Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din rŠt. 16.. - Leto XX. - Kranj, 18. aprila 19%. I Uredništvo in uprava jo v Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirauih pisem ne spr«jemamo. — Naročnina ta ..Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletna 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Svetilnik nad »prosto luko" in mestom Letošnje velikonočno ..Jutro" je moralo svojim kranjskim protektorjem, četudi ne rado, napraviti uslugo in žrtev, da je priobčilo zmeden članek o kranjski „prosti luki".\" koliko pristoja ..Jutni" vmešavati se v kranjske občinske zadeve, ki imajo tak temeljit oseben značaj kakor ga ima proslula »prosta luka , je stvar okusa in prestri-ža. Glede tega bomo „Jutru" še nekaj pošepnili na uho. ker mu doslej na različne njegove priimke, ki nam jih je nadelo, še nismo odgovorili. Omenjeni članek jasno očituje. kaj vse človek napiše in zmeša, kadar je v zadregi: samo da bi prikril pekoče mesto in svojo ahilovo peto. Trošarinski privilegij, ki ga je kranjski župan podpisal svojemu zetu hoče prikriti s tem, da omenja, da sta se tudi špirit in vino, namenjena za izvoz iz Kranja, trošarinila na poseben način. Gospodje od občine — v predmetnem slučaju ne gre za vino in špirit, temveč za manufakturno robo in skladišče, ki bi ga bile lahko imele tudi druge tvrd-ke te stroke trošarine prostega; bodisi tovarne, bodisi manufakturni grosisti, katerih zaloge in prodaja v mestu samem so neprimerno večje, kakor ona gospoda Sirca. Mislimo, da tudi „Jutrov" dopisnik, ki se zagovarja na tako neroden način, ne bo hotel trditi kaj drugega. Posebno posrečena pa je ona trditev tega dopisnika, ki pravi, da so se obč. trošarinski organi nahajali takorekoč pred njegovo hišo in so imeli torej dovolj prilike kontrolirati, kaj se v trošarine1 prostem skladišču godi. Pri taki konstataciji moramo seveda, ker poznamo dobro razmere in prilike, enostavno onemeti. Baš zato pa, ker poznamo te prilike, smo v dno duše prepričani, da so ti trošarinski organi bdeli strogo noč in dan nad tem skladiščeni, in bi bili prav gotovo kakršenkoli najmanjši sum vzbujajočo zadevo takoj pri javili g. županu, ki bi bil seveda tudi takoj posegel vmes in napravil red ter odvzel pravico za tako skladišče svojemu zetu. Dopisnik je lahko uver-jen v dno duše o tem našem prepričanju. Obžalujemo le, da nas je moral šele on opozoriti na to in da v svoji slepoti nismo tega sami pravočasno odkrili. Zato pa naj odkrijemo nekaj drugega. To namreč, da enostavno ne razumemo, čemu je imetnik tega skladišča sploh prosil za tak privilegij in s tem spravil svojega tasta in vso obč. upravo v neprijetno zadrego. Skladišče tam doli pod skalo prav gotovo ni tako dobro in zdravo, kakor bi moglo biti na strnžiški sončni strani. Čemu torej na- ravnost siliti v to, da se kaže drugim, kako moč se ima, mesto da bi se ravno v lastni zadevi, odrekel kakršnemkoli privilegiju. Če bi ga pa hotel imeti zase, naj bi to objavil tudi drugim in s tem bi odvrnil od sebe vsakršen sum, upravičen ali neupravičen. Prepričani smo, da bi vse manufakturne firme, bodisi producenti ali grosisti v momentu, ko bi zaznali, da je občina podelila e-neniu tako ugodnost, prosile za isto a-godnost. S tem pa bi seveda pomen trošarine za največje nje plačnike in za občino samo postal več ali manj ilu-zoren. Zadeva tega trošarine prostega skladišča je s tem za nas zaključena, v kolikor jo ne bomo obravnavali morda še pozneje, čim bo upravno sodišče izreklo svojo sodbo o razrešitvi občinske uprave, katere eden važnejših vzrokov je ravno to skladišče, ki ga revizijsko poročilo natančno objasnuje. Ne moremo pa preko očitkov o častikraji in denuncijantstvu, ki jih je nanizal dopisnik v „jutru" zato da bi postavil sebe v lepšo luč. Precej drzno čelo mora imeti človek in silno mirno vest, predno očita drugemu lustnosti, ki bi jih mogel morda zaslediti pri temeljitem izpraševanju vesti tudi na samem sebi in mogoče celo v obilnejši porciji. Dopisnik je najbrže prezrl vse to, kar smo pisali mi o denuncijacijah pripadnikov JNS stranke; in kako se je kradla čast in poštenje nedolžnim ljudem, je najbrže tudi čul. Kar se tiče pa časti-kraje v našem listu, se moramo omejili samo na konstatacijo, da je bila, če se jo more nazivati častikrajo; izrečena in zapisana v javnem listu in bi bila torej kot taka za sodišče dosegljiva. Vsakdo, ki se je čutil pa naših konsta-tacijah užaljenega, bi nas za to lahko prijel, če smo kaj neresničnega pisali. Pisali pa smo edino in samo stvari, ki se tičejo občinskega gospodarstva in se doteknili pri tem posameznih oseb le v toliko, v kolikor so imele z občinskimi zadevami kot odgovorni faktorji posla. Njih privatne in poslovne zadeve pa smo pustili v miru, ker nas ne brigajo in ker stojimo na stališču, da hočemo ozdraviti samo javne gospodarske prilike; drugo pa, če je bolno vseskozi, nas ne zanima, v kolikor predstavljamo sebe kot dopisnike lista. V par slučajih pa je res, da smo na svojih trditvah vtraiali in da smo pozvali, naj se nas toži kljub temu, da smo po objavljenih popravkih še enkrat ponovili izraženo trditev. Tožba pa je izostala. Morda nam bo „Jutrov ' dopisnik povedal, zakaj se ni reagiralo na tozadeven naš v listu objavljeni poziv. Ali je morda to potem častikraja, ali je celo kaj drugega? Samo v enem primeru smo bili potem še osebni, v zadevi, ki se direktno sicer ni tikala občine temveč samo zbadanje občinskega odbornika, kar smo njemu na ljubo morali zavrniti in odpraviti edino na tak primeren način. V ostalem pa naj nam „Jutrov" dopisnik našteje vse, kar se je enemu ali drugemu njegovih pristašev ukradlo na časti in kar bi ne bilo v zvezi z javnim gospodarstvom. Mi smo objavili že par člankov in smo v njih izrecno naglašali, da nam ne gre za osebe, niti za maščevanje, še manj za prepire in sovraštvo, temveč edinole za pametno in varčno gospodarstvo ter smo povedali, da hočemo občinske zadeve imeti depolitizirane, iz česar izhaja po sebi, da ne mešamo z njimi nobenih privatnih in nobenih poslovnih zadev kateregakoli javno premoženje upravljajočega organa. Tega načela smo se in se bomo strogo držali, ker hočemu s tem ozdraviti razdrapane kranjske razmere. Da so razmere take, kakršne so, ie krivda edinole na zastarelih metodah, ki se jih poslužujejo nekateri in ki ne spadajo v današnje čase ter v mali Babilon, kakor ga predstavlja danes Kranj. Mi smo pripadniki one linije, ki ozna-njuje mir in slogo ter potreben respekt enega pred drugim, ker smo prepričani, da