med drugimi tudi psihološki (npr. sanje o boljšem življenju in po- dobno). Na pobudo dunajskih ministrstev, največkrat no- tranjega, so preko deželnega predsedstva za Kranjsko in posameznih okrajnih glavarstev dobivale posamez- ne občine okrožnice s svarili pred izseljevanjem, ko- nec 19. stoletja predvsem v Južno, nato pa tudi v Se- verno Ameriko. Nekatere od njih so bile v celoti ali v povzetkih objavljene tudi v tedanjih časnikih. Tudi gorenjska časnika nista zaostajala in sta objavljala predvsem okrožnice okrajnega glavarstva v Kranju, kot npr.: 1902 »Iz avtentičnega vira se je poizvedlo, da je vla- da države San Paolo v Braziliji svojemu nase- Ijevalnemu komisarju v Genovi zaukazala, da sme izseljence, kateri se hočejo podati v to državo, samo takrat k potovanju dopustiti, ako se izkažejo s posebnim, od c. in kr. gene- ralnega konsulata v Genovi izdanim listom, po katerem jim je znano, da se imajo v Paolo iz- rabljati za delo v kavinih plantažah. Sploh se vse obljube agentov glede samostojne prido- bitve zemljiščnega imetja v navedeni državi, kakor sploh glede ugodnih gospodarskih raz- mer ondolnih naseljencev, popolnoma neres- nične. C.kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 25. febr.1902 PircI.r.«" Delovanje podeželskih agentov, ki so posredovali pri izseljevanju, je bilo živahno tudi na Gorenjskem, kar nam dokazuje tudi novica v 'Gorenjcu' s svareč- im naslovom 'Ne več v Ameriko': 1913 »Na Tirolskem in Predariskem strogo preisku- jejo vlake, s katerimi se vozijo naši izseljenci v Ameriko. V Ljubljani so zaprli agenta Vrabca. Kdor ve za kakega agenta, ki ljudi nepostavno \ napeljuje k izseljevanju, naj ga naznani po ča- \ sopisih.«*^ Opozorila pred slabimi življenjskimi in delovnimi pogoji v novi domovini so bila mnogo bolj prepričlji- va v pismih, ki so jih pošiljali posamezniki z name- nom, da posvarijo pred prihodom v državo oz. kraje, \ kjer so sami živeli. Zelo malo jih je bilo s strani izsel- jencev, ki so delali v evropskih rudarskih in indu- strijskih središčih, mnogo več pa iz Amerike. V času ekonomskih kriz in zaostrovanja priseljeniških pred- pisov, se je število teh pisem povečalo, zlasti od srede prvega desetletja našega stoletja. Svarila pred prihodom v Ameriko so bila navadno podkrepljena z opisi ekonomskih razmer, ni pa bilo malo pisem, ki so svarila pred moralnim in verskim propadom v novi domovini. Na enega je reagiral 'Go- renjec' s slikovitimi zaključnimi mislimi: 1912 »Neumen je tedaj Gorenjec, če gre v Ameriko. Tam izgubi vero, da postane kakor vol, in se mora prodati za vola, če hoče živeti. Na Go- renjskem je pa kmet sam svoj gospod, in dela- vec, če le zna lopato sukati, lahko živi; če pa kaj več zna, n.pr. dobro krte loviti, pa zasluži že po 4 do 5 kron na dan. Gorenjci, bodite te- daj pametni in nikar ne hodite čez lužo; tam ni dobro za telo, še manj pa za dušo!«*^ Č) »Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko...« Oglasi izseljenskih pisarn in potovalnih agentur so bili številni tudi v 'Gorenjcu' in 'Savi'. Njihova vsebi- na je bila splošna in ni posebej nagovarjala Gorenjcev za uporabo njihovih potovalnih uslug. Večina agen- tur je imela svoj sedež v Ljubljani, nekatere pa tudi v tujini. Ker so mnogi Gorenjci potovali preko Švice, si oglejmo naslednji oglas: 1903 »Oceanske vožnje samo 5 1/2 do 6 dni. V Ameriko potovati je najkrajše in najprijet- nejše čez Francosko Havre—New York! Zaradi veljavnih vožnjih listov in cene naj se obrne vsakteri na zastopnika Ivan Bihel (generalne agenture za celo Švico) v Buksu (meja) zraven kolodvora.«^° 210 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Mnogi Gorenjci so kupovali vozne karte v Ljublja- ni ali potovali preko Ljubljane v Trst in od tam dalje v Ameriko. Koliko jih je prenočevalo v gostilni pri Beti Orehek, ki jo je leta 1911 preimenovala iz 'Tune- la' v 'Novijork' in to oglasila tudi v 'Gorenjcu' s pou- darkom »posebno za Gorenjce...« sicer ne vemo, to- da marsikateri gorenjski izseljenec je spoznal ljub- ljansko Kolodvorsko ulico pri Južnem kolodvoru, j kjer je bila poleg te in številnih drugih gostiln in hote- lov, skoncentrirana večina izseljenskih pisarn in agen- tur.=^ Slovo od domačega kraja ni bilo lahko. Antonija Likar iz Tržiča ga je naznanila celo med oglasi: 1913 »Pred odhodom v Ameriko pozdravljam vse I tržiške Sokole in Sokolice, želeč jim obilo na- \ predka ter jim kličem srčni Nazdar!