SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXXII. (26)
No. (štev.) 37
RSLOVENU LIBRE
BUENOS AIRES
13.	septeihbra 1973
GRENKA SPOZNANJA IN BRIDKA RAZOČARANJA
Za ideološko kuliso so se začeli kazati prvi obrisi surovega profitarstva, ki ne pozna več nobenih meja. Celo sama slovenska ideja, ki je bila vsa leta fašizma in vojne primorskim ljudem kot zvezda vodnica, je bila naenkrat pohojena. Pod krinko državne enotnosti (kot norčevanje iz vseh, ki so se zanjo borili in tudi padli) je bilo ime slovenske narodnosti odstranjeno iz dnevnega reda v javnem življenju, odstranjeno celo z rojstnih listov naših otrok.
Toliko je bilo upanja in pričakovanja, potrpljenja za „predhodne“ težave, a sedaj se nam ti ljudje, ki so prišli od tam čez, zdijo vedno bolj tuji in oddaljeni četudi govorijo slovensko. Slovenstvo jim ni pomenilo nič vzvišenega, iskali so svojo korist, pomilovalno gledali na slovensko duhovno izročilo in na našo zvestobo, ki smo jo slovenstvu ohranili. V njih je neki otroški gon po iskanju nečesa eksotičnega, barvitega, vzhičeni so nad tem, kar je pariško, rimsko, nemško, amerikansko, čim bolj mednarodno, samo da je brez povezave s slovensko tradicijo; poveličevanje vsega tujega, če je ostalo še kaj slovenske zavesti, jo je prekrila skrajna strankarska nestrpnost. Njih plitva osebnost je bila sposobna samo kopiranja tujega brez lastnega notranjega doživetja.
Naša ljubezen do domovine in slovenski čut sta ob takih doživetjih izgubila svoj prvotni polet. Ignoriranje zamejskih rojakov, dvojna ideološka morala matice, strankarski prepiri za osebni prestiž v svetu, vse je vodilo do spoznanja, da neka domovina lahko tudi ni domovina, da slovenstvo lahko postane ob vsej zavesti in žrtvi ljudstva samo poceni sredstvo malomestnih prestižnikov in koristnikov, ki niso nikoli poznali ideala.
Kulturno in duševno praznino našega prostora sme zapolnjevati kakšen „Nedeljski dnevnik“, ki kuje dobiček, zato da nas poneumlja. Slovenski verski tednik, ki je tako na tekočem o Tretjem svetu, je našim razmeram odmaknjen, preveč oddaljen od našega izročila, da bi mogel potešiti našo duhovno žejo. Duhovna pot do goriške katoliške tradicije, ki je oplajala naše versko doživetje, je neprodušno zaprta.
Kaj danes priključena dežela, preizkušena od zahoda in vzhoda, v resnici čuti, nihče natanko ne ve. Smemo pa mirno zapisati: prepolna je grenkih spoznanj in bridkih razočaranj.“
M.N.
Sistemas y estructuras
Durante la reunión que mantuvo con los representantes de grupos juveniles c el movimiento jifsticialiata el general Perón abordó también el tema del cambio de estructuras.
“E1 errof muy grande de mucha gente”, dijo en esa oportunidad, “es pre-edender cambiar los sistemas. El sistema es un conjunto de arbitrios que forman un verdadero cuerpo, eso es el sistema y a nadie se le ocurra cambiarlo. Lo que hay que cambiar paulatinamente y con prudencia son las estructuras que cmfocrman 6 r sistema. El sistema no se cambia. El sistema va a re-sultar cambiado cuando la's estructuras, que lo conforman y desenvuelven lo hayan modificada. ¿Y cómo se modifica eso? Dentro de la actitud nuestra hay un solo camino que es la legislación. No es de ninguna maneta constructivo el romper un sistema. La. Unión Soviética rompió un sistema y creó otro hace 56 años —a pesar de que lo han ayudado todos y en la tecnología ha ido adelante— tiene que ir Brezhnev a ped:r ayuda a los EE.UU.. ¿Qué quiero decir con eso? — Los países que salieron de la guerra hace 27 años, por ejemplo, Alemania, de la que no había quedado nada, hoy es el país más rico de Europa, con el sistema más apropiado de toda Europa. La legislación alemana sobre la cuestión social es magnífica, porque ha hecho un Estado moderno, donde el esfuerzo es mancomunado.”
„SEDMA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA“
DELAVCI IZ JUGOSLAVIJE NA TUJEM
V svojem govoru partizanskim borcem 4. julija letos se je jugoslovanski komunistični diktator Tito pritoževal, da „na žalost nad 700.00 naših državljanov dela v tujini.“ Kakor običajno, je diktator Tito tudi tokrat prikril vso resnico, ker pač smatra jugoslovanske državljane in partizanske borce za ljudi, ki hitro pozabljajo odn., ki zadevnih uradnih statistik ne berejo. V u-radnih jugoslovanskih podatkih namreč stoji, da dela na Zahodu več kot en milijon delavcev iz Jugoslavije. Že konec 1972 je jugoslovanski Federalni urad za zaposlitev objavil, da je „v tujini zaposlenih okrog en milijon naših delavcev, kar je približno enajst odstotkov aktivnega prebivalstva naše države.“
V	Jugoslavji imenujejo jugoslovanske državljane, ki delajo v tujini, „sedma jugoslovanska republika“, ker pač več ljudi dela v tujini, kakor ima prebivalcev npr. jugoslovanska republika Črna gora (529.000).
DVE SKUPINI V PARTIJI
V	jugoslovanski komunistični partiji, vključno diktator Tito, izvoz delovne sile iz države zasledujejo z mešanimi občutki. Partija je deljena v tem vprašanju v dve skupini. Ena zagovarja pozitiven aspekt izvoza delovne sile iz države, draga negativen. Prva skupina navaja kot pozitivne tri razloge: a) huda notranja brezposelnost je z izvozom delavstva olajšana; b) delavci po-
JUGOSLAVIJA TRGUJE Z OROŽJEM
Prerohi svobode
Ves svet, svobodi in nesvobodni, z največjim zanimanjem in v gotovih krogih z zaprepaščenjem zasleduje naj-novejše preganjanje svobodnjakov v ZSSR. Nekaj let nazaj še tajna Organizacija za človečanske pravice v ZSSR takšna ni mogla več ostati, ker je sovjetska tajna policija prišla na sled najprej njeni dejavnosti nato še nekaterim njenim članom, ki segajo prav v vrhove kulturnega in znanstvenega ustvarjanja v ZSSR.
Sovjetski režim, ki mu danes nače-Ijuje Brežnjev, je menil, da bo zatrl organizacijo, če bo proglašal njene člane aa slaboumne in jih pošiljal v umobolnice. Ta postopek je bil tako razviden, da mu v svobodnem svetu normalni človek ni verjel, prav tako ne v ZSSR sami. Zato je sovjetski režim začel znova pošiljati „disidente“, kakor jih sam imenuje, v Sibirijo, v taborišča in na prisilno delo. Preganjanje se je zadnja leta stopnjevalo, zadnje tedne na še posebej in sedaj sega po trenutno najvišjih predstavnikih svobodnjakov v ZSSR, po Nobelovem nagrajencu za literaturo Aleksandra Solženicinu in fiziku Andreju Saharovu.
Na svobodnem Zahodu ugotavljajo, da Brežnjev na videz zasleduje nasprotujoče si cilje v zunanji in notranji politiki. Kako da stremi za odjugo v zunanjepolitičnih odnosih, z vsem, kar ta pomeni, od steklenice Pepsi-Cole do avtomobila Fiat, na drugi strani pa istočasno tolče po svobodnjakih doma s pravo stalinistično zagrizenostjo? Zakaj je Brežnjev pripravljen iti, bi rekli, do konca v odnosih med ZSSR in ZDA in med ZSSR ter Zahodno Evropo, ne dovoljuje pa niti najmanjše kritike sovjetskega režima doma?
Odgovor na ta vprašanja je mogoče najti v konfliktu trenutnih sovjetskih ciljev. Moskva danes nujno potrebuje odjugo z Zahodom, da bi si zagotovila bogastvo tehnike in znanosti, ki prav zaradi svobode prekipevata na Zahodu, s čimer naj bi si, tako pričakuje Brežnjev, ZSSR okrepila zastajajoče gospodarstvo. Moskva potrebuje zahodni kapital in znanost, da bo mogla vsaj delno zadovoljevati vedno večje zahteve svojega prebivalstva. Čas namreč v ZSSR prav tako hitro teče, kakor na svobodnem Zahodu, Brežnjevu se vedno bolj dozdeva, da še hitreje. In prav zaradi te hitrosti časa Brežnjev odn. sovjetski režim odn. sovjetska tajna policija z zaskrbljenostjo in včasih kakor nemočna opazuje, kako ji z bežečim časom uhaja izpod kontrole tudi vedno več sovjetskega prebivalstva. Prav zato sedanji napori Brežnjeva, da bi „disidentom“ v ZSSR dokazal, da liberalizacija gospodarstva ne pomeni tudi liberalizacije razumništva.
Nekaterim opazovalcem preganjanja svobodnjakov v ZSSR se zdi čudno, da Brežnjev s tako silo tolče po njih. Tako „malo“ jih je in kako naj bi tako „maloštevilni“ predstavljali nevarnost sovjetskemu režimu? Proces proti ViK-torju Krasinu in Petra Yakirju, katerih javna „priznanja“ krivde so poznavalce sovjetske zgodovine spominjala na zloglasne Stalinove procese, ter vedno pogostejši napadi na Soženicina in Saharova izgedajo, kakor da bi se bil Brežnjev prenaglil in da pretirava. Toda kot star marksist Brežnjev dobro ve, kaj se zgodi, ko nekdo zaseje seme kakšne ideje, še bolj, če se za idejo skriva svoboda, beseda, ki bi jo v marksističnem slovarju zamočali, če bi bilo mogoče. Zato se je odločil, da je treba v ZSSR kakor koli zatreti sleherno sled po svobodi. Rusi lahko pijejo Pepsi-Co-lo, se lahko vozijo v Fiatih, lahko delajo na gradnjah, ki jih financirajo a-meriški dolarji in lahko mahajo v pozdrav kraljem in princesam, toda — misliti po svoje ne smejo.