se v takih prilikah, kakor so kranjske, bodisi v političnem, narodnostnem, gospodarskem ali drugem oziru drugače ne da živeti. Mi smo nasprotniki vsake sorodniške klike. Kdor ne odgovarja pravim principom resnega gospodarstva, mora stopiti vstran brez zamere in ne da bi smatral to za osebno nasprotstvo. Mi smo tudi odločni nasprotniki vsake ta-kozvane „Geheimthuerei", to je slovenski izraženo skrivnostnega zakrivanja pravih namenov enega ali drugega predloga. Mi hočemo in bomo preje ali sleje dosegli, da gotovi ljudje ne bodo imeli nobenega gradiva za razna-šanje neupravičenih domnev po ob-skurnih konventiklih. Občinske zadeve morajo biti vsakomur in vsak čas popolnoma jasne in sleherni davkoplaču-joči občan mora vedeti za vsako paro, ki je šla v javne namene. Revizija se mora provajati od strani občanov, ne pa šele od strani upravnih oblasti, potem ko se škoda že več popraviti ne da. V ta dva principa smo se zagrizli tako, da ne bomo odjenjali od njih, če bi „Jutrov" dopisnik še tako bobnel in grozil ter namigaval. Mi mu jamčimo, da bo brezpogojno podlegel, ker bomo tudi v naprej razkrinkavali vse, kar se nam bo zdelo količkaj sumljivega in nejasnega. Mi se takih gest, kakor jih izraža „Jutrov" dopisnik, prav nič ne bojimo, nasprotno smo mu zelo hvaležni, da je prišel z njimi. Zato se ne bojimo ne „pofa", in nobene druge organizacije, ne grozilnih pisem in ničesar ni, kar bi nas spravilo iz ravnotežja pri odkrivanju resnice in objasnjevanju gospodarskih načrtov. Nam je vseeno, kdo gospodari na občini, ker smo prepričani, da bomo spravili vsakogar na kolena in to pod vsakim režimom, ki si ne bi hotel osvojiti od vsega početka principa absolutne jasnosti pri svojem poslovanju. Te še mnogo stvari v Kranju, ki bi bile potrebne, da se javno raznesejo. Prizadeti bodo vedeli, kje so skrite te stvari, tičoče se javnosti. Mi hočemo to delo opraviti postopoma, mogoče je da ga celo ne bo treba v javnosti odpravljati, ker ga bodo pravočasno opravili prizadeti sami. Naš namen je samo ta, spraviti v vse zadeve, o katerih se polagajo javni računi v popolno jasnost. Daleč smo od tega, da bi delali komu.krivico. Povedali smo, da hočemo neprestano opozarjati in bdeti nad tem, da ne zagazimo, kakor so zagazile nekatere slovenske občine in druge javne ustanove v blato, iz katerega danes ne vidijo nobenega izhoda. „Jutrovemu" dopisniku smo iz tega vidika zelo hvaležni, da nam je očital „denuncijant-stvo" in „častikrajo". Obljubljamo mu, da bomo na ta način „denuncirali" in ..kradli čast" še naprej in sicer tako dolgo, da bo v vse naše javne zadeve prišla popolna jasnost, da ne bo imel iz njih nihče nobenih privilegijev, razun vsi skupaj en sam dobrobit ki ga more nuditi racionalno občinsko gospodarstvo. O davčnih predpisih to pot ne bomo govorili. Svetovali bi pa, da si. dopisnik dobro ogleda preje samega sebe, in svojo okolico, predno bi zopet prišel na idejo drugemu kaj podtikati. S prijateljem ..Jutrom" se bomo pomenili pa prihodnjič, kadar bo zopet prinesel kak tak dopis, kakor ga je ser-viral svojim bravcem za Veliko noč. Za danes mu povemo le toliko, da nam gre v „kranjski politiki" za jasen in odkrit način gospodarstva, ker ne maramo, da bi se kedaj moglo toliko pisati o njem, kakor bi se lahko pisalo o ljubljanskem kjer bi imelo „Jutro" dovolj gradiva ga obravnati. To bi bilo za širši krog njegovih bravcev daleko zanimi-veje, kakor pa je kranjski ..punto franco". zadeva V Kranju je že stara navada, da pri-vro na dan vse speče sile. vedno kadar se pripravlja kak občni zbor. Ker tudi Skupno združenje obrtnikov zboruje to nedeljo in voli novo upravo, so se našli in sešli pionirji „zgagarjev" v Narodnem domu, kjer so imeli sestanek pod okriljem še sploh nedovoljenega društva, z geslom „dol z treznimi obrtniki". Ker pri nas moda zahteva, da morajo priti v takih slučajih na pomoč razni eksperti, so tudi za ta sestanek poklicali mojstra v ustanavljanju društva, ki pa že parkrat vsled nepravilnega postopanja in drugih okolnosti ni moglo oživeti. Sklenjeno je bilo, da zmaga mora biti njihova, toda navzočih je bilo mnogo premalo da bi mogli sestaviti kandidatno listo. Druga njej sorodna grupa pa je bila užaljena, ker ni bilo povabljena k tako važnem zborovanju. Talko j je kupila „bencin" in šla po celi Gorenjski v agitacijo, da pripravi teren — ne za se — pač pa, za one, ki nočejo več podpirati nepoštenosti in čudnih namenov. Po poročilih podeželskih obrtnikov, so ti poslanci slabo opravili, ker zavedni obrtniki niso taki, da bi nasedali vsakemu hla-staču ter so jih prav pošteno zavrnili, lake vrste agitacije imajo res eno dobro stran; in ta pa je, da se vzbudi zanimanje za stvar tudi pri onih, ki se drugače tako živo ne udejstvujejo, pri tem pa hitro spoznajo kaj se vse skriva za tako agitacijo in kaj je v resnici pravi namen agitacije. Stanovsko zavedno obrtništvo pa jim je za te izlete hvaležno, ker tisti, ki samo ob volitvah vidijo svoje tovariše, nimajo njihovega zaupanja, da v dobi treh let niso delali za obrtništvo pač pa ovirali vsako pošteno delo. Nismo istega kot nepristranski delavci skrivali pred nikomur, še manj pa smo dovolili nekaterim rovar-jenje. Obrtništvo, ki ima le svoje interese pred očmi, bo vedelo koga naj si izvoli za dobo treh let, da bo združenje obrtnikov ostalo na oni višini, ki si jo je samo priborilo. Obrtnik. SKUPNO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV V KRANJU vabi vse obrtnike na 25. redno skupščino združenja, ki se vrši v nedeljo, dne 19. aprila 1936 ob pol 9. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju. V smislu čl. 16. skupščina sklepa z absolutno večino glasov prisotnih. Ako ob določeni uri ni navzočih zadostno število članov (ena tretjina), se bo skupščina vršila 1 uro pozneje in sklepala ter razpravljala po dnevnem redu ne glede na število prisotnih članov. Po čl. 17. sme skupščina sklepati samo o predmetih, ki so postavljeni na dnevni red ali ki so jih poedini člani vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno prijavili upravi. Računski zaključek za leto 1935 prejmejo Klani ob pričetku skupščine tiJ skan. Zapisnik zadnje skupščine je vsakomur na vpogled v pisarni združenja med uradnimi urami do 17. aprila t. 1. in so zato ne bo čital na skupščini. Občinske volilve v Šenčurju V nedeljo dne 3. maja, bodo v Šenčurju občinske volitve. Vse ugiblje, kaj bo in kako bo. Sedanje občinske volitve so važne predvsem zaradi novega lica, ki ga je dobila naša občina po komasaciji. Velika občina Šenčur odgovarja