«^^ Za mnogimi izseljenci se je izgubila sled v nežna- ? nem svetu. Ker so 'Gorenjca' brali tudi v Ameriki — j to nam potrjuje tudi dejstvo, da je bila v glavi glasila navedena tudi naročnina za Ameriko, je bila ena od možnosti, da se dobi informacijo o pogrešanem tudi oglas v časniku: 1909 » V Ameriko! Ako kdo ameriških Slovencev ve \ za JAKOBA VIDICA (čegar zadnji naslov je bil: Lucerna, Nordamerika!), ki že dve leti ni dal nobenega glasu od sebe, se dotičnik prosi, da naznani Vidičev sedanji naslov njegovi ma- teri MARIJI VIDIC v Kranju štev. 12 (pri go- j spej Ani MayrjeviJ Avstrija. Vidic je oženjen j in je njegova žena rojena Marija Strahov- \ nik.«^^ D) »Kristan se bo v Ameriki še manice naučil...« Predvideni ali dejanski odhod posameznikov v j Ameriko so izkoriščali tudi v medsebojnih političnih I sramotenjih po časnikih, kot npr. liberalna 'Sava' v j članku 'Vinko Marinko gre v Ameriko!', ko je o t.i. ¦ 'politični ničli', klerikalnem predsedniku Meščanske zveze iz Kranja, zapisala: 1913 »Amerika je kaj čudna dežela, kjer novodošle- ca prav hitro 'pogruntajo'. Saj se je pred krat- kim bralo v časnikih, da so neko žensko posla- li kot fanta nazaj v Evropo. Podaja se nam zla slutnja, da se utegne pripetiti našemu ljubljen- cu malheur, da ga na podlagi njegovih zadnjih doživljajev 'pogruntajo' in pošljejo v Evropo kot strahopetno in sramežljivo punčko...«^* Med številna sramotenja duhovščine v liberalnem 'Gorenjcu' lahko uvrstimo tudi govorico — »kakor se govori« — o begu kaplana Zabreta iz Gorij v Ame- riko, skupaj z denarjem za uniforme strelskega dru- štva in 1500 kronami, ki jih je dobil od Zadružne zve- ze.'^ V eni od naslednjih glasil so »novico« toliko do- polnili, da je bilo kaplanu ime Cepuder z opisom raz- pleta, češ: 1907 »Je pač 'neškodljivi' Gorenjec pripomogel, da je poslal škof hitro za njim ljudi, ki so ga srečno vjeli v Švici in odvedli domo v. Tovrstne zamenjave priimka so lahko spretna tak- tika omadeževanja imen dveh ljudi, saj v našem pri- meru imenovani Zabret ni bil nek neznanec, ampak župnik v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je bil trn v peti li- beralnemu 'Gorenjcu'. Seveda klerikalna glasila niso molčala na te in po- dobne napade. 'Gorenjec' v »novi« — klerikalni obleki po letu 1911, je priobčil novico iz Cerkelj: 1913 » V Ameriko jo je pobrisal dne 9. junija Bolka Janez, po domače Kokalj iz Cerkelj. Dvakrat je bil ta steber liberalne peščice v cerkljanski Župniji...« kaznovan po 129. paragrafu ka- zenskega zakonika in »... tudi sedaj je bil ovaden na c.kr. orožništvo v Cerkljah v tem oziru dne 12. maja, a se mu je vendarle posre- čilo ubežati roki pravice.. .«^' Seveda je bil Gorenjcu nazorsko neljub tudi »rde- či« Etbin Kristan: 1912 »Novičar. Na Otok Solza so odpeljali Ameri- kanci rdečega vojvodo E. Kristana, ko je do- spel v new-yorško luko. Ko se je navžil ameri- kanske svobode in gospodo prepričal, da ni anarhist, ampak krotek socijalni demokrat, so ga izpustili in se je izkrcal. Kristan se bo v Ameriki še manice naučil in bo nehal pisati v Zarjo članke, ki zelo diše po anarhizmu.«^^ Ti »politično-nazorski« boji niso potekali samo po slovenskem časopisju v stari, temveč tudi v novi do- movini. Niso pa bila redka tudi pisma iz Amerike, ki so podpirala uredniško politiko, v našem primeru »Gorenjca«, ali pa so izkoriščala časopisni prostor za napade na nazorske nasprotnike v stari domovini. Kot smo že omenili je časopisje tedanje dobe po- memben vir za obogatitev našega vedenja o izselje- vanju. Iz njih spoznamo raznolikosti tega procesa, ki jih zasledimo v vseh rubrikah, od uvodnih člankov do kriminalnih in oglasov. Največ informacij najdemo v t.i. »novicah«, svojevrstnih odmevih iz posameznih manjših okolij. Ravno te novice odsevajo vso pe- strost pojavnih oblik izseljevanja in dopolnjujejo raz- mišljanja o tej hudi krizi slovenskega naroda. OMEMBE GORENJSKIH IZSELJENCEV V TRUNKOVl KNJIGI 'AMERIKA IN AMERIKANCI' Že prvi poljudni raziskovalec slovenskega izse- ljenstva Jurij Trunk je v knjigi, ki je izšla leta 1912, v poglavju o zgodovini slovenskih naselbin v ZDA več- krat navedel izvor priseljencev. Poglejmo si konkret- ne omembe Gorenjske ah njenih krajev, pri čemer moramo upoštevati, da avtor pogosto navaja le »iz vseh krajev Kranjske« oz. »Slovencev« ipd., ko pod temi splošnimi pojmi lahko predvidevamo tudi go- renjske priseljence. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da se je avtor nekritično zanesel na gradivo, ki ga je dobil od posameznikov in ga kot takega delno ali v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 211 celoti objavil v knjigi, kar pa ne zmanjšuje vrednosti zbranega gradiva in epohalnosti dela, ki v marsikate- rem smislu še danes ni preseženo."' Tudi v poglavju Seznam znamenitih Slovencev ; omenja Trunk od 190 imen kar 37 Gorenjcev. Večina ¦ jih je odšla na misijonarsko delo v Ameriko, mnogi i so odšli še v dijaških letih in so končali bogoslovne, študije npr. na St. Paul Seminary v Minnesoti ter na- to kot duhovniki delovali po raznih krajih novega ] kontinenta.®" j Pogled v Trunkovo knjigo nam daje priložnost za ] razmišljanje o zgodnjem izseljevanju Gorenjcev v ( Ameriko na eni strani ter o relativno številnem odha- \ janju mladih duhovnikov, sprva kot misijonarjev, kasneje kot dijakov, ki so po dokončanih študijih opravljali versko službo med našimi izseljenci. Njiho- va vloga je bila toliko večja, ker so posamezni slo- ; venski duhovniki, cerkve in društva predstavljali že j zelo zgodaj oporišče za nove priseljence pri prilaga- ; janju v novem okolju. IZSELJEVANJE IZ ŠKOFJE LOKE Ugotavljanje števila izseljencev na nivoju občine ali celo kraja v avstrijski dobi je nemogoče z uporabo objavljenih uradnih statističnih podatkov. Sklepanje na njihovo število le na podlagi ugotovitev padanja števila prebivalstva pa je zelo pomanjkljivo. Kljub te- mu se v literaturi pojavljajo tovrstne primerjave in na njihovi podlagi trditve o moči izseljevanja.*' Kot smo že opozorili, so bile selitve prebivalcev s podeželja v mesta mnogo večje, kot se misli. Tudi iz manjših mest so se ljudje izseljevali v večja z željo, da najdejo bolj- ši kos kruha. Za Škofjo Loko lahko trdimo, da je bila t.i. 'notranja migracija' mnogo močnejša od 'zuna- nje' Ločanke so kot služkinje in kuharice, Ločani pa kot rudarji, obrtni pomočniki ipd. službovali v Trstu, Pulju, na Reki in bližnji Opatiji, v Zagrebu, Gradcu, na Dunaju, v Leobnu, na Tirolskem, Češkem in dru- god, marsikateri pa je našel delo tudi v bližnji Ljub- ljani, Beljaku in Celovcu. Marsikatera Ločanka je našla v novem okolju tudi življenjskega sopotnika. Mnogim je bilo delo v večjem mestu le izhodišče za pot naprej, tudi v daljno Ameriko, kot npr. za Fran- ceta JAMNIKA, roj. 1848, ki je bil usnjar na Duna- ju, nato pa je odšel v Ameriko." Rezultati štetij nam kažejo upad prebivalstva v tem koncu Gorenjske in sicer: Loški zgodovinar France Štukl je vzroke za upa- danje prebivalstva v Škof ji Loki po 1880 pripisal iz- seljevanju.*" Kako priti do okvirnega števila izseljen- cev iz Loke? Težko. Vse so lahko samo ocene in pred- videvanja, saj tovrstnih sodobnih podatkov nimamo na pretek ali pa so viri nepopolno ohranjeni. Med po- membnejše vire za ugotavljanje števila izseljencev v času štetij prebivalstva (npr. 1880, 1890, 1900, 1910) uvrščamo popisnice prebivalstva, ki žal, za škofjelo- ško območje niso ohranjene v celoti in nam zaradi te- ga ne omogočajo primerjave o prisotnosti oz. nepri- sotnosti prebivalstva med posameznimi desetletji. Tudi vojaški seznami (npr. seznami nabornikov, rezervistov ipd.) so lahko pomembno dopolnilo k sli- ki o izseljevanju s posameznega območja. Dopolnilni vir so tudi 'status animarum', kjer se v opombah naj- dejo zapisi o kraju bivanja, v uradni rubriki tudi o kraju smrti. Vendar je njihova uporabnost odvisna od zapisovalčeve temeljitosti in nazornosti, ki sta marsikdaj šibki. Že daljnjega leta 1913 je Ivan Mula- ček zapisal: »Prezanimiva bi bila podrobnejša slika izseljevanja po občinah«^^ z utemeljitvijo, da bi taka raziskava zahtevala veliko časa in prostora. Škoda, da se ni lotil regijsko ožje raziskave takrat, ko so bili občinski arhivi še ohranjeni. Danes ugotavljamo, da nam ravno neohranjeno oz. pomanjkljivo ohranjeno arhivsko gradivo najnižjih upravnih, sodnih, vojaš- kih in drugih organov preprečuje ali otežuje take ra- ziskave. škofjeloški 'izkazi' izseljencev V Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enoti v Škofji Loki se hranijo kopije uradnih poročil/'izkazov' o iz- seljevanju iz Škofje Loke v obdobju 1892 do 1916."* O namenu teh poročil je že izšel prispevek v Kroniki, zato ne bi ponavljal tam zapisanih splošnih dejstev, ki se nanašajo tudi na Škofjo Loko."