Največja nevarnost, ki preti sovjetskemu režimu od teh svobodnjakov pa je v tem, da njihova beseda ni prazna. Vedno več ljudi v ZSSR namreč ugotavlja, da so resnično zavzeti za boljše življenje svojega naroda. Njihova kritika družbe je namreč konstruktivna, ker stremijo za tem, da bi dali pojmu
V našem listu stalno spremljamo življenje in delovanje zamejskih Slovencev, tako na Koroškem, kot na Primorskem. Nenehno ob teh poročilih poudarjamo krivdo, ki jo za njih težki položaj nosi režim v domovini, ki ne le, da jim ne da podpore, marveč jih še sili v narodno izdajo. Razočaranje, ki spričo tega čutijo zamejski rojaki, je doživeto opisal M. N. v Katoliškem Glasu iz Gorice pod gornjim naslovom. Takole se glasi:
„V časih fašizma sta bila na primorskem predvsem duhovščina in Cerkev, ki sta slovensvtu nudila zadnje zatočišče. Zato je bila 'katoliška miisel v zavesti primorskih ljudi vedno najtesneje povezana s slovenstvom.
Socialistično in komunistično gibanje se je razmahnilo kasneje med delavci v Trstu in Gorici ter v vrstah kmečkega proletariata na podeželju, kjer ni bilo mogoče dobiti dela za močni presežek kmečke delovne sile. Vendar pa ta levičarska gibanja niso imela nestrpnega ideološkega in protivedskega značaja; bila so „napredna“ s cilji, ki so postajali toliko bolj idealiziram, kolikor bolj se je večal fašistični pritisk.
Katoliški Cerkvi so naši levičarji nasprotovali le v toliko, v kolikor je šlo za krivico nad slovenskim narodom kot je bil primer prisilnega odstopa goriške-ga nadškofa Sedeja ali izsiljeni odhod tržaškega škofa Fogarja.
Osvobodilni boj je na Primorskem potekal v znamenju borbe za narodno svobodo, beseda komunizem je pomenila bratstvo, ne pa brezbožne ideologije z napadanjem duhovnikov ali zatrtjem cerkvenih pevskih zborov, prepovedjo zvonjenja itd., kar vse je po vojni po priključitvi k Jugoslaviji („materi domovini“) prišlo do veljave.
Cele vasi so se tedaj izbrisale iz partije, zaprepaščene nad tem, da njeni člani kot komunisti ne bi smeli več hoditi v ljubljeno jim cerkev. Ko je potem komunistična oblast nasilno razbila vaške srenje, zatrla samostojno pobudo kmeta, pritisnila na vero zaposlenih, so minila leta, preden je prodrlo spoznanje: „Las-ciate ogni speranza, voi ch’entrate.“
Sprva so ljudje verjeli, da gre le za prehodne težave, ki jih ima „nova“ oblast pri svojem uveljavljanju, potem pa je zajel nemir vso deželo, toda rešitve ni bilo več. Usodno spoznanje je prodrlo v ljudi, ohromilo veselje, navezanost na domačijo in ostalo v duši kot kamen. Tako je še danes.
Dežela, kjer so ljudje tako ljubili knjige, petje in kulturo, kjer si mogel v zadnji zakotni vasici najti ljudi, ki so bili široko razgledani, narodno zavedni in poučeni, kjer skoraj ni bilo vasi, ki ne bi imela vsaj majhnega pevskega zbora, se je naenkrat pogreznila v molk.
V to kulturno praznino 'je začel vdirati ljubljanski radijski in televizijski program, revije in časopisje z osladnimi šalami, grobo intimnimi spolnimi nasveti, z vso malomeščansko plitkostjo liberalnega tipa, ki je na istih straneh ostro nasprotovala uradnemu nauku o socialistični samoupravijalski družbi.
„ljudska dcmokracija“o njegov dobesedni pomen, da bi mu našli pravo definicijo.
Daši bo morda danes Brežnjevu, jutri njegovemu nasledniku uspelo sedanje glasne svoobdnjake v ZSSR zatreti, seme svobode je zasejano in poganja vedno hitreje. Zledenela revolucija, v kateri se danes nahaja ZSSR, se lomi. Odjuga na gospodarskem področju, ki se ji sovjetski režim ne more izogniti, s seboj prinaša tudi vedno večjo zahtevo ljudskih množic po odjugi tudi na drugih poljih človeškega udejstvovanja. Narava sovjetskega režima zahteva postopne spremembe, toda razvoj ne more obstati samo na gospodarskem področju, temveč se nujno širi tudi na politično.
Brežnjev danes še preganja preroke svobode v ZSSR. Preganjal jih bo morda tudi še jutri. Toda, lahko se še njemu samemu zgodi, da bo preganjanje hudo obžaloval. A takrat bo prepozno.
Konec letošnjega junija je jugoslovanska komunistična partija pod krinko jugoslovanske vojske organizirala razstavo doma izdelanega orožja, mu-nicije in drugega vojaškega materiala. Jugoslovanski tisk je objavljal detajli-rana poročila opremljena s fotografijami o razstavi, ki so jo priredili v mestecu Nikinci, v bližini Beograda.
Daši je jugoslovanska komunistična partija s Titom na čelu neštetokrat izjavila, da „se bori za mir“ in da „je proti vojni“ in da „v tem boju podpira sleherno miroljubno državo“, je že takoj po juniju 1938, ko se je Tito sprl s Stalinom, pripravila načrte za zgraditev velikih tovarn za izdelovanje orožja, vse pod pretvezo, da se bo morala „sama braniti pred sovjetskimi grožnjami.“ Tako je tekom let v komunistični Jugoslaviji zraslo okrog dvajset tovarn za orožje in municijo, poleg njih pa še okrog sto pomožnih tovarn, ki dopolnjujejo oboroževalno zmogljivost jugoslovanskega komunističnega režima.
Jugoslovanski partijci, strokovnjaki za izdelovanje lahkega orožja, se ubijajo tudi z načrti za proizvodnjo gverilskega orožja ter še jim je posrečilo izdelati avtomatične puške, brzostrelke in minometalce, ki so za štirideset odstotkov lažji od starih modelov, medtem ko so jim strelno jakost skoro podvojili. Te vrste orožja jugoslovanski komunistični režim ponuja za izvoz gverilskim organizacijam v zahodnem svetu, za tkim. osvobodilne akcije.
Jugoslovanski komunistični režim izvaža svoje orožje tudi v države tkim. tretjega sveta v Aziji in Afriki ter so bile doslej tega orožja največ deležne Alžir, Egipt, Sudan, Abesinija, Indija, Burma in Indonezija. Več desetin milijonov dolarjev je prišlo v jugoslovansko partijsko zakladnico na račun izvoza orožja.
Jugoslovansko prebivalstvo partiia prepričuje, da bo z orožjem, ki ga proizvajajo v domačih tovarnah, v slučaju vojne mogoče vsaj zadržati sovražnika, ki bi vdrl čez mejo. Daši vsi vedo, da je trenutno edini možni zunanji sovražnik Jugoslavije Sovjetska zveza in da proti njenim tankom in letalom v Titovi Jugoslaviji nimajo orožja, ki bi jih moglo zadržati na njihovem pohodu skozi nekaj desetin kilometrov od madžarske meje do jadranske obale, v jugoslovanskih partijskih organizacijah vztrajno zavajajo mladino s propagando o „veličini in udarnosti“ jugoslovanske vojske. Dejansko je pa proizvodnja orožja v državi usmerjena v pridobivanje tujih valut.
KOSyGIN IN SOVJETSKA MORNARICA PRIDETA V JUGOSLAVIJO?
Iz še ne potrjenih vesti iz Beograda je pričakovati, da bo 21. septembra prišel na enotedenski obisk v Jugoslavijo sovjetski ministrski predsednik Kosygin. Predmet razgovorov naj bi bil sestanek „neopredeljenih“ v Alžiru. Predvsem pa bi bil predmet razgovorov dej-
"'-Ijajo iz tujine stotine milijonov tujih valut domov; c) nestrokovno delavstvo se v tujini usposablja za strokovna dela. Druga skupina pa navaja naslednje štiri negativne postavke: a) državo je zapustilo veliko število strokovnih delavcev in dragih izvedence? (okrog 280.000); b) delavci v tujini so podvrženi neprestanemu vpivu „kapitalističnih idej“ in „ekstremističnih emigracij“; c) partijska ideologija trpi hudo škodo, ker izvoz delovne sile dokazuje nesposobnost komunizma; d) nad
300.000	delavcev, ki so še vojno obvez-ni, „tri armade“, kakor je nedavno dejal Tito sam, se nahaja na Zahodu, med njimi veliko rezervnih častnikov.
S poostritvijo partijske kontrole nad vsem življenjem v Jugoslaviji je jugoslovanska federalna skupščina 8. junija t. 1. izglasovala nov zakon o „Osnovnih pogojih za začasno zaposlitev in zaščito jugoslovanskih državljanov v tujini.“	n
NEMŠKI KAPIALISTI ZNAJO BOLJE
V debatah pred izglasovanjem novega zakona so partijci navajali, kakor običajno, vse druge razloge za odhajanje delovne sile iz države, kakor resnične, se pravi: komunistični sistem. Naravnost smešno je npr. izzvenela Titova trditev, da je „partija brezhibna ustanova, ki jo vsi navdušeno podpirajo, razen nekaj tujih agentov," in da „jugoslovanski delavci, zlasti strokovnjaki, zato zapuščajo državo, ker npr. v Zahodni Nemčiji lahko več zaslužijo kakor doma.“ Nato je nadaljeval:
„Poskusiti moramo in, če le mogoče, zvišati plače, da naši ljudje ne bodo odhajali v Nemčijo, če jih Nemci lahko tako dobro plačajo, morajo več dobiti tudi doma. Toda nemški kapi taisti znajo bolje organizirati delo. če delavca dobro plačajo, potem takšen delavec ne lenari, ne kadi med delom itd. Naše delavce moramo bolje plačevati, zlasti,tiste z nizkim zaslužkom, da bodo mogli primerno živeti. Imamo težave, ker smo v preteklosti prehitro nastopali. Mislili smo, da je dovolj izdajati dekrete in vse bo samo steklo. To nas je veliko stalo...“ Lepa vrsta priznanj nesposobnosti komunističnega sistema, ki ga seveda vodi Tito sam.
Nedavno je severnoameriški New York Times citiral izjave predsednika Srbske akademije znanosti in umetnosti prof. Pavla Saviča, ki se je pritožil, da v komunistični Jugoslaviji ni možnosti za ustvarjanje in da delavci, zlasti znanstveniki, zapuščajo državo. Dobesedno je prof. Savič dejal: „Te ljudi žene v tujino naša družbena klima. Ni
(Sledi na 2. str.)
stvo, da se Jugoslavija še ni vključila v Sovjetski blok, kakor je bilo pričakovati po obisku Brežnjeva septembra 1971. Tudi naj bi Kosygin skušal pridobiti Jugoslavijo, da bi sodelovala pri kampanji Vzhodnega bloka proti rdeči Kitajski. V času obiska sovjetskega predsednika naj bi prispela v Dubrovnik enota sovjetske mornarice na prijateljski obisk.