sedaj vsem modernim gospodarskim in kulturnim, političnim in komunalnim zahtevam. Tradicija, da spadamo z občan.! iz Vogel j, V okla, Prebaeevega m Hrastja v eno skupino, je že stara. Sodelovanje vseh teh skupin je, istovetno ne samo v pogledu farnega občestva, nego tudi v obče koristnih zade- vah. Vse tri občine tvorijo eno zemljepisno celoto, ustvarjeno že od narava: pota okoličanov vodijo v Šenčur. Celo pokopališče je skupno! Zato ne more biti prav nobenega stvarnega pomisleka, da tvorimo z zavednimi Vogljami in Hrastjani osnovno narodno telo, kot je občina. Druga stvar je seveda, kdo naj pride na krmilo te nove samoupravne edinice. Mi smo že prakrat povdarjali v našem listu, naj ljudstvu samo prtsodi sposobnost in vrednost tistih, katerim naj zaupa upravljanje občinskega premoženja in skrb za blagor občanov. Kdor STRAN 2 je brez umskih in moralnih kvalitet, kot so poštenost, neomadeževanost in smisel za splošno korist, ta ni za svetovalca, kaj še za vodjo občinskih zadev. In v tem oziru morajo ravno občinske volitve odločiti, da pride na čelo občinske uprave mož, ki je res najboljši med ljudstvom. Ce bo na vodilnem mestu naše občine stal res tak sposoben, moralno brezhiben in jasno ter trdno u-smerjen mož, potem bo to naši prekrasni občini in prebivalstvu samo v korist. Ako torej hočete, da pride ljudska volja do resničneišega in nepotvorje nepa izraza — potem ne poslušajte in ne verjemite luidem, ki propagirajo za pogubni centralizem, ki nemoralno zlorabljajo demokracijo in izmozgavajo naše ljudstvo ter ga hočejo dovesti v popolno suženjstvo pofarjev, batinnšev in »GORENJEC« fašizma. Zato oa: kdor je za pošteno in pravično občinskog ospodarstvo, kakršno je bilo v teh dveh letih, bo volil tisto listo ki je po ljudski volji postavila za odbornike res najboljše može iz naše občine, katerim se lahko mini" vesti tudi za naprej zaupa občinsko go gospodarstvo. Zadnja občinska seja se je vršila precej mirno. Nasprotniki so onemeli pod vtisom županovih poročil. Onemeli pa tudi pred lastno politično nerodnostjo. Pred bližajočimi volitvami se že sramujejo svoje JNS-arske stranke in se delajo naše, kar pa nam ne dela prevelikih skrbi. Vedno bližje prihaja čas. ko bodo liberalni in socialistični obrn/.i postali silno prijazni in sladki. TaJ krat pa boste volilci, vedeli, kaj vnm je storiti! Kaj je s trošarino Trošarina, ki je bila s 1. nprilora v Kranju vetji del po naši zaslugi odpravljena, še vedno ni definitivno končana in tudi še dolgo ne bo. Enako je tudi z uvo/.nino. V zadevi uvoznine imamo sicer enako glaseče se razsodbe upravnega sodišča v Celju in državnega sveta v Belgradu, ki pravijo, da je bilo pobiranje uvoznine v kranjski občini v letu 1934 protizakonito. Ker pa se kranjska občina vkljub temu brani, protizakonito pobrano uvoznimi povrniti onim davkoplačevalcem, ki niso tožili, lahko pričakujemo novih tožba in odločb tudi v zadevi u-voznine, ako ne bo nadzorna oblast posegla vmes. Pri trošarini pu je sedaj v zadevah, ki se tičejo predpisa trošarina par sto dinarjev, zavzel državni svet v nasprotju z upravnim sodiščem v Olju drugo stališče ter izrekel v nekaterih slučajih, da je bilo pobiranje tro-šarne dopustno n. pr. za premog itd. Naši JNS trošarinski eksperti sedaj vpijejo, kako sijajno so v trošarinski zadevi zmagali, si med seboj častitajo in pripisujejo velikanske zasluge za javni blagor ter razglašajo, d;; je zadeva trošarine končno rešena. Med tem, ko taktično odrekajo v zadevi uvoznine prejn-dicijelen značaj razsodbi državnega svetu v Belgradu, razglašajo istočasno, da je z eno sodbo istega sodišča trošarinska zadeva v njihov prid enkrat za vselej končana. Vprašanje kranjske trošarine se bo po naših informacijah še v mnogih slučajih razpravljalo kakor pred upravnim sodiščem v Celju tako pred državnim svetom v Belgradu in sicer sedaj v nekoliko bolj pospešenem tempu, ker se bo skrbelo, da kranjska občina ne bo več tako dolgo zadrževala rešitev v posameznih slučajih, kakor je to v začetku storila. Ker so tudi drugod poskusili, uvesti občinsko trošarino, na podoben način kakor v Kranju, je verjetno, da se bo v kratkem dosegla v tem vprašanju plenarna razsodba državnega sveta. Tedenske novice V velikonočni izdaji ..Gorenjca" smo pomotoma objavili, da bo sestanek Kranjske podružnice ZAK5 13. t. m. Sestanek se vrši v nedeljo 19. t. m. to je na belo nedeljo popoldan. Zbirališče od 1. do 2. ure pop. pred mlekarsko šolo v Škofji Loki. Sestanek je važen za član.T in nečlane, zato vabljeni vsi, kakor tudi drugj kmetje. Odbor. KRANJ V času obiskanja je obiskalo pri dosedanjih predstavah lepo število gledalcev. Vsi so odnesli najlepše in najgloblje vtise, ter je uprizoritev popolnoma dosegla svoj pravi namen, Zal so bili večkrat prostori Ljudskega doma premajhni. Ker je zlasti na cvetno nedeljo moralo mnogo ljudj oditi, ker niso dobili vstopnic, bo Pirosvetno društvo ponovilo to pre- krasno delo v soboto dne 18. t. m. ob pol 9. uri zvečer in v nedeljo dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne, Sobotnu predstava jo namenjena meščanom in bližnjim okoličunoin, nedeljska predstava pu predvsem šolski mladini. Kljub visokim stroškom je Prosvetno društvo znižalo vstopnino za ti dve predstavi^ da bo ivil\ manj premožnim sloj;em omogočen poset igre. Galerija je pri obeh predstavah v prvi vrsti namenjena za šolsko mladino. Občinstvo nuj oi oskrbi vstopnice že v predprodaji v knjigarni Ilirija. V nedeljo se dobe vstopnice v predprodaji pri g. Hud. Markeljnu zraven ..škofije". Številni gledalci, ki so že videli to igro, so bili prevzeti od lepote prizorov, ki se vrste polne tri ure drug za drugim. Za to naj vsak, kdor le more izrabi priliko In si ogleda to najveličastnejšo in najsvetejšo dramo, ki t,e je kedaj odigravala na zemlji. Težki in resni so časi v katerih živimo. Svetu manjka ljubezni in vere. Pridite, da si za trenutek ogrejete vaša srca ob pogledu na brezmejno ljubezen, s katero nas je obiskal na zemlji On, ki ga svet ni spoznal. Pridite, da vidite: Prijatelja nedolžne mladine, obdanega od kipečih in srečnih lic malčkov, Duhovnika in Učenika sredi sveta, ki žal ne razume Njegovega nauka. Kralja, ki je šele s križa pričel kraljevati svetu. Vse te slike vam bodo ostale živo pred očmi, okrepile bodo vaše izmučene noge. da boste lažje hodili za Njim. Pri sobotni in nedeljski predstavi bosia dodani še dve sliki in sicer Kristusovo vstajenje in Kristusovo poveličanje, ki bosta napravili igro še lepšo in veličastnejšo. Pridite! Fantovski odsek