^ Navedimo le ne- kaj okvirnih podatkov. Na zahtevo deželnega predsedstva za Kranjsko so morala posamezna okrajna glavarstva izdelati uradna poročila o izseljevanju s svojega območja. Tako tudi okrajno glavarstvo v Kranju, ki je 14. marca 1893 212 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 poslalo slovensko pisano okrožnico posameznim »županstvom« z zahtevo, da sestavijo sezname oseb: 1893 »... katere so dosedaj v občini redno stanova- le, če tudi niso bile tjekaj pristojne in če se sploh izselijo v Ameriko, akoravno se niso od- povedale avstr. državljanstva... zatorej bode treba, da bode županstvo vsako izselitev na- tanko zaznamovalo, tako da bode potem lah- ko napravilo dotični izkaz. ¦. Visoko c.kr. de- želno predsedništvo je ukazalo, da se mora ozir Jemati na izseljevanje v Ameriko, poseb- no pa v Brazilijo...«^' Iz tega dopisa je razvidno, da so želeli pridobiti sez- nam vseh stanujočih oseb, ki so se izselile iz določene občine, neglede na njihovo domovinstvo. Dvomim, da so vključevali vse, predvsem pa ne t.i. nezakonitih izseljencev, ki so pobegnili brez urejenih potnih do- voljenj, brez katerih so pogosto potovale tudi mlado- letne osebe. Zanimiva je omemba izseljevanja v Bra- Dovoljenje za izselitev, 1915 zilijo, pred katerim je avstrijska vlada svarila zaradi neugodnih življenjskih pogojev in dela v tej južno- ameriški državi.*^ Nihče od škofjeloških izseljencev, navedenih v 'izkazih', ni označil Brazilije za cilj svo- jega odhoda. Tudi odgovor okrajnemu glavarstvu o izseljevanju za leto 1892 posebej poudari: 1892 »Št. 498 Slavnemu ck.okr. glavarstvu v Kranju Po ukazu z dne 14/3 št. 3914 čestitam se poro- čiti, da se v letu 1892 iz te občine ni nihče izselil v Ameriko ali pa Brazilijo, niti domačinov niti tukaj stanujočih tujcev. Exped. 14/4 Sušnik mp«^" Županstva so dobila tudi priložen formular 'izka- za', ki so ga morala najprej izpolniti za leto 1892, na- to pa jih pošiljati vsake pol leta na okrajno glavarst- vo. Rubrike in seveda dani podatki so bili bogatejši od rubrik v poročilih, ki so jih okrajna glavarstva po- šiljala deželnemu predsedstvu za Kranjsko. Županst- va niso bila ravno marljiva pri izpolnjevanju, saj so se ponavljala opozorila okrajnega glavarstva v Kranju, kot npr. z dne 16. 12. 1896: 1896 »... Opomni se, da nekatera županstva te iz- kaze jako pomanjkljivo sestavljajo ter ne pri- stavijo imena izseljenca, posel s katerim se pe- ča, ali je samec ali oženjen, kam in iz katerega vzroka se je izselil. Na to naj sesedaj pazi...«'' Delna sprememba rubrik je bila uvedena leta 1908 z izrecno zahtevo: 1908 »Obrazce /formularje/ za te izkaze uporabiti je le take, kakoršne je predpisano c.kr. okraj- no glavarstvo županstvom razposlalo z razpi- som z dne 6. 6. 1908 I. št. 13638«^' Žal so ti občinski 'izkazi' le redko ohranjeni. Do sedaj sem jih pri občinskih fondih z območja Kranj- ske zasledil le pri Ljubljani in Škofji Loki; pričaku- jem pa jih v fondih ohranjenih okrajnih glavarstev, ki še niso urejeni. Poročila so v tesni zvezi z izdajanjem potnih listov. Potne liste je izdajalo okrajno glavarstvo v Kranju na podlagi posebnih potrdil — 'vjerodajnic', ki so jih dobili prosilci na županstvih. Nedvomno zaradi vsa- kodnevnega prihajanja interesentov za potne liste je okrajno glavarstvo Kranj objavilo sporočilo dne 26. 7. 1913, da bo od 15. avgusta 1913: 1913 »... izdajalo vsa potna dovoljenja za Avstro-Ogrsko in inozemstvo kakor tudi vsa krošnjarska dovoljenja.. .«''^ le ob torkih in petkih med 8. in 12. uro. »Pozneje ali ob dru- gih dneh v teh zadevah oglašujoče se stranke, se ne bodo sprejemale,« je zapisal poročevalec v 'Gorenjcu'.'"^ Tudi v Škofji Loki je vsak prosilec dobil t.i. 'vjero- dajnico' kot npr. Amalija Omejc: 1909 »10. 9. 09./št. 1842 Amalija OMEJC, roj., 8/2, Trate 3, hči Lo- renca Omejc, mizarja, pristojen S. Barbara, obč. Zminec, prosi za pot v Ameriko, kamor potuje k staršem. Vjerodajnica ddo 10/9 09 št. 1842, da si preskrbi sama pot pri okr. gla- varstvu Kranj«''^ Na seznamu izseljencev iz Škofje Loke je ne najde- mo. Ker se je ohranila 'vjerodajnica', ne vemo, ali je ponjo sploh prišla in zaprosila okrajno glavarstvo za potni list. Ohranjeni seznami oseb, ki so dobili 'vje- rodajnico' v času od 1. 7. 1907 do 30. 6. 