VOJAŠKA REVOLUCIJA V ČILU
ALLENDEJEV KONEC
Opazovalci čilske politike so že dalj časa zaskrbljeno gledali razvoj notranjih dogodkov, v katerih so zadnje mesece izstopali zlasti trije čini tel ji: nespravljivost predsednika Allendeja, da bi vsaj za las odstopil od začrtanega programa; vedno večji pritisk s strani krščanske demokracije in desničarskih strank in končno naraščajoče nezadovoljstvo vojske spričo obupnega gospodarskega položaja, v katerem se je nahajala država.
Po zadnjem poizkusu dialoga z opozicijo, ki se je izjalovil kot prejšnji, so s svojih mest v vladi odstopili tudi vsi trije vojaški poveljniki, ki so obenem tudi zapustili svoja vojaška mesta. Tedaj se je odprlo vprašanje, kakšno smer delovanja bodo podvzeli novi poveljniki. Vsekakor so mnogi napovedovali državni udar, kljub konstitucional-ni tradiciji čilske vojske (od leta 1932 dalje so se ustavni predsedniki nemotf-no vrstili v Časa de la Moneda). Končno so se te napovedi izpolnile v torek,
11.	septembra, ko so oborožene sile izvedle revolucijo in posthvile na oblast vojaško junto.
Požar je sprožila mornariška postojanka v Valparaiso, odkoder je ogenj
„SEDMA JUG. REPUBLIKA“
(Dalje s 1. str.)
zraka za delo, ni tekmovanja, ni znanstvenega kriterija, ni polemike.“
Marksistični analitik delavskega problema v Jugoslaviji Zoran Petrovič pa, kakor Tito, zvrača krivdo za položaj na Zahodno Nemčijo: „Odhajanje velikega dela delovne sile iz države je možno razložiti s povečanimi potrebami za-hodnonemškega gospodarstva, ki se po krizi 1967—1968 spet močno razvija, prav v dobi vedno večje brezposelnosti v naši državi.“ New York Times je letos maja navajal, da „v Jugoslaviji išče zaposlitev okrog 400.000 ljudi.“
Jugoslovanski komunistični režim se na drugi strani nikakor ne more odpovedati velikim dohodkom tujih valut, ki jih delavci iz tujine pošiljajo domov. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta So delavci iz tujine poslali domov nad 500 milijonov dolarjev ter zato pričakujejo, da bodo do konca leta pošiljke presegle 1000 milijonov.
NOVI ZAKON
Novi zakon prepoveduje nekontroliran izhod strokovne sile, zlasti inženirjev in podobnih strokovnjakov, iz države. Poeg tega ne bo mogel oditi iz dr-
hitro zavel vso državo. Ni poteklo mnogo časa, ko je bila vladna palača obkoljena od vojaških oddelkov in iz zraka bombardirana od vojaškega letalstva. Takoj nato so oddelki pehote napadli vadno palačo. Allende je še skušal vzdržati z oddelki garde in osebne straže. A vse je bilo zastonj. Ko je Allende videl, da nima več pomena upirati se, si je vzel življenje.
Oblast so prevzeli poveljniki treh vojaških rodov, general Augusto Pinochet Ugarte, viceadmiral José Toribio Merino Castro, letalski general Gustavo Leigh Guzmán in še poveljnik ka-rabinerjev César Mendoza Durán. V izjavi naglašajo, da „želimo znova pridobiti za Čile mesto, ki mu pripada kot svobodnemu in neodvisnemu narodu. Hočemo preprečiti, da bi se v naši domovini uvejavila temna diktatura.“
S tem je v Čilu zaključena doba socialističnega poizkusa. S tem je padla tudi edina marksistična vlada, ki je prišla na oblast po poti svobodnih volitev. V koliko je doba Allende j eve vlade pozitivna izkušnja za Čile in za ves svet, bo pokazala zgodovina. Njej tudi prepuščamo besedo o sodbi nad dogodki 11. septembra v Čilu.
zave noben jugoslovanski državljan, ki še ni odslužil vojaškega roka. Danes je v tujini „nad polovico delavcev starih manj kot 30 let in večina teh med 20 in 24 leti starosti,“ so 24. junija t.l. zapisale Beograjske nedeljne novine.
Pravi cinizem v zvezi z delavci na tujem zveni iz izjav raznih jugoslovanskih komunističnih vejakov, da se bodo „v slučaju vojne ti ljudje znašli v neprijetnem položaju. Zunaj domovine so namreč izpostavljeni raznim pritiskom s strani ekstremističnih političnih organizacij in vohunskih služb.“ Isti funkcionarji tudi izjavljajo, da so delavci „izpostavljeni raznim emigrantskim organizacijam, ki jih financirajo reakcionarni krogi in cerkvene organizacije. Te organizacije so povečale svojo delavnost po Titovem pismu oktobra 1972.“ Isti fukcionarji tudi trdijo da imajo „jugoslovanski begunci na razpolago 30 radijskih postaj, ki dnevno oda j a jo sovražno propagando, poleg teh pa še 200 časopisov, veiko število brošur, pamfletov in letakov.“ Izjave so bile objavljene v beograjski Politiki 20. junija t. 1.
Naj odločnejši zagovornik prepovedi potovanja v tujino fantom, ki še niso odslužili vojaškega roka, je namestnik obrambnega ministra slovenski general Ivan Dolničar.
•mmm
mednarodni teden
Kuba je na alžirski konferenci tkim. neuvrščenih objavila, da je prekinila diplomatske stike z Izraelom. Na konferenci iso izglasovali itudi resolucije o „obnovi podpore ljudstvom Vietnama, Kambodže in Laosa, o osvoboditvi okupiranih arabskih področij, o vzpostavitvi pravic palestinskemu ljudstvu in c podpori afriškim osvobodilnim gibanjem“.
V Peruju na konferenci vojaških predstavnikov laitinoameriških držav niso odobrili perujsko-argentinskega predlogu o spremembi pogodbe o medsebojni vojaški podpori, ki ¡so jo kmalu po drugi svetovni vojni podpisale lati-noamleriške države z ZDA v Rio de Ja neiro.
Kolera, ki je v Italiji v zadnjih treh tednih zahtevala 23 smrtnih žrtev, predvsem v južnem delu polotoka, nima epidemičnega značaja, izjavljajo italijanske sanitetne obasti. En slučaj kolere so ugotovili 'tudi v Zahodni Nemčili. V istem času jei bolera zahtevala 20 smrtnih žrtev tudi v severnem Bangladešu.
Britanska princesa Ana si je na jahalnih tekmah v Kijevu v sovjetski Ukrajini zlomila ključnico, ker je padla s konja.' Z njo je na obisku v ZSSR tudi njen oče princ Filip. Brležnjev ja izjavil, da si želi obiska britanske kraljice Elizabete, dasi so sorodniki od komunistov pobitih ruskih carjev. Princesa Ana se bo predvidoma poročila letošnjega no vemblra kljub zlomljeni ključnici.
Nekateri obiski samo povečajo našo samoto.
Sacha Guitry (1885—1957)
Iz življenja m dogajanja v Argentini
Eden izmed dogodkov, ki je najbolj odjeknil v javnosti pretekli teden je gotovo gverilski napad na poveljništvi-vojaške sanitetne službe, ki ga je trockistična skupina ERP izvedla v noči med 6. in 7. septembrom. Izdaja mladega študenta filozofske fakultete, ki je v tej edinici služil vojaški rok je omogočila nemoten dostop skupini dvanaj stih gverilcev. Vendar je pogumna akcija dveh vojakov preprečila uspeh prevratne skupine: rešila sta se vezi, pobegnila iz vojašnice in obvestila bližnjo policijsko postajo. Od tedaj naprej se je vse razvijalo po predvidenih poteh. Policija in vojaštvo sta obkolili zasedeno postojanko in končno prijeli gverilce, še prej je v nesrečnem dogodku, kateremu je kriva gverilska kr voločnost, izgubil življenje polkovnik Duarte Ardoy.
Ta gverilski napad pa ima večje posledice kot sicer zgolj policijske: najprej se je ob njem tudi vlada končno jasno izrekla proti tem nasilnim izgredom, in obljubila, da bo prevratnike preganjala „z vso težo zakona“ (ta izjava je še pomembnejša, če upoštevamo, da so bili štirje od napadalcev med amnistiranimi ob nastopu peroni -stične vlade). Dogodek je tudi pokazal jasno delitev v argentinski gverili in sicer med skupino, ki se pokori Peronovemu ukazu, da se z akcijami preneha
Razklanost neuvrščenih
PROTI CASTROVI KUBI
Kakor so predvidevali poznavalci tkim. tretjega sveta, se je konferenca v Alžiru končala z visokodonečimi resolucijami, ki bodo jemali v poštev morda samo nekateri s stvarnostjo sprti demagogi.
To je povsem jasno povedal libijski predsednik Gaddafi, ki je navzočim delegatom, katerih mnogi so ga z zapre-paščenjem poslušali, dejal med drugim tudi tole: „Ne verjamem v nobenega od vaških lepih človečanskih namenov, ki ne bodo nikdar zagledali belega dne. Soglašam sicer z njimi brez oklevanja, toda prepričan sem, da ta skupina (neuvrščenih držav) ne bo mogla organizirati kolektivne obrambe. To je nemogoče. Vse, kar upam, da se bo zgodilo, je to, da se bodo člani te skupine obvezali, da ne bodo napadli drug drugega. Tako bomo odstranili strah pred vojno ali dejansko vojno na skoro polovici sveta.“
Gaddafi je bil tudi skeptičen glede resnične neuvrščenosti posameznih držav, ki so poslale svoje delegacije v Al-žir. Zlasti je napadel Kubo ter je naravnost izjavil, da nasprotuje Kubi, da bi še naprej ostala članica te skupine. „Zakaj potem ne bi sprejeli tudi druge komunistične države v našo skupino?“, je vpraša delegate Gadafi. „Jaz sem socialist, Castro pa je komunist. Jaz sem neuvrščen, Castro pa je uvrščen,“ je poudaril Gaddafi. „Kubanska revolucija je izgubila sleherni smisel, ker se je Kuba rešila dominacije ZDA, pa je padla pod dominacijo ZSSR,“ j e pribil Gaddafi.