Prosvetnega društva. V sredo, dne 22. aprila, bo v knjižnici Ljudskega doma ob 8. uri zvečer občni zbor Fantovskega odseka. Vsi fantje-čluni naj gotovo pridejo! Velikonočno ..strašenje" v Kranju. Ne sme se pa pri tem seveda misliti starega slovenskega običaja ki je v zvezi z lepimi cerkvenimi obredi velikega tedna. To „strašcnjc" je bilo posebne vrste in povsem neobičajno v našem lepem in mirnem mestu. Za veliki teden je ..strašil" v poznih nočnih urah znani uslužbenec kranjskega podjetja. Bil je oborožen z revolverjem v eni roki in z odprtini nožem v drugi roki, pravi abesinski junak! Spravil se je nad svoje prijatelje in hotel vse postre-ljati. Streljal je po mestu v hišna oknu in s tem povzročil ogromno škodo. Letal je za nekim akademikom in hotel nad njim ]>okazati svojo moč. Ko mu je pošla municija je šel domov in si preskrbel nove naboje. To surovo divjanje je trajalo dolgo časa in so ljudje preplašeni odpirali okna in se nad divjuštvom opravičeno zgražali. Poskrbeli bomo, da zve o tem junaštvu centrala podjetja in primemo pouči svojega nastavljenca. kako se mu je obnašati v Kranju zlasti v nočnem času. Vprašamo srosko načclstvo, kaj bo ukrenilo nu tako divjaško postopanje. Zanimivo bi bilo dognati, če imenovani (poseduje orožni lisi; tudi bi se gu rudi neopravičene rabe orožja moralo strogo kaznovati ter mu odvzeti orožni list. Kako naj se imenuje tako postopanje? Pod naslovom, „Du se ne pozabi", smo priobčili članek, v katerem smo navajali, da je občinska večina Da proračunski seji dne 29. '3. 1934 na predlog g. Košnika sklenila, da se podpisnika pripomb k proračunu izročita državnemu tožilstvu. Kranjskj župan nam je poslal uraden popruvek, da to ni res, če prav je bilo res. In ker takega popravka nismo hoteli priobčiti, je kranjsko občina vložila kazensko ovadilo proti našemu listu in dosegla, da se je proti nam dvignila celo obtožba, katero je šele apelacijsko sodišče razveljavilo in kazenski postopek proti nam ustavilo. Sodu j pa je sres-ko načelstvo v Kranju kot nadzorna oblast z odlokom od 20. marca 1936 No. 2960/2 kranjski občini naročilo, da mora v sejni zapisnik vpisati vsebino predlogu, ki g.i je g. Košnik dne J'» 3. 1934 stavil in tudi sklep, čemur je občina že ugodilu: o tem se lahko v^nk davkoplačevalec na občini prepriča. Prosta luka v. Kranju je v živo zadela kar dokazujejo mnogi onemogli izbruhi jeze. ne radi naših navedb, ki se ne dajo več tajiti, ampak rudi odkritja samega. Prav vse, kar smo pod zgorajšnjim naslovom priobčili, je bilo točno povzeto iz revizijskega poročilu uradnih oigunov, ki so kranjsko občino rev' dirali: tudi ^besedilo našega članka samega, le da se smo ga mi celo omilili. Iz tega sledi, da se je ves gnev lil pravzaprav le proti onim organom, ki so vršili zgolj svojo službeno dolžnost ko so grajali podelitev trošarine prostega transitnega skladišču županovemu zetu ter poslovanje župana pri tej priliki. Gnev in jezu pa je imela predvsem le namen obrniti pozornost javnosti od presenečenja, ki je nastalo vsled priobčit ve našega člunku in so SO obračale proti namišljenim avtorjem tegu članka. • Zadeva s prosto luko pa na ta nučin še da-leko ni končana, kaj tj postala je za JNS občinsko gospodarstvo, kakršno je bilo v zadnji dobi pravi simbol. Vse gospodarst. na občini se je vršilo v tej dobi „v duhu in smernicah JNS", tako kakor je kranjska občinska večina ob začetku svojega poslovanja slovesno obljubila. V praksi pa so te smernice peljale skoruj vedno v kuko ..prosto luko", gotovo pa pri vseh onih akcijah, ki so imele za duševnega očeta glavnega eksperta in katere seduj uradna revizija tako zelo graja, da vsegu niti priobčit) ne moremo. 26. aprila v Dobrno in Rogaško Slatino! Avtobusna potovalna in izletniška pisarna Ne razmetlljte denarja! Oglejtesi poprej našo novo in veliko izbiro vseh vrstpomladanskihoblačil. Nudimo Vam tri prednosti: _Prodajalna „T1VAR'% Kranj 1. dobra izdelava in kroj. 2. izredno trpežno blago. 3. neverjetno nizke cene! Posetite nas brezobvezno in prepričajte se kar je v Vašo korist! Škerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) Shod na Primskovem. Nedelja sv. Trojice 22. maja 1932. je bil lep pomladanski dan. Ob 9. uri dopoldne sem se odpeljal z akademikom Lojzetom Ilijo na na Primsknvo. Med vožnjo sva z Ilijo molčala; pri ..Bekselnu" pa me vpraša Lojfte: ,.Kako bomo pa nastopili?". Jaz sem mu na to odgovoril: ..Bomo videli, kaj bo!" Ko se pripeljeva pred cerkev na Primskovo, je že stala tam velika gruča mož in fantov. Polagoma so se pomikali proti gasilskemu domu, kjer jc bil prostor pred domom že skoro poln mož in fantov. Prijazno so pozdravljali, takoj se je videlo, da so to naši ljudje. Vstopil sem v dvorano, ki se je v kratkem napolnila; okrog 300 mož in fantov je bilo v njej. Vsedel sem se v prvo vrsto, poleg mene pa g. Joško Za-bret, tovarnar iz Britofa, in pa bančni uradnik g. Franc Trefalt. Zavesa je zakrivala oder. Dolgo čakamo. Ljudje postajajo nestrpni. Tu in tam se sliši klic: „Kaj ne bo nič? Kje pa so? Ali se skrivajo?" Nekdo se oglasi: „Se še posvetujejo s poslancem Mravljetom, ki je tukaj." Končno se vendar odgrne zastor. Na odru so stali kakor „jogri" pred božjim grobom: v sredini Ivan Lokar, posestnik iz PnLmskovega, levo od njega nek tuj človek, ki ga nisem poznal, desno pa Franc Sajovic, posestnik iz Gorenj; zadaj za odrom so se skozi špranjo videli orožniki. „Kdo pa je oni poleg Lokar ja?" vprašam nekoga. „To je poslanec Milan Mravlje," se je glasil odgovor. te ko s? je dvignil zastor, je vsa dvorana kakor na komando globoko vzdihniia: ..Aaah". Po dvorani smeh in krohot. Ivan Lokar je pričel zborovanje in dal besedo poslancu Mravljotu. Med tem pa dvigne roko Lojze Ilija in pravi: „Navada je da se pri javnih shodih voli predsednik, zato predlagam, da se izvoli predsednik temu zborovanju." Lokar je prišel v zadrego. Pa pravi Mravlje: ..Predsednik je že tu, shod se je začel in jaz imam besedo." Ilija na to: ..Predlagam, da se voli predsednik". Vsa dvorana plosko in pritrjuje Ilijevem predlogu. Dvorana je bučala in se ni mogio točno slišati, kako sta pregovarjala Ilija in Mravlje o volitvi predsednika. Zato dvignem roko. v kateri sem imel palico in zakličem: ,.Mir, mir!" Bilo je naravnost zabavno poslušati ta dvogovor med Ilijo in navzočim poslancem o volitvi predsednika! Ilija je čisto mirno in v zavesti, da je .:a njim 100n/o navzočih, zagovarjal svoj predlog: Mravlje pa je postajal zelo nervozen in se je na vse kriplje upiral temu, da bi se volil