1912, v drugi polovici leta 1913 in prvi polovici leta 1914, se ujema- jo s seznami izseljencev, razen na koncu leta 1914, ko je pripisan BOGATAJ, Karlovec 48, ki ga na sezna- mih izseljencev ne najdemo. Škofjeloški 'izkazi' so že v naslovu predvidevali le izseljence, ki so bili namenjeni v Ameriko v prvem oz. drugem polletju posameznega leta. V njih je bila podrobno navedena stanovska sestava: samski, ože- njeni ali omoženi s člani družine, ki so z izseljencem/ /izseljenko zapustili domovino (žena in otroci). Do- puščali so tudi navedbo drugih sorodnikov in svoj- cev, vendar je bilo v našem primeru izseljevanje ome- jeno le na člane ožje družine. Vseskozi so navajali priimek in ime, do leta 1908 tudi poklic, le pri nekate- rih domovinstvo, pri večjem številu tudi kraj bivanja v Škofji Loki. Pestrost v niansah najdemo pri nava- janju vzrokov izselitve, pri smeri oz. cilju pa so bili manj natančni. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 213; Seznam izseljencev iz Škofje Loke 1893—1914'* 214 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 KRATICE ' BZ zaradi boljšega zaslužka DZ »izselil se je zaradi drugih vzrokov« (brez konkretizacije) M »z misijonarjem« O »k očetu« OSŽ »kot organist na slovensko župnijo« PBZ »izselil se je zaradi pomanjkujočega zaslužka ozir. zaradi upanja na boljši prislužek« PZ zaradi pomanjkanja zaslužka RP »radi rodbinskih prepirov« S * soprogu SE »k sestri« SO »A: sorodnikom« ZŠ »za starši« Z zaradi zaslužka ZD »izselil se je zaradi zadolžitve ozir. zaradi slabega prislužka in slabih dohodkov« Ž »za ženinom«, »k ženinu«, »radi možitve k ženinu«, »za svo- jem ljubem«, »da se omoži« »?« že v opombah narejen vprašaj Skupno število vseh 'uradnih' izseljencev iz Škofje Loke je bilo v obdobju 1892 do poletja 1916 151, od tega 73 moških, 44 žensk in 34 otrok. V letih, ki so v seznamu izpuščena, se ni nihče 'uradno' izselil iz tega mesta. Po posameznih letih je bilo izseljevanje nas- lednje: 1893 (9), 1894 (3), 1898 (5), 1900 (4), 1901 (11), 1902 (8), 1903 (8), 1904 (5), 1905 (5), 1906 (21), 1907 (19), 1908 (5), 1909 (4), 1910 (3), 1911 (6), 1912 (12), 1913 (22) in 1914 (1). Vzroki izselitve V tej rubriki je uradnik do leta 1908 lahko navedel t.i. »kratke zapopadke ali morebitne vzroke KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 215i Posredovalnica za delo v New Yorku, pred 1914 izselitve«, potem pa je imel rubriko bolj razdeljeno in > sicer: »izselil se je zaradi — pomanjkujočega zaslužka ozir. zaradi upanja na boljši prislužek, zadolžitve, ozir. zaradi slabega prislužka in slabih dohodkov, — i bojazni pred vojaško službo, — drugih vzrokov«, i Preseneča nas predvsem omemba bojazni pred vojaš- ' ko službo kot vzroka izselitve, kar nam potrjuje mi- ¦ sel, da so sestavljalci formularjev še vedno upali, da j bodo ti seznami zajeli res vse, ki so se izselili iz dolo- : cene občine, torej tudi t.i. nezakonite izseljence. Niti j pri Ljubljani in tudi pri Škofji Loki ni navedena v tej rubriki bojazen pred služenjem vojske kot vzrok izse- litve, čeprav lahko dvomimo, da ni nihče »ušel« v j Ameriko iz obeh mest. Po pričakovanju so ekonom- j ski vzroki najpogostejši in sicer: i — »zaradi boljšega zaslužka«: 35, — »zaradi pomanjkujočega zaslužka ozir. zaradi >. upanja na boljši prislužek«: 18, — »zaradi zaslužka« : 8, — »zaradi zadolžitve ozir. slabega prislužka in slabih dohodkov«: 7 : — »zaradi pomanjkanja zaslužka« : 2. Skupaj je 70 izseljencev navedlo željo po boljšem kosu kruha kot vzroku odhoda v daljni svet. Kar 18 žena je odšlo za možmi, 8 deklet za ženini, 4 k očetu, 2 k sestri, 1 k staršem, 1 k sorodnikom in i Frančiška MIKLAVČIČ »radi rodbinskih prepirov«. Torej so sorodstvene vezi pritegnile 34 izseljencev. \ Davorin CVENK je odšel »kot organist na sloven- i 5^:0 župnijo«, Franc AŽBE kot misijonar, pri 5 je na- j vedeno, da so izselili zaradi drugih vzrokov, ki zgoraj i niso omenjeni, pri 3 ni nobene navedbe. Smer izselitve Pri izpolnjevanju te rubrike občinski uradnik ni bil dosleden. Mnoge rubrike so prazne, v marsikateri je vprašaj, kar nam dopušča le misel, da uradnik ali bo- doči izseljenec nista vedela za končni cilj, marsikdaj je navedeno samo mesto, brez države (kar nam one- mogoča določitev cilja v primerih kraja Pittsburg, ki ga imamo tako v državi Pensylvaniji kot v lUinoisu), nekajkrat sta mesto in država napačno po- vezana (npr. kot cilj je navedeno Leetonia v državi Ohio, čeprav je mesto s tem imenom v Minnesoti ah Forest City v