Zahodni opazovalci konference v Alžiru so ugotavljali, da je bila to verjetno zadnja taka konferenca, ki se je je udeležil zadnji še živeči organizator tkim. neuvrščenosti, jugoslovanski komunistični diktator Tito in da tudi njemu velja zgornja Gaddafi jeva izjava.
(med temi so najmočnejši Montoneros, ki jih vodi Mario Firmenich), in pa pretežno trockističnimi skupinami, ki lih peronistična zmaga in vlada ne zadovoljita. In končno je dogodek pokazal soglasje med vlado in oboroženimi silami, saj je bilo v vladni izjavi govora o „praznem poizkusu ranitve oboroženih, sil. . . ne da bi razumeli, da so se te inštitucije znova vključile v ljudsko čustvovanje in v narodni proces.“ O tem priča tudi pooplno soglasje glede pristojnosti sodišč: enajst gverilcev bo sojenih po civilnih zakonih, dva pa bosta prišla pred vojaško sodišče.
Vendar ni bila to edina težava vlade v preteklem tednu, čim se nadaljuje celoten razvoj, tem več je problemov, ki jih mora vlada nenehno reševati. Med temi je gotovo na prvem mestu, ne po važnosti pač pa po vidnosti, problem mesa. V deželi, kjer je živinoreja eden stebrov ekonomije, ljudje po mesnicah zastonj sprašujejo po mesu. Ko je namreč vlada z dekretom odpravila zasebne klavce, da bi s tem mogla vzdržati sedanje maksimirane cene, je povzročila konflikt, ki še ni rešen. Odpor je precejšen in prihaja do izraza na različne načine. Tako so npr. pretekli teden na živinskem trgu v Linier-su protestno spustili na cesto na stotine glav živine, in so se potem kravice in celo prašiči sprehajali po mestnih ulicah. Mimo teh zabavnih incidentov vlada obljublja, da se bo dobava mesa normalizirala že prihodnji teden.
Politično pa položaj v državi ni doživel večjih sprememb. Opazna je le delna poostritev že zavzetih stališč. Tako npr. kandidat desničarskih federalistov Francisco Manrique vedno bolj pogosto in ostreje napada vlado in Perona in s tem pridobiva opozicionalno glasove. Prav tako pa so malo ostrejši nastopi radikalov, zlasti kandidata za podpredsednika mladega senatorja De la Rua. Peronisti pa vztrajajo na svoji poziciji voditeljev „narodnega procesa”. Zanimivo je to, da so trije kandidati desničarsko sredinske usmeritve, le e-den pa, Coral, resnični predstavnik levice. Tudi on nima večjih izgledov.
Perón sam pa je v nedeljo, 9., do-e-gel velik uspeh, ko je sprejel predstavnike peronistične mladine. Njihova zaslomba je bistveno važna pri bodočih volitvah. Res je da je delavstvo „hrbtenica peronističnega gibanja“, kot je Perón izrazil pred dnevi, a nikakor si ne more dovoliti odbijati mladino, zlasti ne v neposredni bližini volitev.
f Arhitéht Yiikor Suivie
V nedeljo,
9. t. m., je umrl po dolgotrajni bolezni — pred letom ga je zadela kap ter je bil ves čas močno paraliziran -znana slovenska oseb-noist v Bue-
nos Aiiresu, arh. Viktor Sulčič. Bil ie markantna osebnost visoke postave, izrazitega obraza, ki je razodeval umetnika in misleca, čustvenega človeka m človeka dejanja. Bil je „staroslovenec“, emigrant že iz 1. 1924, ko sle je priselil iz Trsta v Argentino kot toliko drugih Slovencev, ki so se umikali pred nalsto-pom fašizma v novi svet. Rodil se je namreč 2. 8. 1895 pri Sv. Križu v slovenski okolici Trsta, pa je kmalu izgubil starše in ga je vzg'ajala teta, ki je bila v službi pri italijanski šoli „Dante Alighieri“.
Večkrat mi je pokojni ¡Sulčič pripovedoval, da ni nikdar obiskoval sloven-
skih šol, le italijanske, pa je ostal vse življenje zaveden Slovenec, velik ljubitelj slovenske knjige in slovenske umetnosti sploh. Po študijah v Trstu in v Italiji je v Bologni postal 'arhitekt. Nekaj časa je bil tudi v Zagrebu, kjer je popravljal z arh. Biliničem Meštrovi-
čevo hišo v Mletački ulici v Zagrebu. Tedaj mu jte mojsteir poklonil tudi enega osnutkov za Stroistemajerjev spomenik, ki je stal odslej vedno na vidnem mestu v njegovem stanovanju.
V Argentini je preživel petdeset lot ter je tu ustvaril -kot arhitekt več po-
membnih del, ki so mu zagotovila lepo mesto v argentinskem stavbarstvu. Takoj po prihodu (1925) je dobil drugo nagrado njegov načrt za mestno hišo v Bragadi, prihodnje leto pa celo I. nagrado (skupno z drugim arhitektom) za matično palačo Državne hipotekarne banke v Buenos Airesu. Toda odobreni načrt se ni zgradil, ker je med tem padla vlada. Arh. Sulčič je tožil državo za odškodnino in je pravdo — dobil. Rad se je pobahal, da je bil prvi, ki je take vrste tožbo dobil. Najvažnejši njegovi stavbi pa sta Mercado de Abasto Proveedor na Plaza Once pa Stadion športnega kluba Boca Juniors. Najlepša dela pa so gotovo njegova cerkev v San Justo (Asilo de los Ancianos) ter razni paviljoni Zavetišča ob njej. Poleg tega je zgradil več oddelkov znane Italijanske bolnice v Buenos Airesu ter biblioteko Florentino Ameghino v Lu-janu, kakor tudi vhod v lujansko pokopališče. Pa tudi Mercado Velez Sars-field v Buenos Airesu. Poleg teh glavnih stavb je zgradil mnogo stanovani-skih hiš, blokov itd. ter mnogo lepih objektov za notranjo opremo stanovani. Skratka: kot arhitekt je bil poznana in priznana osebnost v argentinskih krogih, o kateri so pisale tudi strokovne revije (o Mercado de Abasto predvsem). Slovenska revija Meddobje je prinesla v eni lanskih številk 1972 (letnik XII., štev. 1) 9 podob njegovih arhitektonskih stvaritev s kratkimi živ-ljenjepisnimi podatki o njem.
V zadnjih letih, ko je stopil v pokoj, se je posvetil bolj umetnosti; namreč slikarstvu in pisateljevanju. Kot slikar je bil impresionist ter ga je navdihnil zlasti obisk domovine pred leti in njegov Jadran, okolica Sv. Križa. Njegove
„marine“ so sveže in občutene, saj so del njegove mladosti in hrepenenja v tujini. Razstavljal jih je tudi v Bel-gradu in med Jugoslovani v Punta Arenas v čile. Sicer pa je svoje slike razstavljal že od 1. 1954, ko je začel v enem najbolj priznanih buenosaireških razstavnih salonov v Witcombu, kjer je razstavljal tudi 1. 1959. Zadnja njegova razstava je bila 1. 1968 v prostorih mestne občine Buenos Aires (Consejo deliberante de Buenos Aires), o kateri smo pisali tudi v našem listu, in kjer se morskim motivom pridružujejo tudi argentinski, kriolski s pampe.
Sulčič je bil tudi pesnik in pripovednik ter publicist.
Leta 1965 je izdal pesmi Luces y sombras v kasteljanščini, katere je sam arhitektsko opremil. Dodal pa je kaste-ljanski zbirki tri pesmi v slovenščini. V teh treh se je spomnil svojega rojstnega kraja Sv. Križa in Krasa ter jima dodal „marino“, ribiško balado z naše obali. Svojo domačo vas je takole predstavil:
Na robu Krasa, kamenitega sklada, ki strmo v Jadransko morje pada, na severni breg oviti obali (pri morju vinogradi so in pristanišče, na vrhu grušč, trnje in žajbelj v skali, v zalivu Grljansko kopališče) počiva Sveti Križ, moja rojstna vas. Gleda Istro od Trsta do Kopra, do
Pirana,
skozi burjo po valovih čez Čedas, od Gradeža, Sočo do Sesljana; od zadaj pa Julijske planine,
'■veste varuhe naše domovine.
Ljubil je svojo tržaško obalo, ljubil je svoj „mili Kras“, kjer rdeča je zemlja od trpljenja in krvi in polna je solz materinskih oči.
kjer
iz cerkve v nebesa gre molitev v višavo, da se Bog usmili nad ubogo naravo...
On je v tujini dobil kruh, toda srce mu je bilo na Krasu. Tudi zbirka proze v kasteljanščini, ki nosi naslov La Olla (Pisker), je nastala iz domačih motivov in motivov izseljencev. Spominja se tu usod dveh nabrežinskih ka-menarjev, katerih eden najde v Argentini „Ameriko“, drugi pa propade še bolj in se ne more vrniti domov. Bogati rojak mu pomaga na pot in pošlje še ženi lep „prihranek“. Morda najlepša med njimi je zgodba Z ekumenskim motivom, kako jugoslovanske izseljence pokopu jeta dva duhovnika — katoliški in pravoslavni v lepi medsebojni slogi in ljubezni ter istočasno obsoja versko netolerantnost nasilne protestantske kolportaže. Zadnji njegovi deli pa sta bili predavanje o slovenskem „arau-kancu“ Ivanu Benigarju, znanstveniku in „belem indijancu“ pod Andi, katerega je poznal, saj je umrl šele 1. 1950 (ter knjižica o njem, ki jo je naslovil: El sabio que murió sentado (1970) = Modrijan, ki je umrl sedé.) Tu je opisal obisk pri njem ter podal oris njegovega dela med indijanci, katerih zagovornik, raziskovavec in eden izmed niih je postal. Tako je poživel spomin na, enega najzanimivejših slovenskih emigrantov v Argentini, ki bi prav gotovo zaslužil vsaj — od naše strani — posebno monografijo. Seveda bi jo moral napisati čovek, ki pozna dobro indijanska narečja. Imamo pa tudi take znanstvenike med Slovenci na tej obli sveta, ki so tudi svetovno priznani.