predsednik. Prizor je bil res zelo intoresanten in je vzbujal smeh. Po dvorani je rastlo razburjenje in vstajali klici, da se mora predsednik voliti. Takrat zakliče Mravlje: ..Minili so za vedno časi, ko so vas zapeljevali razni zaneljivci.. !" Pri besedi zapeljivci je napravil očitno gesito proti meni. Zato sem vstal in rekel: „Kdo je zapeljivec . .?" On pa na to: ,.Vi zapel j ujete narod!" Jaz. pa sem mu odgovoril: „() tem se bomo še pomenili..." Takrat nastane velikanski hrup proti Mravljotu. Slišijo se klici: „Doli z njim, ven / njim!" V tem že stopijo na oder štirje orožniki in vodja zakliče: „V imenu postave izjavljam, da je shod razpuščen in vas pozivam, da se laz-idete." Takrat hrup po dvorani še bolj nara-^•aste Množica je od zadaj pritisnila proti odru. Nastala je nevarnost, da bi so ljudje uprli orožnikom in navalili na Mravljeta. Tedaj dvignem roko in zakličem: „Mir! Mi spo-štrjemo zukon in uradne osebe, zato se mirno razidirao! Živijo Slovenijo." Vsa množica je kot odmev zaklicala: ..Živijo, živijo dr. Korošec, dol z režimom!", in se začela pomikati ven skozi dvojna vrata. Stopim raz stopnice pred odrom, kamor sem bil stopil, ko sem pozval množico, naj se razide. Čakam, da se množica umakne iz dvorane. Pred menoj; je stal vodja žandannerijske patrulje, tuko da smo se skoraj tiščali. Nato pa se obrnemo proti vratom. Poleg mene sta šla tako, da smo se tiščali, Joško Zabret in Franc Trefalt. Ko gremo mimo odra ven, pogledam na Mravljeta, ki je nem in razburjen stal na odru. Ironično se mu nasmehnem, ne da bi črhnil besedico. Na odru so tudi stali še F. Sajovic in Lokar ter 2 orožnika. To omenjam rudi tega, ker me je poslanec Mravlje obdolžil, da sem takrat zaklical: „Živijo republika in živijo samostojna Slovenija." Radi teh obdolžitev sem bil obsojen na eno leto zapora, duši tega ni slišal ne predsednik Lokar, ne Sajovic, noben izmed 4 orožnikov in nihče v dvorani. Le Mravlje je trdil, da je to slišal in je tudi prisegel, do da sem zaklical te besede! Da je bilo prič na desetine, ki so bile pripravljene s prisego potrditi, da absolutno teh besed nisem izgovoril, menda ni treba še posebej povdarjati. Sploh pa menda tak bedak vendar nisem, da bi klicni: „2ivijo republika" pred žandiirjem, ki bi me moral, če bi bilo res takoj aretirati. O osabi g. poslanca Mravljeta bivšega kumunističnega kandidata in nato velikegu nacionalista in monarhista pa bomo še o priliki procesa govorili. Zunaj gasilnega doma je med tem nastal pravi direndaj. Ker je poslanec Mravlje ob razpustu zborovanja po/.vul svoje zaupnike, da naj ostanejo v dvorani, so tudi drugi hoteli nazaj v dvorano, fieie ko je vodja žundaimo-rijlske patrulje dal zagotovilo, da se shod ne bo nadaljeval, so se začele množice razhajati med klici: ..Živijo dr. Korošec, živijo avtonomna Slovenija, doli z diktatorskim režimom." Med tem se je razvil sprevod mladih fantov, ki so prepevali slovenske pesmi in klicali »živijo" dr. Korošcu. S Trefaltom sv« odšla proti Kranju. Pred cerkvijo na Primskovem se ustaviva in se tam z nekaterimi možmi malo pogovarjamo. Med tem časom pa je za nami prišel sprevod fantov, med katerimi je bil tudi akademik Ilija. Da bi se ne zdelo, da se tudi midva udeležujeva te manifestacije, sva s Trefaltom ostala zadaj in odšla proti Kranju šele potem, ko se je sprevod oddaljil za kakih 50 metrov. Pridružila sva se dvema orožnikoma, ki sta šla proti Kranjlu in tuko smo šli v mirnem in prijateljskem razgovoru v mesto. Gruču kakih 40 fantov, ki je šla pred nami. je šla po Jezerski cesti na Mestni trg. Tu so se pred .rotovžem" ustavili in zaklicali skupno še enkrat: živijo dr. Korošec in dol / režimom. Nato je nekdo komandir al i „Raz-hod" in fantje so šli vsak na svoj dom. S smehom na ustih kakor človek, ki napravi „maio becu" in gre potem zadovoljen domov. Pri mostu sem se ločil od obeh orožnikov, ki sta šla za gručo fantov. C. Trefalt je šel do mov na Primskovo, sam pa sem jo mahnil po poti mimo pokopališča v župnišče. To je vsa in čista resnica o shodu na Primskovem. In iz tega komarju, iz prav nedolžne politične demonstracije so napravili naši (lični ..nacionalisti" grozne „protidržavne, revolucionarne in protimonarhične izgrede, pri ka> terib je župnik Skerbcc zbral tolpo podivjanih ljudi, ki jih je nahujskui k protidržuvnim demonstracijam in s palico taktiral ruzbesneli in nahujskuni množici." Tako so se glasil« poročilo in ovadbe na oblasti . . . ! (Dalje prihodnjič), ffgr Kupujte le pri tistih trgovcih, ki inserirajo v našem listu. STRAN 3 Okorn iz. Ljubljane priredi enodneven avtobusni izlet v ti dve zdravilišči in letovišči 26. t. m. z odhodom iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj iz Kranja pa ob 4 uri. Cena je izredno ugodna in znaša za vožnjo tja in nazaj samo Din 130.— . Obenem opozarjamo na 3 dnevni izlet, ki ga priredi ista pisarna od 9. — II. maja na Plitvico in v Crikvenieo. Vožnja r<\ ta izlet bo samo Din 240.—. Vse nadaljne informacije dobite v pisarni v Ljubljani (bolel ,.SIon") ali pa v trafiki Komatar Kranj. Tujsko prometno društvo v Kranju je imelo v sredo 13. t. m. svoj redni občni /bor. O poteku istega bomo vsled pomanjkanju prostora poročali prihodnjič. O Binkoštih na Trsat čn na morje, še nobeno leto ni romanje na Trsat nudilo mišim romarjem toliko prijetnosti kot jih bo letošnje. Na binkoštno soboto 30. maja se odpeljemo s popoldanskim vlakom in se prvič ustavimo v Rajhenburgu, kjer bodo v lurški baziliki litunije. Nato se odpeljemo preko Zagreba -Karlovca na Sušak. Na hinkoštni pondeljek 1. junija se odpeljemo s parnikom po morju mimo otoka Krka na otok Rab in pristanemo v mestu Rnbu. Cena potovanju je Din 140.— , to pu samo za one ki plačajo do tO. maju. pozneje bo 20.