New Yorku, čeprav ta kraj srečamo v Pensylvaniji itd.), da ne omenjamo fonetičnega in na- pačnega pisanja imen krajev, kar je razumljivo tako zaradi neznanja angleščine pri bodočem izseljencu kot tudi občinskem uradniku. V obrazcu po letu 1908 je pod opozorilom dan napotek glede pisanja smeri: »navesti se mora amerikanska država, če je ta nezna- na pa 'v A meriko ' oziroma 'država neznana '«. Pri na- vajanju smeri so bila škofjeloška poročila dokaj na- tančna v primerjavi z ljubljanskimi, medtem ko so bi- la okrajna poročila deželnemu predsedstvu še bolj skopa (običajno so bile navedene le Severna in Južna Amerika ter Brazilija). Mulaček je dvomil, da se je večina izselila v Severno Ameriko, ko so pa bile velike naselbine 'Kranjcev' v Braziliji, Egiptu, južni Afriki in Novi Zelandiji." Nedvomno je bilo izseljevanje, npr. v Egipt, bolj domena Primorcev kot pa Kranj- cev. Preseneča nas, da je bil ves interes teh poročil us- merjen na prekomorsko izseljevanje. Le v primeru iz- seljenca Janeza BERNIKA (1905), kjer ciljjii W oz- 216 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Cenik prevozov v Ameriki, 1905 načen, je v opombah zaznamek: »ni odpotoval dalje, je ostal v iVestphalen«J^ Kljub temu lahko glede smeri zaključimo, da je bil škofjeloški tok usmerjen predvsem v države Illinois, Wyoming, Ohio in Washington, od krajev pa najpog- soteje v Chicago (Ilhnois), Rock Springs (Wyoming), Charleroi (Washington), Cleveland (Ohio) in East Palestine (Ohio). Poklici izseljencev in njihova posest Žal so v občinskih poročilih navedeni poklici le do leta 1908, medtem ko jih v okrajnih nikoli niso nava- jah.'^ Že bežen pogled skozi seznam nam potrjuje misel, da so škofjeloški izseljenci zastopah tiste pokh- i ce, ki so bili značilni za mestno okolje. Posebej izstopa primer petih mizarjev: Franca { OMEJCA, Franca POGAČNIKA, Franca MROV- ; LE, Jožefa FISTRA in Franca BURNIKA, stanujo- čih ali prijavljenih na naslovu Mesto št. 64, ki so leta • 1901 kolektivno zapustili Škofjo Loko. V hiši, dana- j Snji Spodnji trg 21, je bila v tem času mizarska delav- nica Jakoba Okorna.°° Če so bile rubrike o posestvu (prodano/neprodano) izpolnjene, večina ni prodala posestva, le v primeru izseljenca Janeza BRADEŠ- KA, dninarja, ki se je izselil 1893, je bilo navedeno, da je posestvo prodal. Tudi okrajna poročila so bila glede izpolnjevanja te rubrike zelo površna; kljub te- mu je iz njih razvidno, da večina izseljencev ni proda- la posestva, ampak so jih dali v najem. škofjeloški izseljenci Čeprav v popisu prebivalstva leta 1890 za škofjelo- ško mesto ni naveden noben izseljenec, nam 'status animarum' za drugo polovico 19. stoletja omenja vsaj dva: Marijo LAMPREHT, Mesto št. 15 (umrla 1883 v Škofji Loki) in Franca JAMNIKA, rojenega 1848, stanujočega v Mestu št. 53.°' Pri obeh je ome- njeno, da sta bila v Ameriki. Zapisi v teh statusih so zanimivi tudi z vidika označevanja neprisotnosti z iz- razi, npr.: »hodipoptujem«, »sepo svetu klati«, »se okoli vlači« ipd. Ohranjeni popis prebivalstva za loška predmestja v letu 1900, ki za mesto žal ni ohranjen, omenja 2 izse- ljenca v Ameriki in 4 v Vestfaliji.*^ V Ameriki sta bila: — Franc BERNIK, roj. 1860 v Škofji Loki, stanujoč Studenec 11, ki je kot rudar živel v Iron Mountain, Mich, in — Anton VEHAR, roj. 1871 v Logu, ki je tudi kot rudar živel v Kansasu. V Vestfaliji so bili Janez DEBELAK, Gregor JU- GOVEC, Franc ŠIVIC in Jakob JUGOVEC iz Kar- lovca, vsi rudarji po stroki in Lorenc OMEJC, po- sestnik, roj. 1868 pri Sv. Barbari, oženjen, ki je kot rudar delal v Oberhausnu v Vestfaliji. Nihče od tukaj naštetih izseljencev ni naveden v občinskih poročilih, kar potrjuje tezo, da so odšli v svet že pred letom 1892. Čeprav so bili škofjeloški izseljenci maloštevilni, so za nas zanimivi z vidika posameznih življenjskih poti. Oglejmo si nekaj primerov: Med škofjeloškimi izseljenci je presenetljivo veliko žensk, ki so v treh primerih odpotovale skupaj z mo- žem, kar v osemnajstih so kasneje sledile možu oz. v osmih ženinu. Če so sledile možu, so šli z njimi tudi otroci. Le v primeru HOSTNIK (1893) je odpotovala skupaj cela družina. Pri klobučarju Francu FOJ- KARJU (1907), je občinski uradnik zapisal, da »žena ostane doma« ; žal ne vemo ali je Marija FOJKAR, ki je z otrokom odpotovala leta 1911 njegova žena. Ustavimo se pri družini RUČIGAJ: oče Alojz, hišni posestnik in