Arh. Sulčič je bil velik Slovenec in Jugoslovan, ki se tega ni nikjer sramoval izpovedati. Svoji knjigi La Olla ¡e dodal na platnicah svojo kratko biografijo, kjer je pribil takoj v začetku „de nacionalidad eslovena“. Vedno se je živo zanimal za kulturno življenje Slovencev ter je bil pred drugo svetov-
no vojno v veliko oporo tako poslaniku dr. Izidorju Cankarju kakor msgr. Hladniku pri njunem delu za slovensko inmigracijo. Msgr. Hladniku je ob smrti v imenu staronaseljencev govoril lop spominski govor. Med vojno je bil tajnik Jugoslovanskega odbora v Argentini ter je razvijal živahno delavnost za osvoboditev Jugoslavije v smislu jugoslovanske vlade v exilu ter je dobil celo osebno priznanje takratnega predsednika vlade gral. Simovica. Hranil je arhiv o tem delovanju med vojno ter ga je odstopil v obdelavo dr. Baragi, ki je o tem delu poročal pri Slovenski kulturni akciji. Predavanja se je še sam — čeprav že bolan — udeležil ter je živahno posegel v debato in pojasnjevanje tedanjih razmer.
Do novonaseljencev je bil prijateljski, mnogim je pomagal v težavah, posredoval, kjer je mogel, ter bil navdušen nad njihovim kulturnim delom, katerega je kot- naročnik listov, revij in knjig zavestno podpiral. Ti bodo pogrešali njegove posredovalne naklonjenosti.
S Sulčičem je umrl največji slovenski kulturni delavec predvojne slovenske inmigracije v Argentini.
Zdaj počiva v hramu jugoslovanske grobnice na Chacariti, ki jo je sam pomagal ustanavljati in graditi. Tam je njegov sin, katere tragične smrti v mladosti ni mogel nikdar pozabiti in ji je posvetil več pesmi. Zdaj je doživel to, o čemer je sam pel v svoji kasteljanski pesmi :
„Es lo eterno / lo que queda, lo que vale, / lo que es puro y no corrompe / lo que brilla y que resiste“.
Naj mu bo to Večno v mir in pokoj. Njegovi gospe soprogi ter sinu z družino naše sožalje.
Tine Debeljak'
Wff kUlewScc gae SKIow^yiSg^
LJUBLJANA — V okviru 21. Mednarodnih poletnih kulturnih prirleditev je 19 avgusta nastopil v Križankah Slovenski godalni kvartet, ki ga sestavljajo Anton Zimšek — 1. violina, Karol žužek — 2. violina, Prane Avsenek — viola in Stanko Demšar — violončelo Naslednjega dne pa se. je istotam predstavila Schola Labacencis — ensambel je bil ustanovljen leta 1963. Ta ansem-bel se je poponoma posvetil glasbi srednjega veka in renesanci.
NOVO MESTO — V' okviru 18. Dolenjskega festivala so pripravili v „Lamutovem likovnem salonu“ retrospektivno razstavo akademika Franceta Miheliča. Umetnik je za svojq razstavo, ki je bila odplrta 18. avgusta, odbral 38 slik, 20 grafik in SO risb. Ob tej priliki so izdali izpod peresa kritika Janeza Mesesnela katalog z uvodno besedo, živil jenskimi podatki in s čmobelimi reprodukcijami umetnikovih de.
KRANJ — V kranjski občini so z novim šolskim letom začeli pouk v petih novih šolah. V Besnici, na Kokrici, v Naklem, na Orehku in v Trbojah. V vseh novih šolah bodo imeli tudi vrtce.
CERKNICA. — V prejšnji številki smo poročali o koncertih v obnovljeni cerkvici v Zelšah. Dodali bi sedaj, da so v istem koncertnem prostoru v sklopu prireditev „Koncertne scene“ iz Ljubljane gostovali znani bratje Lorenz. Trio Lorenz je poslušalce navdušil z izvajanjem Haydnovih, Mozartovih in Beethovnovih skladb.
KRANJ. — Gorenjski sejem je bil v Kranju odprt od 10. do 20. avgusta. 210 domačih in 81 tujih razstavljavcev je ponujalo gospodinjsko opremo, tekstil, pohištvo, kmetijsko mehanizacijo in motorna vozila. Za to priliko je občina celo znižala prometni davek za dva odstotka.
KOPER. — V koperski luki so v juliju pretovarili 124.600 ton blaga, lani pa samo 83.300. Povečanje v juliju znaša 11% več kot lani ; toda v prvih sedmih mesecih je koprsko pristanište imelo vsega prometa 1.041.750 ton, kar je za 3% manj kot lani. KPub temu pa upajo, da bodo do konca leta precej prekoračili lanski celotno dosežek.
KRANJSKA GORA. — Dva poljska alpinista, Jacek Szepanski in Tadeus Kaszubski iz Varšave, sta napadla severno steno Travnika med Mojstrovko in Jalovcem. Toda v steni so jima pošle moči; zatem sta zašla; toda po treh dneh klicanja na pomoč in ko sta že skoraj obupala, so ju zaslišali drugi poljski planinci, ki so ostali v koči v Tamarju. Reševalci so nato popolnoma onemogla planinca prepeljali s stene Travnika na Vršič, od tam pa v Tamar.
MURSKA SOBOTA. — Likovna razstava Pannonia 73, ki združuje umetnike Gradiščanske, slovenskega Pomurja in zahodnega dela Madžarske in ki se je pred leti začela v Murski Soboti, je bila letos odprta v Szom-bathelyju, toda v septembru jo bodo
Lanuške slavčke poznamo že iz njihovih prejšnjih nastopov. Koncem lanskega leta so posneli tudi dve plošči, ki sta bili med nami dobro sprejeti. Prav zaradi tega smo z velikim zanimanjem pričakovali sobotnega koncerta, ki ga je otroški pevski zbor iz La-nusa poklonil Zvezi slovenskih mater in žena v dobrodelne namene.
Pred začetkom koncerta je navzočo publiko v imenu Zveze mater in žena pozdravila gospa Kelčeva. Zahvalila se je za razumevanje in dobrodelnost s katero skupnost spremlja delo Zveze mater in žena pri nabiranju sredstev za pomoči potrebne rojake. Posebna se je zahvalila gospe Zdenki Janovi za ves trud in delo, ki ga je imela s pripravo koncerta. Poudarila je, da je pesem tista, ki najhitreje najde pot do srca, posebno če pojo otroški glasovi.
Na odru so se pojavili mladi pev-čki s svojo dirigentko gospo Zdenko Janovo in otroški glasovi so nas popeljali v deželo pesmi.
Program so začeli s Ciganovo: Naša mlada leta. Poklonili so se nebeški Materi s tremi marjanskimi pesmimi: Ma-vovo Z Marijo, ščekovo Zdrava Marija
prenesli v železno na Gradiščansko, oktobra pa v Mursko Soboto.
MARIBOR. — Mariborska tovarna avtomobilov TAM in novomeška tovarna motornih vozil IMV sta podpisali pogodbe o medsebojnem poslovnem in tehničnem sodelovanju. Razen sodelovanja na domače tržišče predvidevajo nove pogodbe tudi možnosti za skupno nastopanje na inozemskih trgih.
KISOVEC. — Na Mareli nad Kisovcem so postavili nov televizijski pretvornik za čmobelo in barvno televizijo. S tem bodo znatno izboljšali sliko na televizijskih zaslonih v Zagorju, Loki, Izlakah in Kisovcu. Prebivalci so pri gradnji opravili nad 1300 prostovoljnih ur dela, poleg tega so dali še 450.000 dinarjev prispevka, Radio TV Ljubljana je posredoval potrebne naprave v vrednosti 140.000 dinarjev, podjetja So dala le 60.000 dinarjev.
KOPER — V sedmih mesecih letošnjega leta je bilo na slovenski obali 1,043.377 prenočitev, kar je v celoti za 19% več kot lani v istem obdobju. Močno se je povečal obisk tujih gostov — kar za 34%, domačih pa le za 2%. Vendar gostinci piravijo, da bo letošnji dobiček precej manjši kot lanski, ker iso stroški bolj porasli kot cene v gostinstvu. Računajo, da bo do konca sezone na -slovenski rivieri preko dva mi lijona nočitev.
Umrli so od 11. 8. do 17. 8. 1973:
LJUBLJANA — Leopoldina Strnad r. Končar, 85; Ferdinand Kvas, up. jd-nik; Viktor Markič, up. rač. inšp. in ustanovitelj šentjakobskega gledališča; Janez Ižanec; Angela Fine r. Pavlin, 66; Janez prijatelj, upok. PTT; Mihael Snoj, upok. PTT; Robert Mihor, mest. tesarski mojster v p. in koroški borec; Marija Langus r. Novak, 84; Milka Vo-lavšker. Grebenc, 95; Boža G-rošičar r. Belec; Franc Horvat, up. žel. sprevodnik; Marija Nanut; Drago Križ; Anton Švajger; Božo Jurčič, 27 (p n. v Nemčiji) ; Martin Jontez, up. komisijonar, 92.
RAZNI KRAJI —Janez Robek, Kostanjevica ob Krki; Ivana Zore r. Ribič, Rafolče; Anton Perčič, 62, Mala vas, p. n.; Franc Kirar, župnik in zlatomaš-nik, Podgrad pri Novem mestu; Rafael Vidrih, Murska Sobota, Franc Berlič, 35, Maribor, p n.; Marija Vnuč 46, Žepov«, p. p.; Štefan Tomažin, miličnik, Postojna, p. n.; Antonija Vidic r. Zupančič, Bečji vrh; Janez Tomaži, up. duhovnik, -Sela pri Kamniku; Marija Fortuna r. Košane, Dekani; Zofija Kranjc ,r. Štukelj, up. uč„ Kamnik; Cvetami Priol, učit. glasbe; Maribor; Marija Dimeč, Medlog; Anton Jurkas, Dobova; Ernest Cokan, Griže; Jože Remžgar, posestnik, Verd; Miran Valentinčič, Podbrdo. p. n.; Marija Strnad,_ Maribor; Marija Urbančič, Ilirska Bistrica; Franc Bohte, Grasshau (ZRN, doma iz Vinje vasi); Jože Jed, 61, Stranje (nesreča z motorno kosilnico); Lovro Zadravec, Celje; Ivana Vesel, Sodražica; Viktor Krivec, Ravne; Marija Plevel, 66, Klanec: Albin Ovčar, 27, Ribnica na Pohorju, nesreča nri košnji z motorno kosilnico; Jože Leskovšek, Celje; Ignac Mihevc, učitelj in slikar-grafik, Kranj; Peter Hlocman. 71, Puščava, p. n.; Andreja Daša, Doljn’a Prekopa, pl n.; Franc Knap, Petrovče, p. n.; Marija Vrabič r.