— Din dražje. Prijave sprejema uprava ..Gorenjca", kjer dobite tudj nadaljne informacije, Kralj, banovinska poslovalnica iz Splita, bo priredila razstavo splitskih preprog v Hotelu Stara pošta od 18. do 21. aprila. Na razstavi bodo najnovejši motivi! Kmetje bodite složni! Ne prodajajte živine pod ceno! Cene živini bodo v pondeljek 20. aprila sledeče: Voli in boljše krave: 1. vrsta 5.50 Din. II. v r s t a 4.50 Di n. III. vrsta 3.50 Din. Teleta I. vrsta 7 Din JI. vrsta 6 Din. III. vrsta 5 Din. Krave slabše vrste naj vam oceni komisija na trgu. Ob 12. uri se trg zaključi. Kmečka zveza za Slovenijo. ŠENČUR Občinsko gospodarstvo. Vsak občan ima pravico da si občinski proračun pregleda in tudi prepiše. Računski zaključki so predloženi javnosti na vpogled v občinsk; pisarni skozi 15 dnevno dobo. Opozarjamo, da ima takrat, ko je razpoložen občinski proračun, vsak davkoplačevalec tudi pravico vlagati proti njem pritožbe. Pravico ima torej izpodbijati previsoke izdatke in davke za to pokritje. A to mu je mogoče le tedaj, če jih pozna v podrobnem. Zato je dol- žnost vsakega občana, du se posluži pravice do vpogleda vseli računskih obračunov in proračunov, ki posegajo neposredno in naravnost v občinsko gospodarstvo. Verska prenovitev. Vrste mož in fantov pri obhajilni mizi pred velikonočnimi prazniki in krasen obisk pri vseh 'iturgičnili cerkvenih govorih, to je bilo pač najlepši uvod v veličastno epopejo (Gospodovega zmagoslavja. Velikonočna procesija se je kljub slabemu vremenu vršila ob določenem času. Nenikekus Galileje! Cerkvena ura \ stolpu farne cerkve po daljšem Času zopet redno bije. Le /a koliko ču sa ? Grob se za grobom vrsti ... V Vogljah je odšla \ večno življenje Marija Stempih.Hr, po domače Zumrova mati. Na veliki četrtek so jo položili v grob. N. p. v m.! Prosvetno delo v zimskem času v Šenčurju ni počivalo. Pu ne samo v Šenčurju, tudi v podložnih vaseh se je delalo, čeprav niso o vsaki prireditvi sproti pripovedovali v časopisih. Prosvetno društvo ..Krek" v Oiševku je priredilo nekaj iger. Dramatični odsek prostovoljne gasilske čete na Lužah gostoval enkrat v Šenčurju z igro ..Zagorski zvonovi". Z veseljem ugotavljamo, da je kultura pronik-nila v širše plasti naroda in ne z bolnim vzdihom, ampak z zdravo resnobo in z zdravim elaiioni. Seveda bi z. nekaterimi res dobrimi igralci mogli pokazati še lepših uspehov, če bj imeli na razpolago primernejši prostor in boljši oder, kot ga dozdaj nimajo. Obisk ni bil vedno najboljši, pa snj ni prostora in tudi denarja ne veliko. Pač gospodari ta vražja kriza! To bi pomagalo. Postajanje pred cerkvijo ob nedeljah med službo božjo je razpaseno tudi v Šenčurju. Ponekod drugod so to grdo razvado že odpravili. Temu bi se dalo odponio-či tudi pri nas morda s pomočjo orožništva, ki bi po posebnem odloku dobili naročilo zapisati v takih prilikah tega in onega, če bi ne bil urnih nog. Ko bi zapisani dobili od okrajnega načelstva „listek", na katerega naj plačajo primerno kazen, bi kmalu zaleglo. ^'eznan kokošji prijatelj. V zadnjem času so vedno pogosteje izginjale kokoši iz nezaklenjenih kokošnjakov v ..gornjem" koncu vasi. Orožniki so šli na delo in prijeli človeku, ki pa odločno zanika vsako krivdo, dasi ga neku-tere okolnostj močno obremenjujejo. TJpumo, da se orožnikom posreči izslediti pravega kokošjega tatu. CERKLJE Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 19. aprilu ob pol 4. uri popoldan v Ljudskem domu dramo ..Voda". Pisatelj te ljudske drame je naš domačin g. Vombergar zato pričakujemo, da nas bodo obiskali vsi prijatelji našega prosvetnega dela in se bomo tako skupno od- Iz zanimivega sveta Da bi se Hitler oženil, je v angleškem parlamentu vložil tozadevni predlog poslanec delavske stranke. Na ta način bi se nemški Fiihrer umiril in spremenil svoj temperament, tako pravi poslanec. Angleški minister za zunanje zadeve Eden je predlog odbil-in ne misli v tem oziru podvzeti nobenega diplomatskega koraka. Velike noči se ljudje povsod vesele. Saj prinaša s seboj pomlad — čeprav so bili letos ti praznike zelo pikri —, odmor, zabave. V posebno nesrečo pa je bila letos nekemu Ame-rikancu. Po pošti je dobil velik pirh. Ko ga je odprl, se je naenkrat zaslišula močna eksplozija. Dobitnik je bil na mestu mrtev, ne kaj prisotnih oseb pa je bilo ranjenih. V pirh je bila namreč montirana bombu, ki je eksplodirala pri odvijanju tega nesrečnegu velikonočnega darila. V Koprivnico na Hrvaškem so pred par dnevi pripeljali dekle, okrog 20 let staro. V bolnici je zdravnik izvršil operacijo, pri tem pa moral ugotoviti čuden patološki pojav. Srce je imelo to dekle na desnj strani. Nič manj se pa ni začudil, ko je mora! konstatirati, da je to dekle imelo slepiča na levi struni. Slučaj je prijavil v študijske svrhe medicinski fakulteti v Zagrebu, kjer se bodo specialisti gotovo z napetostjo pozanimali s to čudno igro narave. Svojevrsten pojav je doživel tudi zagrebški zdravnik dr. Zubak, kar je v medicinski stroki kuriosum, zanimivost. Ponoči so ranili funta. Strel mu je šel skozi trebuh. Operacijo je izvršil omenjeni zdravnik, Nikjer ni bilo krogle, le mala glista je gledala skozi odprtine. Bila pa ni nič drugega kot slepič, ki je izstopil radi strela sam hrez pomoči zdravnikovega noža. Čudežne stvari se ne gode samo v Ameriki, ampak tudi drugod, je omenil operater. V Liki je bivši četnik Srb Pejnovio poleg svojega tovariša ustrelil bivšega Mačkovega poslanca Karla Brkljačiču. Tako je bila Lika v velikonočnih dneh spet bogatejša za eno razočaranje, ki so jih omenjeni pokrajini delili pod prejšnjimi avtoritativnimi režimi ljudje, ki niso imeli in nimajo za seboj, pristašev i-uzen — oblasti. Zločin je užalostil tiste kraje, sož.ulje pa so izrazi'i vsi večje kraji po Hrvaški, pridružila pa se je vsa Dalmacija. Črne zastave so visele pa Zagrebu, po provinci in Dalmaciji; za dušo poštenega in delovnega poslanca so na mnogih krajih brali sv. maše. Na pogrebu je bilo 20 dir. Mačkovih poslancev, 70 vencev in 10.000 ljudi. Biti rektor univerze je danes težka nalogu, dočim je drugod to več ali manj častno mesto. Kako težka služba in čast je tO bi utegnil povedati dr. Čorovič, rektor belgrajske univerze. Saj mora skrbeti za vse, za upravo, za gospodarstvo, seje in še posebno za akademike, ki danes povzročajo več preglavic kot kadarkoli prej. Iz raznih provinc pridejo v Belgrad, z različno mentaliteto. z. različno vzgojo, v prestolnici žive v raznih prilikah, padajo pod različne vplive. „Vendar jih imam rad", pravi univ. Pavle Popovič. „Dijaki so dijaki. A ker ljubimo tudi šolo, jim zamerimo takrat kadar delajo proti interesom šole". Težka pa je rektorjeva dolžnost tudi sama po sebi. Toliko fakultet je na primer v Belgradu, toliko sej v senatu, nud 250 predavateljev, okrog 150 slug, nad 8000 akademikov, univerzitetni proračun 26 milijonov. Upravljati je treba še privatno imetje, ki ga ima univerza precej. Saj ima v poietti več hiš, 16 znanstvenih in 18 humanih zudužbin in fondov. Ni to več navaden zavod, to je cela mala samostojna republika. Lahko si mislite, koliko je potem za njeno upravljanje treba dela, skrbi in časa. dolži!i g. pisatelju za to njegovo delo. Cene so nizke in je vstop vsakemu omogočen zato pridite v obilnem številu. HRASTJE I uk*ijšnjo Prosvetno društvo je vprizoriJo na cvetno nedeljo in veliki pondeljek žalo-igro ..V vulovih bolesti". Zaloigru podana če tudi le /. mladimi igralci je flosegla svoj uspeh. Nežno in čustveno dojemajoče so bile podane vloge: lle'ene, Sonje, Olge in Marte. Kar zadovoljujoče :o bile v danih prilikah rešene tudi vloge: Raj-munda, Andreja, Marjana in Rudolfa. Zelo prijeten je bil tudi nastop planšaric, ki so bile nadvse ljubke v podunih prizorih. Izvedeli smo, da so igralci vabljeni, du igro vprizore tudi na odrih sosednih prosvetnih društev. Ako je res — torej korujž.a velja, vsaj nas bo veselilo, da tudi mi Hrastjani pokažemo, da nekaj zmoremo! Zajamčeno enako trde osle, bruse, kašarje razpošilja najceneje kamnolom ROJS KARL - ROGATEC PODBREZJE Prosvetno društvo ponovi na belo nedeljo igro ..Meropa". Igra je iz, časa pred Kristusom in je zanimiva. Začetek točno ob pol 4h v gasilski dvorani. TR2IC Seje občinskega odbora so letos nekam pogoste. Kar vsak mesec se vrši po ena. Zadnja je bila 24. marcu, na kateri je g. župan poročal sledeče: Hodišče na cesti proti kolodvoru se ne bo popravilo; kamnolom v Mesirjevcu ima v najemu erar: klavniško posojilo je rešeno: proračun za leto 1936/37 se bo sestavil po 29. marcu; cestni odbor je dal občini 1.000 Din podpore: Razboršku se je montiral v tovarni nov vodni števec: bila je ena seja uprave.. Uprava je pregledala občinsko blagajno in jo našla v najlepšem redu; mesarji bodo za naprej v klavnici ubijali samo s pištolo: 1 str*;l stane 3.— Din: pri klavnici se bo napravila nova ograja; ban je odobril prekoračenje kreditov. — Virmirnnje proračunskih postavk je večina sprejela. Tudi statut za nagrado članom uprave je bil z večino sprejet. Ob sobotah in tržnih dnevih bodo avto-taksiji imeli postajališče ob dopoldanskih urah pri mostni tehtnici. Zivinoglednika Zadružnika Vinka se je nastavilo pogodbeno definitivno. Velikonočni prazniki so minuli. V soboto popoldan je nekoliko že strašil dež. a se je kasneje vreme popravilo tako. da je procesija šla po mestu. Bila je lepo urejena. Posebno sta slovesno Vstajenje povzdignila farna godba in niošk; pevski zbor, ki sta se vrstila v petju oz. igranju velikonočnih pesmi. Velikonočno jutro nas je pa prestrašilo s snegom. Mursikdo naših odduljenih faranov je moral ostati doma in ni mogel v cerkev. O praznikih je šlo skozi mesto mnogo izletnikov. Nekateri so zavili na kofee, kjer je bila sv. maša. Dosti je bilo pa tudi takih, ki so šli na Zelenico in veliko noč prebili brez cerkve. Marsikomu so se naši ljudje smejali in ga po-milovali. Slišala se je na njihov račun marsikatera pikra opazka. ..Šenčurske dogodke" Tržičani prav rudi beremo, K zadnji številki Gorenjca pa moramo pripomniti da so se znamenite „fine šunke" sušile poleg sv. Andreja, ne pa prj Verdirjevem Janezu. VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11. ŠKOFJA LOKA Poročilo o reviziji računov in obč. gospodarstva v škofji Loki, ki se je izvršila v smislu odloku kralj, banske uprave z dne 27. I. 1936 v dneh 28. januarja do 4. februarja 1936. 1. Škontacija blagajne: a) Kot je razvidno iz škontracijskega zapisniku, se je nahajalo v blngajni Din 30.409 gotovine, kar je preveč in nasprotuje čl. 3. razglasa o občinskih blagajnikih. b) Kljub striktnim predpisom banske uprave, da moora vsaka občina otvoriti čekovni račun pri poštni hranilnici, občina tega ni storila in vrši ves blagajniški promet z gotovino. c) Davčna uprava nakazuje cerkveno konkurenčno doklado občini za plačilo organista. Za te zneske se nahajajo pri občini začasne priloge o prejemkih in izdatkih, ne vod¡ p.» se o tem pomožni blagajniški dnevnik v smislu čl. 7. razglasa o blagajnikih. d) Ob priliki škontracije se je ugotovilo, da je bil izvršen zadnji vpis dohodkov in izdat- Prva največja urarska in draguljarska trgovina s podružnico na Gorenjskem Predno si kaj nakupite, oglejte moj o veliko zalogo in prepričali se boste, da dobite najceneje, naj-solidneje in po tovarniških cenah le pri tvrdki I. LEVIČNIK - urar KRANJ - JESENICE Kupujem staro zlato in srebro ! kov v blagajniških dnevnikih dne 20. I. 1956, ter se je ugotovilo šest (6) prilog dohodkov v znesku Din 18.882.- in osem (8) prilog izdatkov v skupnem znesku Din 18.586.60, kar znači neredno knjiženje, čl. 5. razglasa o blagajniki v. e) Glusom katastra psov je znašal dohodek pasje takse za 1. 1935 Din 6.404.-. Znesek ni bil prenesen nttj v taksni, niti v glavni blagajniški dnevnik. 2. Sejni zapisniki uprave: a) lz zapisnikov uprave ni razvidno, da bi bila uprava kdaj razpravljala v svoji seji i letnih računih 1933, dvanajstina januar-marec 1934 in 1934/35. po S 102 Z. o o. b) Enako iz teb zapisnikov ni razvidno, da bi predsednik občine kdaj poročal občinski upravi o izvršenem pregledu blagajne po § 84, Z. o o. kakor tudi ne, da bi bila uprava kdaj izvršila pregled blagajne po § 101. Z. o. o. c) Proračunske seje so skrajno pomanjkljive. Vršile so se v času od 25. oktobra 1933. dalje tri proračunske seje uprave v smislu § 96. Z. o o., pa niti iz enega sejnega zapisnika ni razvidna ne višina razhodkov, ne višina dohodkov, pa tudi ne odstotek občinske d sklade in višina drugih občinskih davščin. 3. Sejni zapisniki občinskega odbora: a) Več sejnih zapisnikov ne vsebuje dnevnega reda seje. Zapisnika od 14. XI. 1935 in 20. XII. 1935 sta pomanjkljivo podpisana in sicer ju je podpisal, prvega samo predsednik, drugega pa samo zapisnikar. b) Zapisnik o seji, ki se je vršila dne 28. XII. 1935, ob prihodu revizorjev v občino sploh ni bil še spisan. c) Enako kakor sejni zapisniki uprave fo tudi zapisniki proračunskih sej občinskega odbora skrajno kratki in pomankljivi. Zapisnik seje z dne 20. XII. 1935. v kateri se je obravnaval proračun za leto 1936/37, ne vsebuj* niti sumarnih podatkov o proračunu pa tudi višina doklade k direktnim davkom, kakor tudi višina ostalih občinskih davščin i/, zapisnika ni razvidna. d) Iz zapisnikov ni razvidno niti poročilo predsednika občinskemu odboru o pregledu blagajne po § 84. z.o., kakor tudi ne članov u-pravc po § 101. z. o. 4. Občinske takse: a) Taksni dnevnik se sicer vodi, vendar se ne knjižijo vanj vse takse v smislu čl. 6 razglasa o blagajnikih, ampak se nekatere takse knjižijo neposredno v blagajniški dnevnik občine in ubožnega sklada. b) Prj pobiranju občinskih taks se je izvajala dvojna praksa. V seji dne 8. V. 1934 je obč. uprava obravnavala prošnjo cerkv. pevskega zbora » Škofji Loki za oprostitev plačila takse ob priliki kulturne prireditve — koncerta. Občinska uprava je to prošnjo zavrnila iz prin-cipielnih razlogov. V seji dne 24. VIL (934 pa je obravnavala uprava prošnjo gasilske čete, da jo oprosti plačila občinske takse od plesne prireditve ob priliki gasilske veselice. Tej prošnji je občinska uprava ugodila in društvo o-prostilo takse. S tem je občinska uprava prvič prekoračila svo' delokrog, hkrati pa tudi postopala proti predpisom §2. taksne uredbe, po katerem se morajo odmerjati takse za vse c-nako. c) Občinske takse so se pobirale tudi skrajno neredno in se je pri reviziji ugotovilo, da niso bile pobrane v letih 1934 in 1935 naslednje občinske takse od plesnih prireditev in podaljšanja policijske ure: Gasilsko društvo, veselica s plesom dne 1. VII. 1934 Din 68.- Kavčič. Helena, podaljšanje policijske ure dne I. VII. 1934 Din 30.— Kavčič Helena, nedov< 'j ma plesna prireditev dne 25. XI. 1934 Din 64.— Občina bi bila v tem primeru upravičena pobrati takso v dvojni izmeri vendar se ni pobrigala niti toliko, da bi izterjala redne takso. , Sokolsko društvo, veselica s plesom 31. XII. 1934 Din 68.- Lepe izložbe, kar ni v Izložbah, je v trgovini: B. RANGUS sodni cenilec KRANJ Velika izbira ur, zlatnine, srebrnine, jedilnega orodju, očal, kakor vse ostale optike Popravila se strokovno in pod jamstvom izvr injejo v iinši prvi zlatarski delavnici ne Gorenjskem. — Kupujem vsakovrstno slato ia ■rebro. STRAN 4 »GORENJEC« Deisinger Josip, občinski odbornik podaljšanje polic, ure 51. XII. 1954 Din Gasilno društvo, veselica s plesom dne 7. Vil. 1935 Din Kavčič Helena, podaljšanje polic, ure dne 7. VII 1935 DiM Gasilno društvo, veselica s plesom dne 1. XII. 1935 Din Kavčič Helena, podaljšanje polic, ure dne 1/.XII. 1935 Din Sokolsko društvo, veselica s plesom dne 8. IX. 1935 Din Hafner Marija, prekoračenje polic, ure dne 8. IX. 1935 Din Sokolsko društvo, veselica s plesom 3!. XII. 1935 Din Hafner Matija, podaljšanje polic, ure dne 31. XII. 1935 Din 30.- 68. HI H L I OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Nepobrano skupaj Din 652.— (Nadaljevanje sledi) Izlet Škofje Ločanov za veliko noč se je vršil nad vse zadovoljivo. Čeprav so se odpeljali v dežju, medpotoma so vozili posebno okrog Delnic po nad 10 cm visokem snegu, so pa proti morju imeli lep sončen dan. Ogledali so si Kraljevico. Bakar in so prišli ob pol Sestdi na Trsat, kjer so prenočevali. V pondeljek zgodaj zjutraj so odšli na Sušak. kjer so si vse zanimivosti ogledali. Točno ob 11.uri pa so se odpeljali. Nazaj so prevozili drugo progo in sicer čez Črni lug, Gerovo, Cabar. Prezid Stari trg pri Ložu, Cerknica, Rakek. Planina. Logatec na Ljubljano. Ker so se prej dogovorili, je izletnike iz Kranja, Stražišča in Bitnja peljal direktno na Kranj in jih je oddajal spotoma do Škofje Loke. Vsi izletniki so bili z vožnjo popolnoma zadovoljni, tudi več fotografov smo imeli med selx)j. posebno veselje pa je bilo ko so izstopili nad Delnicami v snegu in se slikali.. Pa ne samo. da so izletniki uživali nad lepimi kraji, tudi ljudje kjer je avto čakal, so občudovali ta lep voz, ki je edinstven v našem kraju. Vsi izletniki se zahvaljujejo organizatorjem za njih dobro zamišljen izlet. Še si želimo tako lepe vožnje. Hinkoštni izlet na Koroško priredijo šk. Lo-čani po sledečem sporedu: čez Jezersko nu Železno Kapljo v Celovec in v Gospo Sveto, kjer bo prenočišče. Drugi dan v Ostrovico. Št. Vid ob Glini na Osojsko jezero, preko Beljaka na Podkoreusko sedlo in po Gorenjski nazaj. Natančen spored in ceno objavimo prihodnjič, ker je zanimanjle za ta izlet veliko in je že par priglašenih, se takoj prijavite v trgovini Planina v Škofji Loki. Hlapca vajenega sprejme takoj v konj in kmečkih župuišče Kranj del Iščem primeren lokal za krojašk »• bližini hotela ..Stare pošte" po možnosii z malo izložbo, za takoj. Ponudi) lista. Gospodična, k bi bila zmožna voditi knjigo- vodstvo in ibenem tudi kot blagajničarka. se išče. Slu •bo nastopi lahko takoj. Naslov v upravi. Gospodinja a i postrežuica k boljiši dtruilini išče mesto. Naslov v upravi. Najdeno je v( •č novih rut na Jezerskem blizu Besnianove žage. Rute se dobijo na Prini- skovein št. 99. Natakarico pridno, pošteno, prikupljive vna-njosti iščem za takoj. Prednost imajo Go-renjke. Naslov \ upravi. DRA2BA STANOVANJSKE HIŠE! Dne 23. aprila 1936 ob pol 11. uri dopoldne se vrši pri sreskem sodišču v Radovljici soba št. 33 prisilna dražba hiše z. vrtom v Predtrgu pri Radovljici, za katero najmanjši ponudek znaša 21.717,— Din. Pojasnila daje pisarna dr. Igo Šilarja, odvetnika v Kranju. fW\ *• |T vabimo, da si ogledate našo veliko zalogo vseh v že- I OUI l//JS leznilJ8ko stroko spadajočih predmetov. Vse naše priza-* ™ MM devanje stremi za tem, da se naše stranke POSTREŽE v njih popolno zadovoljstvo ,,MERKURM P. MAJDIČ trgovina z železnino — Kranj NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da se s 1. majem 1936 preselim v nove prostore na Glavnem trgu št. 14. (prej trgovina s čevlji „Jadran"). Vsem cenjenim obiskovalcem, ki so mi bili do sedaj naklonjeni, kakor tudi drugemu cenjenemu občinstvu se toplo priporočam še za nadaljno naklonjenost. VAJT OABR1EL, BRIVSKI MOJSTER KRANJ. Glavni trg št. 14. Vsa dela spadajoča v mojo stroko izvršujem poceni in solidno! Naznanilo I Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil ključavničarsko delavnico v svojo hišo na Vi-dovdansko cesto št. 11. (poleg gimnazije), kjer imam že več let trgovino s kolesi, šivalnimi stroji, otroškimi vozički itd. — Zahvaljujem se vsem svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost in se tudi nadalje najtopleje priporočam. Zagotavljam, da se bom potrudil v vsem postreči cenj. odjemalcem v ceni in blagu. — Najtopljeje se priporočam vsem za izdelavo štedilnikov, balkonskih in stopniških ograj. Izvršujem popravila vseh vrst kmetijskih strojev. — Nadalje izvršujem razno struženje kovin, avtogenično varenje in vsa v to stroko spadajoča dela. Ivan splošno ključavničarstvo, trg. koles i.t.d. KRANJ, Vidovdanska c. 11. (poletf gimnazije) Važno! Modroce! Otonmne, spalne di-vane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetr.sk. poleg Stare pošte, Kranj. Predno si kupite dežnik za pomlad oglejte si veliko izbiro vseh vrst modernih dežnikov lastnega izdelka ^ PRI DEŽNIKARJL i Jenko Alojziju KRANJ Sprejemam popravila in preobleke vseh vrst po najnižjih cenah. Otomane, divane. modroce in vsa v to široko spadajoča deln vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. luško delavnico f »" po možnosii J be na upravo \ Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.