mizarski mojster, roj. 1860 v Trstu, z do- movinsko pravico v Trzinu, je leta 19(X) živel v Škofji Loki, Karlovec 23, kjer je bil zaposlen na »'stalnem obratovališču'. Leta 1890 se je poročil s Frančiško El- ster, gospodinjo, roj. 1965 na Prezrenjah, s katero je imel dva otroka: Ivano, roj. 1892, in Janeza, roj. 1897. V letu ženitve je kupil hišo na omenjenem nas- lovu. V drugi polovici 1902 se je Alojz izselil v Chica- go, kamor mu je že 1903 sledila žena z otrokoma. Po zaznamku v seznamu izseljencev posestva nista prodala; vemo pa, da je leta 1903 hišo kupila Marija Tratnik." kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 217 Usoda družine ŠTAJER je bila podobna usodi marsikatere slovenske družine, ki je iskala boljši kos kruha zunaj domačega kraja. Oče Jurij, roj. 1873, delavec, prvič oženjen z Jero Jelovčan, ki je umrla 1910, drugič z Marijo Jankovič, se je izselil v Ameri- ko, kamor so mu sledili sin Janez, roj. 1906, delavec, in hči Rozalija, roj. 1908, služkinja. Hčeri Marija, roj. 1897, in Barbara, roj. 1903, sta bili kot služkinji zaposleni, prva v Gorici in druga v Ljubljani. Po po- datkih iz črnovojniškega seznama je sin Jožef, roj. 1905, delavec, služil vojsko 1925/26.»= Ker so vojaške evidence nepopolne v navajanju odhoda v tujino, saj je bil njihov namen le evidentiranje stanja prisotnosti posameznega vojaškega obveznika ali rezervista ob evidentiranju, imamo le za Janeza, roj. 1906, poda- tek, da je odšel v Ameriko 24. 7. 1911 kot petletni otrok. S kom je odpotoval ne vemo, saj uradni sez- nam škofjeloških izseljencev za to leto navaja le dve: Marijo FOJKAR in Marijo HAFNER, ki sta z otroki sledili možema. Usodo mnogih lahko sledimo po kas- nejših virih. Verjetno v tridesetih letih je bil izdelan seznam z naslovom »Knjiga za vpis vojaških obveznikov in da- jalcev živine in komore, ki odidejo iz občine za dalj časa nego 30 dni — Amerika«, ki vsebuje 27 imen.'* Dokument ni datiran, zato lahko le ocenjujem, daje nastal na začetku tridesetih let. Vsi našteti so bih Lo- čani in so živeli v 'Ameriki'. Preseneča nas točnost navedenih datumov odhodov, ki so bili naknadno vpisani preko predhodno vpisanega zaznamka »za več let«. Poklici izseljencev so dodani iz drugih virov, saj je npr. Janez Stajer odpotoval v Ameriko kot pet- letni otrok, ko še ni mogel biti delavec! Kratek sprehod skozi izseljensko problematiko na Gorenjskem oz. v Škofji Loki pred prvo svetovno vojno, s poudarkom na prelomu stoletja, je le ilustra- tiven. Celovita slika bo znana šele po evidentiranju vseh ohranjenih virov, tako doma kot v tujini, in po proučevanju izseljevanja v ostalih regijah slovenske- ga prostora, kar bo omogočilo tudi primerjalne študi- je. Šele takrat bo moč spoznati pomen in posebnosti izseljevanja iz Gorenjske. OPOMBE 1. International encyclopeiJia of the social sciences, David L. Sills, 10 zvezek, 1968. — 2. Najbolj nazorno to vidimo v časnikih tedanje dobe, ki so v okviru rubrik pod skupnim naslovom, npr. Gorenjski novičar, prinašali novice iz teh krajev. — 3. Gorenjec (v nadaljevanju: G), št. 4, 3. 2. 1900, 'Z Dolenjskega'. — 4. G, št. 35, 27. 8. 1904, 'Podlistek: Škofja Loka. Po raznih virih sestavil Fr. K. '; G, št. 6, 7. 2. 1913, 'Noši obrtniki'. — 5. France Planina, Škofja Loka v začetku tega stoletja. Spomini iz otroških let. Loški razgledi (v nadaljevanju: LR), 1973, str. 157. — 6. Živko Šifrer, Sta- tistični podatki o izseljevanju s slovenskega ozemlja, I. del: Doba od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne (tipkopis, 1965?) (v nadaljevanju: Ž. Šifrer), str. 19, 28, 46, 68, 92, 114, — 7. Ž. Šifrer n. d., str. 60, 81-82, 104, 128, 137. — 8. Ž. Šifrer, n. d., str. 60. — 9. Ž. Šifrer, n. d., str. 82, — 10. Ž. Šifrer, n, d., str. 91. — 11. Ž. Šifrer, n, d., str. 119-120. — 12. Z. Šifrer, n. d., str. 128-129, — 13. Dušan Kermav- ner, Politični boji na Gorenjskem in delavsko gibanje na Jesenicah-Javorniku od začetkov do leta 1918 I, Ljubljana 1974, str. 126-127. — 14. Gre za statistiko, ki je izkazovala število 'dovoljenih' in 'nedovoljenih' izselitev na podlagi iz- danih potnih dovoljenj. 