:Hojnik, 73, Celje; Karel Šilih, um. rudar, Velenie: Karel Zupan, rudar, Breze, p.
n.; Jože Štrainar, up. kap, I. !d„ škei-innče: Helena Dornik r. Snoj, Tržič; Frančiška Kopriva, Petrovče, p. n.
in Mihelčičevo Dan že zapira oči. Naslednja pesem vedno draga slovenskemu srcu je bila: Gor čez izaro v priredbi Kramolca, ki so jo otroci peli v koroškem narečju. Sledila je Filejeva Kaj bi le ptičica, Mihelčiča Hrepenenje, otožna pesem Kemjaka: Rož, Podjuna, Žila, v priredbi Kramolca. Lastovki v slovo, Vodopiščeva Pojdimo spat in Simonittijeva Pesem. S tem je bil zaključen prvi del. Publika je s ploskanjem nagradila pevčke, dirigentki pa je gospa Kelčeva izročila šopek nageljnov.
Po kratkem odmoru je sledil drugi del programa. Najprej so nastopili najmlajši, ki so nam zapeli štiri pesmi: Bitenčevo Mlinček, Metuljček cekinčeK Premrlovo Na trati ter Pikapolonca. Prisrčni glasovi, vesele otroške pesmi so zelo ugajale in navdušile. Najmlajši pevčki so pevovodkinji sledili. Naredili so vtis, da se igrajo in zabavajo.
Na odru so se pojavili večji pevčki. V dragem delu koncerta so bile pesmi veselejše, udarnejše, poskočnejše. Morda so zaradi tega tudi same pevčke bolj navdušile in so jih peli še z večjim zanosom.
SLOVENCI V
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Lojzeta Lampreta in njegove žene ge. Francke roj. Strah so dobili hčerko, ki bo pri 'krstu dobila ime Monika Magdalena. Čestitamo.
Krščena je bila Veronika Marolt, hči Andreja in ge. Gabrijele roj. Leber. Botra sta bila Rudi Leber ml. in Cilka Leber roj. Dimnik. Krstil pa je g. Franc Grom. Naše čestitke.
+ Miha Menič
17. avgusta tl. je umrl v Pacheco pri Buenos Airesu Miha Menič. Pokojni je bil 'rojen 24. septembra 1906 v Bor-jani pri Kobaridu. Leta 1930 se je poročil s Štefanijo Spolad. Po drugi svetovni vojni je is skupino številnih emigrantov prišel v Argentino in živel nekaj časa v Tigre, nato pa v Pacheco. Po poklicu je bil mizar in si je s pridnostjo postavil lasten dom. V Argentini zapušča eno hčerko in enega sina, brata Franca ter teto Barbaro Hrast. V Sloveniji ima sestro Milko. 'Pogreb g. Miha je bil 18. avgusta na pokopališče v Tigre. Naj v miru počiva!
BARILOČE
Slovenska argentinska mladina vstopa
v državno smučarsko prvenstvo
Že nekaj let nisem kaj prida pisal o argentinski smučariji. Slovenski športniki ob Nahuel Huapiju so počasi vsi dosegli leta, ko je treba opustiti tekmovanje in se prepustiti lagodnemu belemu opoju ali pa dosti manj udobnemu organizacijskemu delu. Ta ali oni je morda celo postavil dilce na podstrešje ali jih pretopil v kak drug predmet, ki mu v zrelih letih bolje služi kot pa ukrivljeni les z železnimi okovi. Za tiste prijatelje belega športa, ki se potijo ob Srebrni reki, pa itak buenosaireško časopisje prinese najvažnejše podatke o zimskih turnirjih na Cerro Catedral.
No, medtem ko se mi staramo, raste mladina po zakonitostih narave v brezkončnem obnavljanju stvarstva. Že dolgo beremo v otroških tekmovanjih Ciuha Andino številna slovenska imena in pričakovali smo, da se bo počasi tudi naraščaj uvrstil v tukajšnjo gorniško aktivnost. Prvi rod slovenske mladine ie po zgledu starejših rad drsal smučke, a tudi kmalu izginil v poslovnem delu ali pa celo zamenjal patagonska obzorja z BuenOSs Airesom, Združenimi državami ali Kanado. Druga generacija komaj prerašča otroška leta, vendar je letos že pokazala nekaj, kar je pripravilo Vašega dopisnika, da zagrabi za pero in napiše nekaj vrstic.
Letošnja zima je slučajno ena najlepših, kar se jih v četrt stoletja tukaj spominjamo. Besedo „lep“ je treba razumeti v smučarskem 'smislu. Vsi vemo, kaj ie poglavitna preglavica Bariloč: zimski dež. No, tokrat smo doživeli dneve. ki so nas spominjali Evrope: ves iulij smo bili deležni suhega snega ob lepem in mrzlem vremenu. Sredi avgusta pa nam je nebo spet nasulo belega blagoslova, da smo še zdaj bogato založeni.	1 "*
Prav zadnji dan državnega smučarskega prvenstva, ki teče zdaj že nepretrgano 32 let, so slovenski fantje, rojeni v Bariločah, odnesli prvo veliko zmago: v štafeti na 30 kilometrov je moštvo Cluba Andino, ki so ga sestavljali Matjaž. Marko in Martin Jerman, osvo-iilo prvo mesto in zmagalo dvoje moštev vojaštva in dve drugi štafeti bari-loškega kluba.
France Jerman je zadnjič tekmoval in zmagal na državnem prvenstvu pred petimhi leti. Njegovi fantje so se v deški dobi posvečali predvsem alpskim disciplinam ter se__med mladinci dobro uveljavili. Zadnji dve leti pa so preokrenili svoje zanimanje v nordijsko smer in 32. državno prvenstvo jih je nagradilo z zmago v štafeti. Dodam samo, da so se dobro postavili v raznih drugih panogah smuškega teka: v drugi kategoriji ie b;l prvi Matiaž, med naraščajniki pa Martin — ta zadnji s časom, ki ga predstavi za konkurenta najboljšim seniorjem.
Kramolčevi Veselja dom je sledila Potočnikova Dolenjska, Pregljeva Ena ptička priletela ter Kemjaka Vigredna. Nato obe narodni: Kmetič veselo na svetu živi in Plavolaska; Drežniška A-damiča ter Ribniška v Tomčevi priredbi, ki je vzbudila velik aplavz in so jo pevčki na koncu ponovili. Sledile so še Kramolčeva Veseli hribček, vedno lepa Ipavčeva Slovenec sem ter na koncu Premrlova Zdravljica. Občinstvo je male pevce in dirigentko nagradilo z navdušenim aplavzom, pevčki so ponovili še dve pesmi.
Lanuški pevčki so s svojim koncertom ponovno pokazali svoje zmožnosti. Petje je bilo ubrano, glasovi otroško čisti, pesmi dobro izbrane. Kakor smo že omenili, se zdi, da je bil drugi del boljši od prvega. Posebej je treba poudariti lepo izgovarjavo, za kar gre gotovo vsa zasluga gospe voditeljici zbora.
Malim lanuškim slavčkom k njihovemu koncertu iskreno čestitamo. Zahvalimo se jim za njihov trud, vztrajnost, navdušenje. Posebej se še zahvalimo gospe dirigentki za njeno požrtvovalnost. Znala je vzbuditi v malih pevcih ljubezen do slovenske pesmi. Ne moremo biti malodušni, ker so strune naših najmlajših še uglašene na slovensko melodijo.
M.
Koncert lanuških pevčkor
ARGENTINI
Ker že pišem o državnem prvenstvu, moram povedati še kako besedo o alpskih disciplinah, kjer v prvem razredu trenutno ni nobenega slovenskega zastopnika. Letos zastopajo deželo izredno mladi športniki. Skoraj vsa državna prvenstva v slalomu in smuku sta odnesla brat in sestra Luis in Susana R> senkjer, otroka nekdanjega olimpijskega tekmovalca Pabla Rosenkjerja, o katerem sem pred dvajsetimi leti dosti pisal. Tudi v mednarodnem merilu se je argentinski naraščaj prav dobro odrezal. Catedralska smučišča še nikdar niso bila tako preplavljena s tujimi tekmovalci kot letos, pa je samo kanadska državna reprezentanca nedvomno in prepričevalno „nesla“ argentinsko mladino. Razlika med Hunterjem, tretjim na olimpijadi v Saporu, in Rosen-kierjem je za fantiča res častna: niti tri sekunde v smuku. Večkrat pa so se Argentinci plasirali pred rt.nomiranimi severnoameriškimi in francoskimi tekmovalci in dobro zastopali državne barve.
Za prvo kategorijo argentinske reprezentance se že oblikujejo še mlajše moči, sad dolgoletne sistematične smučarske vzgoje. Med temi mladinci najdemo na dobrih mestih vrsto slovenskih priimkov: Černigoj, Bačer, Flere, Godec, Arko, Razinger, itd. Upajmo torej, da bodo mladi slovenski Argentinci nadaljevali smučarsko in gorniško tradicijo.
Slednjič dodam, da so tudi profes:o-nalci tekmovali. Od vseh strani sveta: severni Amerikanci, Kanadčani, Francozi, Nemci. Avstrijci, celo Japonec. V tej družbi je bil deseti Janko Grzetič, „leteči Holandec“ catedralskih smučišč. Tudi njemu čestitamo, posebej še, ker je imel sitnosti s čevlji in navezami.
V. Arko
RAMOS MEJIA
IV.	mladinski dan
Le ob posebnih priložnostih je dvorana Slomškovega doma v Ramos Mejil tako nabito polna, kot je bila v nedeljo, 26. avgusta. Kako tudi ne! Saj je bil o dan, ki si ga je izbrala slovenska _mia-:na, da pokaže vsem. rojakom svoje cilje, želje in dejavnost.
pričala je na tem svojem dnevu svoj ideal in vodilna načela, ki so jih
darjali govorniki mladinskih oirgani-
i i: Zvezna predsednica SDO gdč. Maina Urbančičeva, predsednica SDO Ra-nimos Mejia gdč. Helena Fink, zvezni predsednik SFZ Janez Rode in predsednik SiFZ Ramo1.? Mejia Jani Brala — v dopoldanskem in popodlanskern spora-du 4. mladinskega dneva, ki se je pričel s slovesnim dviganjem argentinske ¿n slovenske zastave ob spremljevanju državnih himen.
‘Sledila je sv. maša,, ki jo je daroval g. Škrbec. Madinski pevski zbor, ki^ je pel pri sv. maši, je bil deležen splošne pozornosti in velikega odobravanja.
