Sv. Barbara v Halozah. (Odlomek iz krajne zgodovine.) Od Borla, starega grada aa strmi pečiai tik deroče Drave se med viaorodaimi hribi slavaozaaaih Haloz vleče proti jugu ozka dolinica, katero Bela napaja ia ob deževju tudi prerada poplavi ia zblati. Solučuati travaiki vrstijo ae z rodovitaimi ajivami, po hribih aa desao ia levo pa zori žlahtao Haloško viao. Proti Cirkulaaam se doliaa precej razširi, a nekoliko dalje jej zaatavi Gruškovec pot terjo razcepi v dve paaogi. Eaa se vije aa levo ter se poizgubi med Gruškovcem ia Brezovcem, druga pa kreae aa desao proti Paradižu ia v Medribaik, kjer se, razcepljeaa v več maajših doliaic, združi z različaimi hribi. V aledaji zagledaš aa deeao, — aa aajdaljši paaogi, ki od Huma pribaja ia ae v Cirkulaaab v doliao zniža, aa vzdigajeai ravaiai lepa cerkev z visokim zvonikom. Poavečeaa v čast sv. Barbari, devici ia mučenici, je cerkev ta, kot župaijska cerkev, središče, rekel bi duhovsko srce obširae župaije sv. Barbare aa Beli ali v Halozah. Nekoliko aižje v zaožju hriba sameva ajena mati, cerkvica sv. Katariae. Da-si le majbaa ia aezaataa kapelica je veadar eaa izmed aajstarejših ia meada tudi prvih župaijakih cerkva v spodajih Halozah. Početek avoj ima aajbrž že v štiruajstem veku. le okrogli svod je bil aamesto poprejšnjega leseaega stropa zidaa v poznejši dobi. V cerkvici sv. Katariue je troje altarjev : Prvi ia preduji je posvečea včaatsv. Ka- tariai, aa evaageljaki strani je altar sv. Roka, ajemu aasproti aa episteljski straai pa altar D. Marije. Posebaih zaameaitosti cerkvica aima izvzemši kameaito gotiško-obrobljeao dolbljiao v žagrebu. Ta je svoje dai brezdvomao atala aa evaageljaki atraai predajega altarja v steai, kjer ao sedaj vrata v žagreb ia je alužila v shrambo Najavetejšega. Postavljena je bila v gotski dobi, ko ao ustaaovili oadi vikarijo. Cerkvica sv. Katariae, okoli katere je bilo pokopališče z zidom obdaao, pa je spadala kot podružaica sv. Vida več let pod Hočko aadžupaijo ia tamošaji vikarij moral je v zaameaje odvisaosti Hoekemu aadžupaiku odrajtovati različne letae davke. V Hočkem urbarji od 12. aprila 1599 iu od 31. decembra 1622 ae aamreč aab.aja tudi sledeča opazka: ,,Vicarius s. Cathariaae ia littore Dravi Wolle prope Aakeasteia teaetur Domiao Archiparocho buo sacra perageati miaistrare, solvitque aaauatim pro obedieatia et deciaiis octo floreaos et praeter aoedos ae capauaeoa etiam duo vaaa viai." Izmed vikarjev, ki so bili pri cerkvici sv. Katariae aa Beli aameščeni, zaaa nam je do zdaj aamo edea, aamreč : Peter Hegelsperger, ki je po poroeilu aekega Oglejskega zapisaika bil dae 30. maja 1475 vmeščea.... ,,ad capellam s. Catbariaae, situatam sub parochia ecclesie a. Viti prope Petta, vacaatem per obitum preabiteri N. ultimi rectoria, cum cura aaimarum". Poznej ste cerkvici sv. Katariae ia Barbare, kot podružaici sv. Vida aavedeai v nekem Straasburškem zapisaiku od 1. 1545. Dotičao poročilo ae gla3i takole: ,,...die brieflichea Urkbuadea der Pfarre St. Veit vnder Pettau der Stifft sollea bey Herra Lukasea Zagkhi sein. Hat Fillial: St. Barbara vad St. Kathariaa geaaadt, St. Andree, St. Johaaua, zum bl. Geist vad zu 1. Fr. zu Licbteaegg." V drugi polovici šeataajstega vekaje protestaatizem uaieil maraikatero duhovaijo ia brezdvomao so pomilovacja vredae razmere, v katere je bila župaija sv. Vida po kalviaizmu udaaem Jakobu Cekeljuu prišla, uplivale tudi aa duhovuijo sv. Katariae, hčerkico sv. Vida. Toliko je gotovo, da v prvi polovici sedemaajstega veka ai bilo dubovaika pri sv. Katariai ia valed tega so aastopili žaloatai časi za ove kraje. Maogo otrok je umrlo brez sv. krsta ia marsikateri umirajoči je zdiboval brezuspešao po dušai pomoči, kajti aa daleko okoli ga ai bilo dobrega pastirja. ki bi priaeael ouemogli ovčici sv. popotaico. Bila je torej za ove kraje zares velika sreča, da ie slavni grad Borel dobil 1. 1639 grofa Sauerja za lastaika, kajti s Sauerji je v mračae Haloze prisvetila zopet luč krščaastva. Osobito ostaae Jurij Friderik grof Sauer*) s plemeaito avojo soprogo Marijo Barbaro, roj. grofico Trautmauasdorfsko za spodaje Haloze aepozabljiv, kajti oa ie župaijo sv. Barbare v Halozab zopet oživil ia se toraj sme po vaej pravici imeaovati njea ustanovaik. L. 1674. je dal Borel povečati in pri tej priložaosti poataviti veličaatao grajsko cerkev sv. Trojice, ki po velikosti ia lepoti prekosi marsikatero župaijako cerkev. V vsem ima čvetero altarjev. Predaji je posvečea v čast sv. Trojici, atranjski paD. Mariji, sv. Aatoau Padvaaakemu ia sv. Florijaau. Ta prostoraa, s slikami ia kipi krasao ozaljšaao cerkev bila je — ako amemo Raispovemu porofiilu (Pettau. 281)'verjeti, — aekaj let župnijska cerkev. V njej je aamreč grajski duhovaik opravljal po aedeljah iu prazaikih očitao božjo službo, dokler ai bila sedaaja cerkev sv. Barbare zgotovljeaa ia pri ajej župaija uataaovljeaa. Prvotao kapelico sv. Barbare, katero Strassburški zapisaik od 1. 1545, s cerkvico sv. Katariae omeaja, poatavili so bogoljubai Haložaai v čast patroaici umiraiočih, aajbrž že v drugi *) Jurij Friderik, Janez Ludvik in Janez Andrej baron Sauer bili so dne 27. avgusta 1668 postali grofi. polovici petaajatega veka, ko je huda kuga po slov. Stajarju zelo davila ia ae je čeačeaje av. Barbare tudi po aašib krajih zelo širiti zacelo. Tej kapelici je omeajeai grof Jurij Friderik Sauer oakrbel 1. 1667. tri aove zvoae v zabvalo, da je Bog po priprošaji sv. Barbare ajega ia ajegove ljudi obvaroval kuge, ki je 1. 1664 v Ptujaki okolici precej hudo razaajala. Velikemu je dal aapraviti aledeči aapia: ,,Barbara, aoa video, cur poaais Barbara dici: Sed qui te geauit, barbarua ille fuit". Ovi zvoaovi, ki ao blizo 150 let bvalo blagoduaaega grofa po Halozah ozaaajevali, bili ao početkom sedaajega veka preliti. Tudi sedaaja, še dokaj lepa, le aekoliko preaizka cerkev av. Barbare je lep spomiaek avaležaoati, katerega je grof Jurij Friderik Sauer s soprogo avojo Marijo Barbaro v čast sv. Barbari postavil. Ne da ae aicer aa taako določiti, kedaj da je bila ova cerkev poatavIjeaa, a toliko je gotovo. da se je to zgodilo po hudi kugi, ki je v letih 1680—1683 tudi po Halozah groztio davila (Dalje prih.)