15. Marjan Drnovšek, Nekatere evidence o izseljevanju v Ameriko pred prvo svetovno voj- no. Kronika, 36, 1988 (v nadaljevanju: M, Drnovšek), str. 205-217, — 16. Preglednica temelji na podatkih iz razprav: Ivan Mulaček, Naše izseljevanje v številkah. Čas, zv, 4, 1913 (v nadaljevanju: I, Mulaček), str. 266; Ema Umek, Prispevki k zgodovini izseljevanja iz Kranjske v Ameriko v letih 1910-1913, Slovenski izseljenski koledar 1967, str. 202-204; uporabljeno je bilo tudi arhivsko gradivo iz Arhiva SR Slovenije (v nadaljevanju: AS), Deželno predsedstvo za Kranjsko, konvolut 5 ter Deželno predsedstvo za Kranjsko, Policijski oddelek, konvolut 4. — 17. J. Mulaček, n. d., str. 259. — 18. I. Mulaček, n. d„ str, 258, — 19. Alojzij Kuhar, Naše izseljensko vprašanje. Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str, 526. — 20. Ž, Šifrer, n, d,, str, 178-179. — 21. Ema Umek, Izseljenci z območja nekdanjih okrajev Kranj in Kamnik, SK 1979, str, 201-216. — 22. Isto, str. 202, — 23. Isto, str. 207. — 24. Janez Kos, Izseljevanje z območij nekdanjih okrajev Črnomelj in Kočevje, SK 1979, str. 209, — 25. Juro Adlešič, Organizacija slovenskega izse- Ijeništva, Cas, zv. 4 in 5, 1909, str. 177. — 26. G, št, 4, 3, 2, 1900, — 27. G, št, 22, 9, 6, 1900, 'Gorenjska' in št. 47, 1. 12. 1900, 'Kmetijo pred očmi!'. — 28. G, št. 48, 30, II, 1907, — 29. To je razumljivo, saj so te podatke črpali iz uradnih poročil o izseljevanju, objavljenih v raznih pregle- dih in statističnih publikacijah, ki jih lokalni vidik problema ni zanimal, — 30. Sava (v nadaljevanju: S), št. 4, 25, 1. I9I3, 'VAmeriko'. — 31. Isto, — 32. G, št, 22, 9, 6, 1900. — 33. G, št, 28, 14, 7, 1906, 'Gospodarske razmere v krajih ob zgornji Savi in Soči'. — 34. G, št. 7, 16, 2, 1900, 'Lelos'- nja ljudskaštelev.'—35. G, št, 15, 11,4, 1913, 'Dopisi. Iz TrboJ se nam poroča'. — 36. S, št. 18, 3, 5, I9I3, 'Dnevne vesti'. — 37. G, št, 33, 14, 8, 1913, — 38. Ema Umek, Prispevki k zgodovini izseljevanja iz Kranjske v Amerikol 218 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 v letih 1910-1913, SIK 1967, str. 204. — 37. G, št. 19, 13. 5. 1905. 'Loške novice. Vojaški dolžnosti se Je odtegnil'. — 40. G, št. 7, 16. 2. 1907, 'Novičar'. — 41. G, št. 20, 18. 5. 1907. 'Izpred deželnega sodišča'. — 42. S, št. 46, 15. 11. 1913. 'Meslo v Ameriko v zapor'. — 43. S, št. 45, 8. II. 1913.—44. G, št. 23, 5. 6. 1914. 'Novi- čar'. — 45. S, št. 9, 28. 2. 1914, 'Surovina'. — 46. G, št. 42, 19. 10. 1912. — 47. G, št. 12, 22. 3. 1902. — 48. G, št. 44, 31. 10. 1913.—49. G, št. 20, 18.5. 1912. — 50. G, št. 19, 9. 5. 1903. — 51. G, št. 14, 8. 4. 1911. — 52. S, št. 26, 28. 6. 1913. — 53. G, št. 25, 19. 6. 1909. — 54. S, št. 53, 27. 12. 1913. — 55. G, št. 38, 21. 9. 1907. — 56. G, št. 40, 5. 10. 1907. — 57. G, št. 24, 13. 6. 1913. 'Dopisi. Cerklje'. — 58. G, št. 38, 21. 9. 1912. — 59. Jurij M. Trunk, Amerika in Amerikanci. Celovec 1912. — 60. Isti, str. 543—606. — 61. France Planina, Število prebivalstva v loški dolini skozi zad- njih sto let. Loški razgledi XIII, 1966, str. 145; France Pla- nina, Naš ameriški rojak dr. F. J. Kerna, LR XIV, 1967, str. 198—200; Roman Savnik, Pomembni rojaki Poljanske doline, LR XIX, 1973, str. 222—235; Vincencij Demšar: Vas Osojnik pod Blegošem. LR XX, 1973, str. 177. — 62. Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju: ZAL), Obči- na Škofja Loka (OŠL), Status animarum (Žup. V) 28a. — 63. France Štukl, Škofja Loka in njeno prebivalstvo, LR j XIX, 1973, str. 135. — 64. Isto. — 65. Ivan Mulaček, Naše i izseljevanje v številkah. Čas, zv. 4, 1913, str. 256—266. — j 66. Nanje je opozoril mag. France Štukl, arhivist v omenje- nem arhivu v članku: Škofja Loka in njeno prebivalstvo v ' preteklosti, LR XIX, 1973, str. 141. —67. ZAL, OŠL, t.e. j 98. — 68. Isto. — 69. Ema Umek, Brazilija v 'rožnatih'har- vah, SK 1980, str. lU—lXA. — 70. ZAL, OŠL, t.e. 98, — 71. ZAL, OŠL, t.e. 98. — 72. Marjan Drnovšek, Nekatere evidence o izseljevanju v Ameriko pred prvo svetovno voj- no, Kronika št. 3, 1988, str. 205-217. — 73. S, št. 32. 9. 8. i 1913 'Potni listi in krošnjarska dovoljenja' — 74. G, št. 31, i 1. 8. 1913. — 75. ZAL, OŠL, t.e. 98. — 76. Isto. — 77. Mu- laček, n. d., str. 260. — 78. ZAL, OŠL. t.e. 98. — 79. Mula-] ček, n. d., str. 258. — 80. France Štukl, Knjiga hiš v Škofji' Loki II., Gradivo in razprave ZAL, Škofja Loka 1984, str. \ 97-98. — 81. ZAL, OŠL, Status animarum. — 82. ZAL,' OŠL, Popisi prebivalstva. — 83. ZAL, OŠL, Vojaške zade- ve, fase. 97, 119. — 84. France Štukl, Knjiga hiš v Škofji' Loki I, Gradivo in razprave ZAL, Škofja Loka 1981, str. 31-32. — 85. ZAL, OŠL, Vojaške zadeve, fase. 119. —86.. Isto. — i