Takoj po zajtrku se je pričel prvi del prosvetnega programa, kjer so nastopali tudi naši najmlajši, ki so pod veščim vodstvom gospodične Anice šem-rovove zapeli tri narodne pesmi. Spretnost na kitari, klarinetu in harmoniki so pokazali Helena, Ciril in Marijan Loboda; Jaka Kocmur pa je nastopil kot kitarski solist. 'Po odigrani 'tekmi v odbojki med Adroguč in San Justom, kjer so zmagali fantje prve zasedbe, so se nekateri udeleženci podali na svoje domove, drugi pa so ostali pri kosilu kar v Slomškovem domu.
Zgodaj popoldne se je pričel drugi del rpadinskega dneva. Skrbno izbrane točke programa so napravile prireditev še bolj privlačno. Po zaslugi, prizadevanju in vodstvom Janeza Bitenca, je močna skupina fantov in delet v narodnih nošah zapesala tri narodne plese. Odobravanja ni manjkalo. Močnega odobravanja je bil deležen kvartet Finko-vih — Marija, Bernarda, Helena in Mai-ko — ki nam je občuteno in ubrano zapel tri pesmi ter dodal še četrto na željo udeležencev.
Nadaljevale so se tekme v odbojki, kjer so ponovno zmagali fantje iz Adro-gueja, pri košarki p'a dekleta iz Cara-pachaya. Zmagujočim skupinam sta predsednica in predsednik SDO in SFZ v Slomškovem domu razdelila pokale.
Besede zahvale je izrekel Boštjan Kocmur vsem nastopajočim in udeležencem, prav posebno še vsem bratskim skupinam iz slovenskih domov: San Justa, Castelajrja, San Martina, Lanusa, Carapachaya, Adrogueja, ki so s svojo udeležbo in sodelovanjem potrdili, da slovenska mladina v Argentini hoče živeti, delati in napredovati, združeni v ljubezni in medsebojnem spoštovanju.
SAN JUISTO Petnajsti mladinski dan
Preteklo nedeljo, 2. septembra, je delavna mladinska skupina, ki se zbira .okoli Našega doma ponovno organizirala svoj mladinski dan. Pričel se. je že ob
8.	zjutraj s sv. mašo v farni cerkvi, katero je daroval g. dr. Alojzij Starc.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji9*
17.	septembra 1953. — št. 37 DR. PAVELIČ SNUBI SLOVENCE
Odkar je med hrvaško ustaško emigracijo začel padati vpliv nekdaj tako mogočnega poglavnika dr. A. Paveliča, ise med to kopnečo se skupino vedno očitneje oglaša želja, da bi se dobilo kaj Slovencev za pripre-go tega pogrezajočega sle voza. V zadnji številki svojega osebnega glasila „Hlrvatska“ od 9. t. m. je sam bivši poglavnik napisal v slovenskem jeziku članek „Hrvaška in Slovensko“.
V članku dr. Pavelič tudi omenja, da je 1. 1943 po kapitulaciji Italije izrazil nemški vladi željo, naj tisti „precejšen del Slovenskega, ki ga je imela zasedenega Italija in ga izpraznila, postane 'svobodna in samostojna država“. IDr. Pavelič misli tukaj tkim. „Ljubljansko pokrajino“, ki je po širokem obsegala devet postaj južne železnice, po dolgem pa dolenjsko železnico od Ljubljane do Metlike. Imenitna slovenska „neza-visna država“! Več kot pol1 Slovenije s štajersko, Koroško in Gorenjsko naj ostane v Hitlerjevem Rajhu, ena tretjina z Notranjsko, Goriško, Krasom in Slovenskim Primorjem pa v Italiji! In to naj bo samostojna slovenska država! To ni več neresnost, to je cinizem gospoda Paveliča, ki mu težko najdemo primere... Iz Paveličeve moke he bo kruha za Slovence! Višaj za tiste nie, ki so pri zdravi pameti!
MrfWVWWWVWVWVUWWWWW
Med mašo je pel mladinski pevski zbor, ki ga vodi Andrej Selan.
V Našem domu je bil nato skupon zajterk, po njem pa so se začela tekmovanja v odbojki in sicer so nastopile pri dekletih ekipe iz Morona, San Martina in San Justa, pri fantih pa iz Adrogueja, Ramos Mejie, Morona in San Justa. Prvo mesto je pri dekletih zasedla ekipa iz San Martina, pri fantih pa je zmagalo moštvo Morona.
A ni vse ostalo -piri športu. Kot je v San Justu že tradicionalno, je bil popoldne lep kulturni program. Najprej sta navzoče pozdravila krajevna mladinska predsednika. Gdč. Anica Indihar je poudarjala, da mladina slovenskih navad in narodne dediščine ni pozabila. Enake misli je razvijal Jurij Mustar. Za njima sita 'spregovorila še zvezna predsednica gdč. Marija Urbančič in zvezni predsednik Janez Rode.
Sledili so nastopi. Najprej so se postavili najmlajši, ki jih je za to priliko naučila gdč. Marija Krajnik. Naraščaj-nice so nato izvedle simbolično vajo pod vodstvom gdč. Emice Urbančič. Mladenke pa je za lepo vajo pripravila ga. Anica Zakrajšek.
IDekleta in fantje pa so pripravili tudi 'svoje 'točke. Najprej so pod vodstvom Andreja Selana zapeli „Moja kosa“, „Dober večer“ in „Venček narodnih“. Za tem je sledil nastop v orodni telovadbi, katerega je pripravil Franc Zupan. Za konec pa so pokazali še štiri folklorne plese (koroški, pn-mtrski, beokranjski in gorenjski). Skupino je vodila gdč. Tinka Urbančič, na harmoniki pa spremjala gdč. Mirijam Jereb. Zbrani rojaki so vse nastopajoče obdarili s toplim priznanjem in bili mladini hvaležni za lep in pestro pripravljen program.
WVVVAVVV\VV,AV/A,.VWAV/
Po športnem svetu
Novi mladinski svetovni šahovski plrvak je Beljavški (SZ), ki je v Stoc-tonu^ v zadnjem kolu premagal Marjanoviča (Jg.) in se z 8,5 točkami uvrstil na prvo mesto. Anglež Miles je zasedel drugo mesto z 8 točkami, Marjanovič pa deli s 7.5 točkami tretje mesto s Christiansenom in Steanom.
Na medeonskem šahovskem turnirju v Petropolisu je zmagal 21-letni Brazilec Henrique Costa Mecking, na drugo festo pa so ise uvrstili Portisch (Madžarska), Polugajevski in Geller (oba SZ). Med temi tremi bo v septembra poseben troboj In plrvouvrščeni bo ¡spremljal Meckinga na naslednjem turnirju za določitev izzivalca sedanjemu svetovnemu šahovskemu prvaku R. Fischerju (ZDA). Ljubojevič (Jug.), ki je vodil skoraj do konca turnirja, je precej zaostal. Meckingu pa je zmaga menda že precej 'stopila v glavo in sle po nekaterih časopisnih vesteh že napoveduje za Fischerjevega nasprotnika in celo novega svetovnega prvaka.
Sodelujte pri izdaji Zbornika Svobodne Slovenije, najbolj reprezentativne knjige slovenskih izseljencev. Ne odlašajte. Naročite to knjigo in plačajte še pred izidom. Cena 70,— pesov. Za pošiljanje po pošti doplačilo (za Argentino) 5,— pesov. Možno je tudi plačilo v obrokih: vsaj do 20. septembra 40.— pesov, ostanek ob prevzemu.
Slovenci po svetu
Brazilija — Sao Paulo
V nedeljo, 12. avgusta, so Slovenci v Sao Paulu po maši ob vieliki udeležbi slavili '60-letnico življenja Janeza Levarja. Levar se je rodil v ZDA, a zna slovensko. Njegova družina je bila v tesnih stikih z Lauischetovo družino. Pozneje je prišel v Brazilijo- k velepodjetju Fireisitone. Tovarna stoji v mestu Santo André, ki se skoraj dotika mesta Sao Paulo. Tovarna je petkrat večja kakor tovarna istega pdoejtja v Argentini. Janez Levar je njen podravnatelj.
Pri maši je darove prinesel slavljenec sam v spremstvu Malgaja in inž. Poliča, ki dela v istem podjetju. Za proslavo so se zavzeli Slovenci, ki so po vojski našli v Levarju nesebičnega, širokosrčnega dobrotnika. Sprejemal jih je v službo, jim dobil stanovanja in da-jal perilo, otroške vozičke i. p. Župnik je to nejgovo dobrodelnost v nagovoru pri obloženih mizah še posebej poudaril, ¡•ogovoril je tudi slavljenec in dejal, je s podpiranjem Slovencev storjl samo svojo dolžnost. Družini Poličeva in Jančarjeva, ki sta se za proslavo, naj-r<'li potrudili, in vsi številni Slovenci so bili s proslavo izredno zadovoljni. —• Ob isti priliki :so se odločili, da pojdejo v A parecido na božjo pot 23. septembra.
V teku nekaj mesecev sta se v Sac Paulu 'smrtno ponesrečili dve osebi. 1. iría ja je postal žrtev avtomobilske ne-drsče Vinko Rupnik, sorodnik generala L. Rupnika. 10. avgusta pa se je smrtno ponesrečila 70-letna Amalija Sedóla iz Platišč v Beneški Sloveniji. Hotela ;e vstopiti na omnibus. Pri tem je padla,
O 15 V E S T I I, A
SOBOTA, 15. septembra 1973:
Slovenski buenosaireški oktet prireja koncert v Slovenski hiši ob 20.30.
SKAD vabi na obisk razstave „Picassa“ v Museo de Bellas Artes. Zbiranje do 16,30 pred Muzejem.
NEDELJA, 16. septembra 1973:
V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 4 popoldne koncert otroškega pevskega zbora.
Na Pristavi III. mladinski dan fantovske in dekliške organizacije v Moronu
Še je čas za oglase v Zborniku Svobodne Slovenije, ki bo kmalu izšel. Podjetnike, industrialce, trgovce in obrtnike, svobodne poklice in ustanove prosimo, da nam do 16. t. m. sporočijo, koliko prostora naj jim rezerviramo. Besedilo pa moramo dobiti najkasneje do 20. septembra. Tega terimna ne bomo več podaljšali.
Uprava Svobodne Slovenije
se udarila na glavo in čez dve uri umr-. Pokojnica je enako kot več drugih beneških družin, prišla v Brazilijo leta 50 na povabilo župnika Janeza Modrijana, ki je hotel v svoji župniji Capao Bonito (200 km zahodno od Sao Paula) ustanoviti slovensko naselje. Razmere niso bile ugodne, in iso se ljudje razšli. Nekaj družin je prišlo v Sao Paulo in se vključilo v slovensko župnijo.
SREDO, 19. septembra 1973:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 18.30 redni sestanek Lige Žena-mati.
SOBOTA, 22. septembra 1973:
V	Slovenski hiši proslava šolskih otrok na čast škofu Antonu Martinu Slomšku. Na sporedu sv. maša in pravljična igra „Od pastirja do cesarja.“
V	Slovenski hiši po končani Slomškovi proslavi seja predsednikov šolskih svetov. Vabi šolski odsek ZS.
ČETRTEK, 27. septembra 1973:
V	Slovenski hiši ob 17 organizira Zveza slovenskih mater in žena razgovor z dr. Debeljakom „Ob 70 letnici“ Vodi ga. prof. Jana Dobovšek.
SOBOTA, 29. septembra 1973:
Na Pristavi večer slovenske pesmi ob 20. Izvajajo Slovenske mladenke.
NEDELJA, 30. septemba 1973:
Celodnevna prireditev ob obletnici
Slomškovega doma.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi bo XXII. mladinski dan.
SOBOTA, 6. oktobra 1973:
Slovenski pevski zbor Gallus pripravlja koncert samo narodnih pesmi.
NEDELJA, 7. oktobra 1973:
Velika sanmartinska tombola.
NEDELJA, 21. oktobra 1973:
V	Slovenski hiši popoldne misijonska proslava ob 50-letnici „Kat. misijonov“.
SOBOTA, 27. oktobra 1973:
Proslava slovenskega narodnega praznika in dneva ¡slovenske zastave v Slovenski hiši.

SLOVENSKI BUENOSAIREŠKI OKTET
KONCERT
Solsota, IS. septembra, @1® 20.3© v Slovenski hiša
Vstopnice v predprodaji pri članih okteta
Po pričetku programa vstop v dvorana ne bo dovoljen.
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
Frente Estación EZEIZa Ruta 205 T. E. 295-1197
LUKA MILHARČIČ
Električni aparati
Izključni zastopniki: Hitachi — National — Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol —- Columbia -— Westinghouse -— Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall
Podružnice
CARLOS SPEGAZZINl Avda. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO Almafuerte 3230
Priredil Anton Vode SDB
Ko r n m ba§ sh i Don Bosco
Rešilna deska
Oče Ernest je za vse reveže, a še posebej za nas mladino, naredil nekaj imenitnega: bilo je pravo odkritje, sad njegovega bistrega uma, vzgojiteljskega čuta in velike ljubezni: s skupino salezijanskih bivših gojencev je ustanovil Don Boscovo mesto, ki je za mnoge izmed nas prava rešilna deska.
Kakor sem že prej povedal, me je radovednost gnala, da sem šel gledat Don Boscovo mesto ali Mladinsko mesto, o katerem sem slišal toliko govoriti. Šel sem torej tja tudi jaz.
Bilo mi je enajst let. Že takoj od začetka so mi brnele po ušesih besede onega zdravnika: „Skušaj biti dober z vsemi!“ Ko je oče Ernest vabil, naj se vpišemo v skavte, sem se tudi jaz javil. To sem storil zato, ker nam je zagotavljal, da nam bo organizacija pomagala, da se bomo poboljšali, da bomo s tem koristili ne le sebi in našim družinam, ampak tudi tovarišem, vsem revnim otrokom. Zadevo sem vzel tako resno, da sem bil čez tri mesece že na čelu oddelka. V kratkem času sem pozabil na vse, kar je bilo grdega v preteklosti. Spričo tega, kar se je dogajalo v Don Boskovem mestu, sem vedno jasneje čutil, da moram svoj čas, svojo nadarjenost, svoje delo, skratka, vse svoje življenje posvetiti v prid Don Boskovemu mestu.
Tukaj dobim vse, kar potrebujem za obleko, za učenje, za življenje. Pa to ni edini razlog, zakaj rad delam za Don Boskovo mesto. K temu me v prvi vrsti žene misel na toliko nesrečnih tovarišev, ki so zablodili v življenju in zdaj obupani gledajo v prihodnost. Zato sku-
šam, da bi bil vsem vse; rad bi, da bi doumeli, kar sem jaz doumel; rad bi tudi jaz nekaj storil, da svet postane malo boljši, kakor je bil ob mojem rojstvu.
Bodisi od misijonarja, bodisi od njegovih zavzetih sodelavcev sem se skušal kaj koristnega naučiti, čeprav sem tudi jaz reven kot oni, me globoko gane, ko vidim tovariše, kako svojo skromno malico delijo z drugimi, ki so še bolj potrebni kakor bi si bili bratje med seboj, kot nam priporoča oče Ernest. Prav tako tudi, ko vidimo mame, kako jokaje prosijo pomoči za svoje družine in pri tem kažejo svoje bolehne in iz-lačnjene otročiče. Tako se vsi učimo skrbeti za druge in smo srečni, ko vsak dan gledamo, kako ljudje trumoma prihajajo s trdnim upanjem v srcu, da bodo našli tolažbo; in res najdejo ljubezen, pomoč in pravi dom. V nas vseh najdejo resnično veselje, zadovoljnost in pogum, posebno še, ko slišijo naše pesmi, iz katerih veje ljubezen in bratov: ska povezanost. Nato se ti ubogi ljudje vrnejo v svoje bedne bajtice, potolaženi, z rastočim upanjem v srcu, čeprav boto otroci še naprej trpeli lakoto, spali na golih tleh in bolehali, zalo bolehali.
Toda nam ne zadostuje, da tem ubogim bratom povemo nekaj lepih besed. Za besedami morajo priti dejanja, dela ljubezni in miru, ki jih v svojem okolju ne najdejo in ne poznajo. Tako vidim, da je Don Boskovo mesto zares prijazna zelenica za vse, ki potrebujejo miru, pomoči in ljubezni, z eno besedo, za vse ljudi, ki imajo dobro voljo.
Nad 2150 dečkov in deklic, iz najrevnejših okrajev mesta Corumba, le-
žečega ne daleč od bolivijske meje, iir\a tu priložnost, da se skozi osem let šola. Pomoč, ki jo pošiljajo dobrotniki, in posebno še botri in botrice, jim zagotavlja ■'•se, kar potrebuje za učenje, za izobrazbo, za pripravo na delo, da morejo z zaupanjem gledati v bodočnost, ki jih to socialno in gmotno dvignila.
Vsem tem in njihovim družinam, kakor tudi vsem onim, ki pridejo v misijon, je brezplačno na razpolago zdravniška oskrba in druge najnujnejše reči.
Don Boskovo mesto je bilo dve leti in pol nastanjeno v stari baraki. Potem se je začelo počasi širiti in rasti in zdi j ima že kar nekaj čednih poslopij, kjer se vedno lepše razvija socialno, vzgojno in učno delo med revno mladino iz vseh predmestnih okrajev. Nje število gotovo presega 15.000 duš. V misijonu se dečki in deklice pripravljajo, da bodo kvas, zgled in pobuda k dobremu v množici svojih vrstnikov in njihovih družin.
Zato imamo poleg skavtov še druge organizacije: „vrtnarice” za deklice; „mlade stražnike,, „mlade muzikante'* in „obhodnike“ za dečke. V „Domu za mlade delavce“ imajo zbirališče snažilci čevljev, krošnjarji, prodajalci časopisov in mlade služkinje. Za vsa ta vzgojna in varstvena gibanja skrbi Don Boskovo mesto. Dodajmo še, ka je za maters deset „materinskih krožkov“; tedensko se zbirajo v misijonu, kjer jih kvalificirano osebje uvaja, kako negovati in vzgajati otroke, kako skrbeti za higieno, kako se varovati bolezni in golazni, kako kuhati in šivati in voditi gospodinjstvo .. .
In končno je misijon kraljestvo ljubezni, dobrote in odrešenja za vse te ljudske množice, ki so se doslej tako žalostno in brez odpora vdajale temu neznosnemu stanju.
(Konec prihodnjič)
DRUŠTVENI OGLASNIK
Vodstvo Slovenskega srednješolskega tečaja obvešča vse profesorje in starše dijakov, da bo v soboto, 15. septembra, ob 3 popoldne v Slovenski hiši predavanje g. dr. Milana Komarja. Za profesorski zbor obvezno, starši so vljudno vabljeni.
VII. kulturni večer iSKA, ki bi moral biti drugo 'soboto, 15. tm., je zaradi prvega nastopa Slovenskega okteta prestavljen na tretjo soboto, 29. tm. Predaval bo v okviru Zgodovinskega odseka univ. prof. dr. Tine Debeljak: Tisočletnica Škofje Loke..
POTREBUJEM
priletno žensko
za družbo bolehni gospej, z malim delom. Eventuelno s stanovanjem. Javiti se na T. E. 923-7330 od 9.30 do 12
i gorazd
anarconetto : . .
: penmm
decoraciones tel. 658-8802/85-4951 arquitectura	belgrano 132
diseño industrial	ramos mejía
dirección de obras y ejecución
JAVNT NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
ESKNEN1A UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airfi= T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central ¡B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N« 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—)■ ZDA in Kanada 13 USA dol.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošte. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
samiiiiHiiaiiPMiiiiK
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
DR. JUAN JESUS B LASNIK.
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 in 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20

VEČER SIJI V EN S K E PESMI NA PRISTAVI
SLOVENSKE MLADENKE
pod vodstvom ge. Anke Savelli Gaserjeve prirede
KONCERT
v korist Pristave v soboto, dne 29. peptembra 1973 oib 20'.
SRO
Morón
III. MLADINSKI DAN
SFZ
NEDELJA, 16. SEPTEMBRA NA SLOVENSKI PRISTAVI
Ob 8.—: Odbojka za pokal Maitjaž Kunčič 1973 Ob 11.30: sv. maša za raj.. Matjaža Kunčiča Ob 13.—: kosilo
Ob 16.—: popoldanski program: nastopi naraščajnic, naraščajnikov deklet
slovenskih mladenk folklorna skupina
Finala odbojke
Prosta zabava
Razdelitev pokalov
Vsi prav liepo vabljeni!
SDO
SFZ
XXII. MLADINSKI DAN 30. septembra
V HLADNIKOVEM DOMU V SLOVENSKI VASI
Sporočam, da organiziram posebno
POTOVANJE V EVROPO ZA KONEC LETA
ki je namenjeno predvsem za slovenske rojake — ODHOD je predviden v prvi polovici decembra tega leta, povratek pa sredi februarja 1974. — Ker je število prostorov omejeno, sli čimprej rezervirajte prostor v avionu.
MAJDA SOSIČ, Córdoba 645, 1. nadstr. B
od 15 do 19 T. E. 392-7220 Buenos Aires
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
\ . ' /
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure