kmetijske stranke m Slovenijo
St. 31.	Poštnina plačana v gotovini.	V Lfllblfani, dne 24. maja 1923.	Tzhala vsako sredo.	Let© W.
Naročnina:
celoletne , , ......Din 20*—
polnletno . ........ • ........Din 10*—
četrtletno ..................	Din 5*—
Posamezna Številka . . . . , . . .... . . ,	Dfn !•—
Kmet pomagal si sam. In svoje stališče v državi uravnaj si sam!
inserati t
man oglas! do B petit vrst ...........d Din I SO
večil inserati od 10 petit vrst naprei .......	k Din t—
notice. Izjave, poslano, reklame petit vrsta . ...	it Din 3*—
Uredništvo rn upravnistvo lista ie v Ljubliani, Kolodvorska ulica 7. v hiši „£konoma'
Nauk Bolgarske.
I Odločno in jasno smo povdarjaii *ed volitvami da je naš cilj kmet-«ka vlada. In dostavili smo, da more prinesti rešitev narodu edinole krriet-ska vlada, ker samo poštenje kmeta more zatreti korupcijo, samo delavnost kmeta more dati blagostanje narodu in samo miroljubnost kmeta ga obvarovati pred strahotami vojne.
Nihče v volilnem bdju se ni upal naših trditev izpodbijati, ker je bila njih resničnost pač preočita. Ker pa smo danes vsled trenutne zaslepljenosti volilcev potisnjeni nazaj in nam je zaradi tega nemogoče, da bi v dejanju dokazali pravilnost svojih naukov. zato Je potrebno, da gremo po dokaz tja, kjer Je kmetska misel popolnoma zmagala in kjer je obstoječa kmetska vlada dokazala, da so vsi naši nauki resnični in pravilni, zato podajamo nauk Bolgarske.
Nravstvena izkvarjenost mest napreduje strahovito. Kdor tega ne veruje, naj gre v Zagreb Irt če ima odprte oči, ga bo groza dogodkov, ki jih bo videl samo tekom enega tedna. Pa tudi Ljubljana se ne more pohvaliti in zato trpimo vedno bolj od korupcije. Korupcija je posledica nepoštenja in zato ne more premagati korupcije nihče drug ko poštenjak, ki mora biti vrhu tega silen, odločen in brezobziren.
Takega moža Je dalo kmetsko gibanje na Bolgarskem V osebi Stambolijskega. Da navedemo le en primer, Bivši vojni minister Turlakov je bil eden najodličnejših borcev za zmago kmetske misli na Bolgarskem. Toda ko je bil na vrhu, se je izneveril čistosti kmetske misli in postal je pristaš makedonstvujuščib in jih celo podpiral In takoj je nastopil Stambolijski in brez ozira na njegove pristaše ga prisilil, da je podal demisijo kot minister In nato ga pa še postavil pred sodišče. Brezobzirna je pravica ali pa ni nobene pravice fn en greh, storjen na vrhu, odtehta vse vrline in vse zasluge, storjene spodaj. In kakor s Turlakovim je obračunal Stambolijski ž vsemi
drugimi, ker ne more narod verovati v pravico, če pa niso kaznovani krivičneži in oni, ki so na vrhu zlasti. In to je veliki moralni pomen procesa, ki ga je Stambolijski pričel proti, vsem ministrom povzročiteljem vojne. Zato pa raste na Bolgarskem nravnost, zato raste tudi moč bolgarskega naroda.
In sedaj poglejmo v Slovenijo. Nismo imeli še te moči, da . bi vladali sami in da bi mogli uravnati vse življenje tako, kakor bi želeli. Ko je nastal preobrat, ko je bilo treba kaznovati povzročitelje vojne, ko je bilo treba s trdo roko uveljaviti z vso brezobzirnostjo pravico, tedaj nas še ni bilo. In zato je bilo mogoče, da so ostali vsi škodljivci, da so se zapravile milijarde vojnega plena, ne da bi le eden človek bil poklican na odgovornost
Toda v tistem hipus ko smo postali politična , moč, pa smo že tudi stremili za tem, da uveljavimo nravnost, da končamo korupcijo. Najprej pri sebi, ker le tisti, ki je sam očiščen, more očistiti druge. Kličemo vso Slovenijo za pričo, če je bil kdo pri nas strankin funkcijonar, pa da ni tožil na vsak očitek, ki mu je bil storjen. Tožili so Mrmolja, Majcen, Drofenik in Kušar. Tožil je Ažman, tožil je neštetokrat Pucelj, tožil je Pire, tožil je Urek, skratka, na vsak očitek smo odgovorili s tožbo in dosedaj tudi v vseh tožbah zmagali. In še danes je dolžen »Slovenec« dokaza resnice za očitke v takozvani vo-lovski aferi in v nešteto drugih!
Sedaj pa poglejmo SLS. Dejali smo prof. Sušniku, da je lagal in ponovno smo ga pozvali, da toži, da povemo pred sodiščem Ime pisca — toda prof. Sušnik ne toži in SLS molči. Prinesli smo na dan govorice o denuncijantstvu Škulja, ponovno jih pogreli in celo v skupščini se je govorilo o njih — toda posl. Škulj ne toži in SLS molči In ponovno smo dejali, da je dr. Korošec oškodoval državo za milijone dinarjev, po vsej deželi se je govorilo o Koroščevih
modrčkih, toda dr. Korošec ne toži in SLS molči. Cel list bi mogli napisati o z dejstvi podkrepljenimi očitki proti SLS in njenim funkcijcmar-jem — toda niti ena tožba ni bila vložena s strani napadenih, niti v enem slučaju ni varovala SLS svoj ugled. Priznala je s tem, da morejo biti na vodilnih mestih ljudje, ki so lagali, denuncirali in škodovali državi.
Zato pravimo še enkrat: korupcijo more zatreti le kmetska vlada.
Le kmetska vlada pa more pomnožiti narodno blagostanje. Dokazal je to Stambolijski in dokazali smo to mi. Kljub temu, da je Bolgarska premagana država, je vreden en lev tri naše krone. Zakaj? Zato ker pod kmetsko vlado napreduje kmet in s tem narod. In to smo dokazali tudi mi. S tem, da smo odpravili prepoved izvoza Živine, smo prihranili ju-goslovenskemu narodu m i 1 j a r d e premoženja. In da nI bilo našega dela, bi stala danes naša valuta še enkrat nižje!
In samo kmetska vlada more dati narodu mir in ga obvarovati pred grozotami vojne. To pa je Stambolijski dokazal še zlasti sijajno. In naj vsak primerja nastop Stambolijskega s klečeplazno politiko klerikalcev in mahoma bo spoznal, kake dolžnosti nalaga kmetska misel do voditeljev naroda, s kakšnimi opravičili pa se tem dolžnostim odtegujejo zastopniki meščanskih strank.
Iz obilice primerov, le nekaj!
Vsemogočen absolutist je bil car Ferdinand, toda v Stambolijskem je našel svojega neizprosnega in ne-omahljivega nasprotnika.
Bilo je leto 1908, ko se je otvorilo Narodno sobranje, kakor se imenuje bolgarski parlament. Ko je prišel v dvorano Aleksander Stambolijski, je obdržal klobuk na glavi in izjavil: »Po ustavi sta parlament in vlada enakopravna zakonodajna činitelja, toda ljudska volja je višja. Iz tega sledi, če se smatra za potrebno, da se izkazuje vladarju gotove časti, da tudi vladar izkaže narodu enako čast Zato morejo vsi poslanci sedeti v zbornici pokriti, če Je pokrit car.« —
In ni preostalo carju drugo, ko da je lepo snel svoje pokrivala
Bilo je leta 1914, ko je Ferdinand hotel na vsak način, da vstopi Bolgarska v svetovno vojno. Tedaj je imel Stambolijski pred Narodnim sobranjem govor na dijake, tekom katerega je dejal sledeče nezaslišane besed: »Ce je pravica in zakonitost v tej nesrečni zemlji, potem bi moral za kaznjlvo dejanje, za medza-vezniško vojno pričeto dne 16. junija 1913 (druga balkanska vojna), biti bolgarski car obešen tu — na spomeniku carja Osvoboditelja.« To ie dejal Stambolijski, ko je bil Ferdinand na višku moči. Pa si poglejte naše klerikalce, kako so oni tulili z volkovi In gonili narod v smrt, samo da se ni njihovim častivrednim osebcam kaj pripetilo.
Takih in sličnih nastopov je imel Stambolijski s carjem še več in ni bil zaradi njih tudi obsojen na smrt in zaprt
Niti enega nastona z avstrijskimi tirani pa ni imela SLS, kajti njeno geslo je: Vedno z mogotci sveta!
In kakor med svetovno vojna tako je tudi po svetovni vojni skrbel Stambolijski, da je bil miren razvoj Bolgarske zasiguran. In z njegovim odločnim nastopom proti makedon-stvujuščim si je zapisal svoje ime z zlatimi črkami v knjigo miroljubnih fn praviceželjnih ljudi.
Tako dokazuje nauk Bolgarske na vsakem koraku, da je le kmetska vlada rešitev za narod.
Bolgari so to spoznali, Bolgari že uživajo sadove tega nauka — Jugoslovani moramo doseči isto! Na delo zato!_
Ker nI SKS v vladi.
Vinogradniki vse Jugoslavije preživljajo obupne čase. Sodi so polni dobrega vina, pa niti za slepo ceno ni mogoče prodati vina. To pa zaradi tega, ker ni izvoza vina.
Ko je bila SKS v vladi, je storila vse, da se doseže izvoz našega vina, in sicer zlasti na Češko. Po zaslugi tov. Puclja in Skalickega je bilo do-
seženo, da se je popravila ona n|-oprosti j iva napaka, ki so jo zagrešilfe preišnje vlade, med niimi tudi Kfr roščeva, da se namreč Jugoslavija lh Češka pogodita glede uvoza vina, vsa i tako ko z Italijo. S posebno pogodbo je bilo sklenjeno, da se dovoli Jugoslaviji, da uvozi letno 150.000 hektolitrov vina na Češko.
To pa je bil seveda šele prvi ko-nk, kateremu so morali slediti drugi, predvsem znižanje češke uvozne carine na vino.
Mesece in mesece pa že zaman čakamo, kdaj bo storjen ta nad vse n<"'en dnigi korak. In mesece in mesece že čakamo, pa čeprav je položaj vinoeradčriev vedno žalostnejši. to nobenega uoanja na zboljšanje nI, ker ti, ki so sedaj na vladi, ti mislijo le o a-tonomiji, o sporazumu, na gospodarska vnrašanja pa ne mislijo.
Mar bi se dr. Korošec enkrat manj vozil v Zagreb, mar bi dr. Korošec malo manj mislil le na »veliko« politiko in bi se mesto nje spomnil enkrat tudi ubogih vinogradarjev.
Vsaj mu končno volilci niso za-u V "ndstva v narodu zato, da dela le »veliko« politiko, temveč da se briga tudi za magari »malenkostna« vprašanja, ki pa so za posameznike živfenskega pomena.
Ko je bila SKS v vladi, so se ta vr—^nja reševala v zmislu potreb kmetskega ljudstva, sedaj ko ni SKS več v vladi, se ne rešuje nobeno teh vprašanj.
Zakaj ne? — Na to pa naj odgovori vinogradariem dr. Korošect,
Občni zbor »Zveze slovenskih zadrus".
V zadoščenje in v ponos SKS, pa tii-di vsem pravim zadrugarjem je bil občni zbor »Zveze slovenskih zadrug«, ki se je vršil v četrtek dne 17. maja. Komaj pol leta je, kar je prešlo načelstvo Zveze v roke naših tovarišev in že se je pokazal povsodi lep napredek, pa čeprav sta silna in splošna denarna kriza ter nasprotstvo bank resno ovirale Zvezo. Toda z idealnim delom in z Zadružno disciplino so bile premagane
Glasilo .»Samostojne
Jslprste Hijsta narodi®
ZB828"
Velikanska volivna zmaga, ki so jo izvojevali bolgarski »kmetijci«, je splošno zbudila zanimanje za bolgarsko kmetijsko stranko, ki se oflcijelno imenuje »Bolgarska kmetijska narodna zveza«. Še bolj pa je narastlo zanimanje za bolgarske kmete v zadnjem času, ko je nastopil njihov vodja Stambolijski z naravnost občudovanja vredno odločnostjo proti make-donstvujuščim. Mi, kot izrazito kmetska stranka, pa posvečamo bolgarski kmetijski stranki pozornost še iz enega vzroka. Popolnoma je zmagala na Bolgarskem kmetska misel in popolnoma mora zmagati tudi pri nas. In kljub ravnokar prežitemu neuspehu, vemo, da se bo to tudi zgodilo, zakaj isti program, ki ga ima bolgarska kmetijska stranka, isti program imamo tudi mi, pa čeprav živimo Čisto ločeno in v čisto drugih razmerah. In da vidijo naši tovariši, da je kmetska misel povsod ista, da je zato tudi povsod njena zmaga zasigurana, podajamo v kratkem program, cilje, delo in zgodovino »Bolgarske kmetijske narodne zveze«.
/. Temelji in prvi početki bolgarske kmetijske stranke.
500 letno turško gospodstvo nad Bolgari je spremenflo bolgarskega kmeta v poslušno čredo delavcev, ki je bila brezbrižna proti vsaki stvari in ki je pozna'a samo eno — neizmerno in neskončno trpljenje. In ko je prišla slavna ura osvobojenja, ko je padel neznosen turški jarem, ie bfl
bolgar. kmet na ta veliki dogodek popolnoma nepripravljen. Vsled tega je postal žrtev političnih špekulantov, ki so izsesavali iz njega zadnji sok, zadnji preostanek njegove moči. Kmetska masa pa je blodila z neuresničenimi ideali in razbitimi na-dami od ene politične stranke do druge, dajala vsem po vrsti moč in pozabila pri tem misliti na sebe.
Sicer je res, da je v prvih dneh osvobojenja bilo še dosti idealnega narodnega dela in je zato »Trnovska ustava« (po mestu Trnovo) zajamčila osnovne pravice državljana. Res je tudi, da je v tej prvi dobi delovalo več zelo idealnih mož, kakor Slavejkov, Karavelov, Stambolov, itd., ki so povzročili, da so se vsaj politične in kulturne pravice posameznika kolikor toliko varovale.
Toda gospodarsko stanje kmeta se ni izboljšalo niti za las. Osvobodil se je sicer kmet turškega jarma, zato pa je padel pod gospodarsko odvisnost meščanskih in vaških bogatašev in oderuhov. Cisto naravno je bilo to, ker kmet je bil Še nenaobražen in nezaveden, vodilni krogi pa so se potrudili, da traja to stanje še naprej, ker le nezavednega kmeta se da izkoriščati.
Tedaj so vladale po Bolgarskem organizacije, ki so bile znane pod imenom »Politični krožki«. V teh krožkih so imeli glavno besedo advokati, trgovci, podjetniki, obrtniki, skratka meščani, dočim je bilo revno ljudstvo v vasi in v predmestjih le volivna masa, ki so jo poznali voditelji le pred volitvami Ista napaka,
ko pri nas, je bila torej tudi na Bolgarskem. Pod krinko nacionalizma in verstva je bila le ena stranka, v kateri pa so eni samo gospodovali, drugi pa trpeli. In kakor vedno, tako je bilo tudi tu, da so tisti, ki so gospodovali prav dobro poznali svoje stanovske interese, da je bila vsa država ustrojena tako, da so bili varovani vsi njihovi stanovski interesi da pa velika masa kmetov svojih interesov ni smela niti poznati kaj šele izvajati. Vsak, kdor le malo pomisli na naše razmere, bo takoj spoznal, da mi še danes trpimo od iste napake.
V takih razmerah, ko so samo eni vladali, drugi pa molče trpeli to gospodstvo, se je seveda upravljalo vse življenje v državi tako, kakor so to želeli vladujočl Državni denar se je trošil le za mesta in v mestih se je osredotočevalo vse, kar je zmogel bolgarski narod. Tako Je bil n. pr. sklenjen zakon, po katerem daje država Sofiji letno za vsakega občana 32 levov (pred vojno malo manj ko naša krona), drugim mestom 16 levov, vsaki vaški občini pa 50 vinarjev. Vse to se pa je utemeljevalo s tem, da morajo biti Bolgari kulturni, ta kultura pa se mora videti v glavnih mestih. Cisto narobe početje. Kako naj bo narod v resnici kulturen, če se skrbi le za meščana in ne tudi za kmeta, ki je jjdro in glavna vsebina naroda.
Bolgarski kmet pa Je trpel še v enem oziru. Njegov vladar je bil Nemec Ferdinand, ki je bil eden najbolj brezobzirnih absolutistov. In da poveča svojo moč, je korompiral politike in uvel tako korupcijo, da je slo-
vela Sofija^ kot eno najbolj koruptnih mest na svetu. Da, bile so tako žalostne razmere, da so ljudje leta dolgo čakali, da bodo samo teden dni ministri in preskrbljeni so bili za vse življenje. Račun njihovega oropanja države pa je plačal kmet.
Tolda polagoma so te nevzdržne razmere spametovale kmeta. Spoznal je, da zanj ne bo nikdar bolje, če ne skrbi za svojo usodo sam, če se ne združi v lastni stanovski stranki. In pričeli so se pojavljati na raznih krajih mali plamenčki kmetske misli in pričeli so izhajati kmetski časopisL V mestu Plevna je začel izdajati »Kmetijsko obrambo« Janko Zabu-n o v, ki je postal oče kmetske misli na Bolgarskem. V Stari Zagori je pričel izdajati Dragiev »Pravičnost«, Canko Bakalov, ki je bil prvi poljedelski minister Bolgarske, je izdajal v Trnovem »Probujcn.ie«, v Varni je širil kmetsko misel Peka r e v z listom »Kmetska borba«. In v Sofiji je širil to nalogo Bačarevov list »Sreča«.
Končno so razmere dozorele tako, da je izšel leta 1899 prvi poziv za združenje bolgarskih kmetov, ki se naj bi izvršilo na velikem shodu v mestu Plevna. Ta shod je bil prvi kongres bolgarskih kmetov. Glavna zasluga za ta kongres gre Canku Bakalovn Iz vasi Bela Cahova in Janku Zabunovu <z Kapel-Agačke.
Glavni, podnet temu shodu je dala vladna namera, da uvede desetine, proti katerim se je shod odločno izrekel. Zgodovinske važnosti pa je postal shod. ker se je slovesno odre-
kel vsem političnim krožkom in ustanovil lastno kmetijsko organizacijo, ki so jo nazivali kot »Kmetijsko narodno Zvezo«.
Imenovali so jo kmetijsko, ker so sklenili načelno, da more biti v tej zvezi samo tisti, ki se s kmetijstvom pečaio ali katerih posli so zvezani s kmetijstvom. Kot narodno pa so jo imenovali zato, ker tvorijo kmetje 85 odstotkov vsega prebivalstva in Je torej v kmetijski stranki združen narod. Za predsednika shoda je bil izvoljen Janko Zabunov, njegov list »Kmetska obramba« pa je postal glasilo Zveze. Kot sodelavca pri listu pa sta bila Al Stambolijski, tedaj dijak Zabunova na vinarski šoli v Plevni, sedaj bolgarski ministrski predsednik, in pa Al. D i m i t r o v, ki je kot minister položil svoje življenje na oltar kmetske misli, ko je padel od krogle makedonstvujuščih.
Pozneje je postalo glasilo stranke »Zemljedelsko znamje« (»Kmečki prapor«), ki je še danes oflcijelno glasilo stranke.
Tako je bila bolgarska kmetijska stranka ustanovljena in po raznovrstnih in hudih bojih, ko je bila ediho bolgarska kmetijska stranka tista, ki se je upala nastopiti z vso brezobzirnostjo proti Ferdinandu, ko je bil ta na višku svoje moči, končno tudi zmagala je vsled vzorne discipline ta črpne idealnosti svojih voditeljev, zmagala. Zmagala pa je vsled vzorne discipline in zavednosti kmetov, zmagala je vsled neizčrpne idealnosti svojih voditeljev, ker je vse slonelo na večno pravilnih načelih stran* ke. O teh pa prihodnji:.
vse ovire in danes stoji Zveza tako trdno ko še nikdar prej. Iskreno čestitamo Zvezi na njenih uspehih in smo trdno prepričani, da bomo mogli čez leto dni svoje čestitke še stopnjevati.
Občni zbor je bil dobro obiskan. Zastopanih je bilo 54 zadrug s 3176 glasovi od 4194 glasov, kJ jih imajo vse članice. Občni zbor je otvoril predsednik Zveze tov. Zupančič, ki je po pozdravu vladnega zastopnika zadružnega inšpektorja Miloša Štlblerja ter zastopnika bratske »Zadružne Zveze« v Celju, ravnatelja Lesničarja podal poročilo načelstva. Pred vsem se je spominjal tov. Zupančič v toplih besedah umrlega dana načelstva, gospoda M. Reicherja.
Takoj po svoji Izvolitvi s« je načelstvo energično lotilo dela in doseglo popolen uspeh, čeprav je Imelo premagati težke ovire. Slaba letina je povzročila splošno pomanjkanje denarja. Poleg tega še nI bila odpravljena povojna kriza, od katere je trpelo vse zadružništvo. Agitacija bank, zlasti manjših, je končno povzročila, da so pričele zadruge nalagati denar v banke in da so se vloge pri »Zvezi« tekom prvih 9 mes. lanskega leta znižale za eno četrtino. Z energičnim delom pa je načelstvo to krizo popravilo In danes Je doseženo, da ]• le neznaten del zadružnega denarja v bankah. Kljub denarni krizi stalno rastejo vloge pri Zvezi in zato Je ttla Zveza v prijetnem položaju, da jej nI bilo treba nobenega kredita odpovedati, temveč da je mogla že dovoljene kredite zvišati in dovoliti nove. Razme-rte pa bi bile še ugodnejše, če bi bila zadružna disciplina večja. Z zadoščenjem pa moremo ugotoviti, da se disciplina boljša. Vsled dela bank Je bila Zveza prisiljena, da je zvišala obrestno mero, kar sicer ni Idealno v zadružnem smislu, kar pa je bilo neobhodno po-
Po lBletnem obstoju Je prejela Zvest letos prvič državno podporo in sicer it skupnem znesku 36.600 dinarjev. To |o Izključno zasluga tov. Puclja in potomcev SKS.
Združenje Zveze z njeno posestrimo V Celju se ie ni moglo izvršiti predvsem , zaradi obvez, ki jih ima celjska Zadružna Zveza v Primorju in katere je treba | preje likvidirati. Zvezi sami ne preti pri Primorskih zadrugah nobena izguba, pri koroSkih pa nima niti obvez in niti terjatev.
Prejšnje načelstvo Zveze Je podpisalo 10.000 delnic (40 odstotkov) pri Hipotekami banki Jugoslovenskih hranilnic. Novo načelstvo Je moralo to dejstvo vzeti na znanje, bo pa seveda gledalo z vso vnemo, da bodo interesi Zveze in zadružništva varovani v polnem obsegu.
Zelo zanimivo in poučno Je bilo poslovno poročilo ravnatelja Ter čeka. .Vsled pomanjkanja prostora pa moremo navesti iz njegovega poročila le par stvari. Po težkih naporih Je bilo dose-feno, da je bila Zveza oproščena od davčne dolžnosti. Za ostale zadruge pa se Je dosegla samo oprostitev od taks. Haloga poslancev je, da v novem proračunu uveljavijo tudi davčno prostost zadrug.
Glede članstva zaznamuje Zveza lep aapredek. Število zadrug se je dvignilo pod novim načelstvom od 75 na 100. Vse zadruge so imele 1921. L 265 milijonov vlog, posojil pa okroglo 175 milijonov. Ker je obrestna mera bank za okroglo 10 odstotkov večja, so prihranile zadruge obrtniškemu in kmetskemu ljudstvu samo na obrestih nad 17 milijonov kron.
Delo Zveze Je bilo zelo obsežno. Korespondenca se je lani podvojila, letos pa se bo sigurno še potrojila. Izvršenih Je bilo 42 rednih ln 10 Izrednih revizij, 33 zadrugam pa se je uredilo knjigovodstvo ln se jim sestavili računski zaključki Skoraj splošna napaka zadrug Je, da člani nadzorstva ne vrše svoje dolžnosti. Vsak član nadzorstva je po rakonu odgovoren za poslovanje zadruge ln zato naj svojo dolžnost izvaja v resnici ln ne samo na papirju.
Cisti dobiček Zveze znaša 71.000 K, ki se prldeli rezervnim zakladom. Vsi krediti Zveze so absolutno sigurni in Jamčijo za nje ne samo zadruge, temveč tndi vsi člani načelstva.
Obe poročili sta bili z odobravanjem tn soglasno sprejeti. Mesto umrlega g. Reicherja je bil nato soglasno Izvoljen ▼ načelstvo g. Viljem Tomic iz Trebnjega.
Nato je bila sklenjena lzprememba pravil ln sicer tako, da odgovarja Zveza vsem določilom zakona za davčno oprostitev. Sklenjeno Je bilo dalje soglasno, da se zviša pristopnina od 10 K na 10 dinarjev, deleži pa na 50 dinarjev.
Tu Je čutil potrebo g. Majcen, tajnik demokratske stranke, da je po nepotrebnem sitnaril. Povišek deležev da Je prevelik in tudi poslovanje Zveze da nI čisto točno. Njegova Izvajanja sta zavrnila tov. Zupančič In Terček ter kon-fao še nadučitelj Toman lz Moravč, d Je dejal: »Ko sem prišel včasih v Svežo, so me podajali iz roke v roko, lo sem pa hotel kaj vprašati, so me
vrgli vun. Danes pa izveste vse in kar želite. Dolgo že delam v zadružništvu, toda šele današnjega občnega zbora sem vesel, ker vidim, da se je vendar enkrat pričelo delati«
In s tem je bil incident g. Majcena likvidiran.
S krepkim pozivom na zadruge, da stopnjujejo svoje delo, je nato zaključil tov. predsednik lepo uspeli občni zbor.
Na delo zadrugarji, da zmagamo škodljive izrodke bankarstva!
Pokrajinske vesti.
(Južno železnico) prevzame jeseni država v svoj obrat Prve posledice tega riskantnega koraka se že kažejo in sicer prav neprijetno. Uradnikom }e železniško ministrstvo ukinilo vse do-klade, ki so jih imeli dosedaj v višji meri, ko uradniki na državnih železnicah. Del uradništva pa mislijo prestaviti v Beograd. Uredništvo zato trumoma beži v privatno službo in posledica tega bo, da bo na južni železnici isti nered, kakor Je na državni. Vrhu tega bo morala država plačevati južni železnici ogromne doklade. Vprašanje južne železnice je pa za ves naš narod velikanske važnosti ln zato poživljamo SLS, ki ima skoraj vse slovenske mandate, da reši, kar se še rešiti da. Enako pa Izjavljamo z vso odločnostjo, da smatramo samo SLS za krivo, če bo to vprašanje napačno in za narod škodljivo rešena Trenotno ima južna železnica za gospodarski razvoj Slovenije vsaj tako važnost, ko avtonomija.
(Vojaški oblasti) V razvedrilo naših vojakov izdaja vojaška oblast dobro urejevan list »Vojaški glasnik,« ki ima zlasti to vrlino, da posveča precej pa-žnje poljedelstvu. Toda eno napako Ima »Vojaški glasnik« in sicer to, da je pisan skoraj izključno v srbohrvaščini. Želeli bi, da se ta nedostatek odpravi in da bo tudi v »Vojaškem glasniku« vidna bratska enakopravnost vseh treh plemen.
(Zebotova polomija.) Poročali smo že, da je Zebot na ulici opljuval dr. Reismana, ki ga je zato tožil. Ker pa dr. Reisman pred sodiščem ni mogel dobiti zadoščenja, ker je Zebot poslanec je dr. Reisman s pasjim bičem pretepel Zebota v mestni posvetovalnici. Zebot, ki je tako podel, da ne da nikomur zadoščenja, je zato dr. Reismana tožil, pa tako nerodno, da je bil dr. Reisman oproščen. Ker je Zebot načelnik klerikalnih »orjuncev«, hoče sloveti seveda za Junaka in zato Je pisal v klerikalnih listih, da ni bil od dr. Reismana tepen, temveč, da mu jih je ta samo hotel pripeljati, kar pa je on junak preprečil. V tem zmislu je tudi tožil. Vse od Zebota predlagane priče, sami klerikalni mestni očetje, pa so soglasno potrdili, da jih je Zebot tudi v resnici dobil Ker s tem ni bil podan dejanski stan, kakor ga je slikala Zebotova obtožnica, Je bil dr. Reisman oproščen. Zebot jih je torej dobil, plača zato sodne stroške in vrhu-tega se mu še Maribor smeji Polomija Zebota je torej trojna in popolna.
(Gospodom okoli »Preroda«), zlasti onim, ki so pristaši SLS, svetujemo, da preberejo v »Slov. Gospodarju« z dne 17. maja članek »Kmetje, taki so liberalni učitelji in advokati« ta ga potem v celoti ponatisnejo, ker tako sijajnega primera popolne posurovelosti se ne najde zlepa. Seveda pa smo tudi trdno prepričani, da se slavni »Prerod« ne bo upal črhniti proti podivjani pisavi »Slov. Gospodarja« niti besedice. Še bolj pa smo uverjeni, da bodo vsi »Preroditelji«, pristaši SLS prezrli surovost v lastnih vrstah ter dajali nauke — drugim. Ampak gospodje, to silno smrdi po hinavščini. Res nismo mislili, da spada tudi hinavščina med rekvizite »Preroda«.
(Znajo gospodarit.) Kako bo, ko pridejo klerikalci na krmilo, kaže ljubljanski magistrat, kjer vladajo klerikalci skupno s komunisti. Celo vrsto novih uradnikov so nastavili in vsem seveda plače zvišali. Zato pa so tudi zvišali davke. Tako je vino dražje za 2 kroni, tramvaj, ki je last nemških kapitalistov, pa je tudi dražji za 2 kroni. Ker pa vse to še ne zadostuje so hoteli najeti posojilo v znesku 150 milijonov dinarjev. Toda iz te moke najbrže ne bo kruha. Da bodo davki, če pridejo klerikalci na vlado res višji, se vidi tudi lz tega, da piše »Jutarnfl list«, da je Korošec že pristal na povišek davkov.
(Novo vero oznanja »Slovenski Gospodar«.) Dosedaj je bila gostoljubnost krščanska čednost, po »Slov. Gospodarju« pa je postala greh in v dveh noticah napada tov. Mrmoljo, ker Je bližnjega pogostil
(Prevoz ludenburšklh žrtev.) Izkop žrtev v Judenburgu se vrši brez vsakih posebnih svečanosti v večerni uri fn ob asistenci predpisanih uradnih oseb. Pri izkopu bo navzoč samo 1 odposlanec odbora, ki mora po predpisih tudi spremljati vlak, ki bo vozli rakve v domovino. Radi tega se priporoča vsem, ki so nameravali oditi v Juden-burg, da to namero opuste. Ako hoče kdo prisostvovati izkopu, more to storiti le na lastne stroške.
(Iz Motnika.) Pri nas bo dne 17. junija proslava 500 letnice našega trga, združena z veliko vrtno veselico, katero priredi tukajšnje gasilno društvo. Ker je to zelo redka slavnost, se cenj. občinstvo vljudno vabi, da se Jo v obilnem številu udeleži.
(Prekmurje.) Šest zagrebških advokatov, preoblečenih v kmete, agitira po Prekmurju za Radiča. Končno ni tako napačno, če je zavednost kmetskega ljudstva že tako narasla, da se advokati sramujejo svojega poklica. Ampak sramota za tistega kmeta, ki se da preslepiti od advokata zato, ker se je preoblekel.
Politične vesti.
(Skupščina) je nadaljevala debato zaradi potrditve mandatov. Z glasovi radikalov, klerikalcev in Spahovcev je bilo sklenjeno, da se odobritev Radi-čevih mandatov odloži, potrditev treh spornih demokratskih poslancev pa odkloni. Kandidatne liste se pa ne razveljavijo, vsled česar ne izgube demokrati nobenega poslanca. Na ta način so si radikali omogočili, da imajo še vedno dvoje želez v ognju, da se morejo še vedno dogovarjati z revizijonisti in z demokrati. Pašič je tako zopet mojstrsko pokazal svojo taktično spretnost.
(Govor Liube Jovanoviča.) Povodom verifikacijske debate je imel velik govor Svetozar Pribičevič, kateremu je odgovoril Ljuba Jovanovič. Njegov govor je izzval naravnost senzacijo, ker je ostro obsodil demokratsko politiko in se izrekel za to, da ostanejo Srbi Srbi, Hrvati Hrvati in Slovenci Slovenci. Naše klerikalce je njegov govor zelo zadovoljil in stopili so še s pol prstom bolj trdno v vlado.
(Radičev govor.) Ni pa zadovoljil Jovanovičev govor Radiča, ki mu je odgovoril v velikem govoru ob priliki stoletnice Starčeviča. Radič pravi, da je obljubil Jovanovič premalo in da bi moral reči, da ni to le njegovo mnenje, temveč mnenje radikalov. Hrvati hočejo sporazum iz načelnih vzrokov, Srbi pa le iz taktičnih. Do sporazuma pa bo prišlo, ker to Hrvati hočejo. Jeseni morajo biti nove volitve, ker če ne bo šlo drugače, jih bodo Hrvatje izzvali. Radič se je nato globoko priklonil pred modrostjo Pašiča, ki da je edini, ki more izvesti sporazum. Končno je govoril Radič še mnogo o zunanji politiki, o kateri si je dovolil mar-sikako nepremišljenost. Radičev govOr so demokrati razkričali kot hud, pa v resnici ni stvar tako huda, temveč z ozirom na Radičevo posebnost mestoma celo sprejemljiva.
(Žena češkega predsednika republike,) gospa Masaryk je umrla, dne 13. maja v Pragi. Gospa Masaryk je bila rojena 1. 1850 v Brooklinu v Severni Ameriki in se je pisala Garrigue. Leta 1878 se je poročila v Lipskem z dr. T. Masarykom, ld je v znak enakopravnosti moža z ženo prevzel tudi njeno ime in se odslej podpisoval kot T. G. Masaryk. Pokojnica je bila odlična pisateljica in je napisala več del v angleškem in češkem jeziku.
(Proti našemu dunajskemu poslaniku,) Tihomiru Popoviču, znanemu povzročitelju diplomatskih afer in pa proti našemu dunajskemu konzulu Pro-tiču, se koroški Slovenci pa tudi vsi pravi narodnjaki ostro pritožujejo. Upamo, da bo naredil dr. Korošec, ki postaja vedno bolj upliven, skoraj red. Kajneda, gospod Korošec!
(Profesorji v Beogradu) prično stavkati, ker ni vlada ugodila njih zahtevi po povišanju plač.
(Obsodba nad hrvaškimi vojaki,) ki so se uprli v Plevlju, je bila izrečena. Vsi kolovodje (12 po številu) so bih obsojeni na 3 leta ječe, eden na 2 leti, dočim so bili ostali (45) oproščeni.
(Odločno in brezobzirno) nadaljuje Stambolijski borbo proti razdiralnim elementom, ki se zbirajo v raznih ma-cedonskih organizacijah. Dosedaj Je aretiranih že nad 1500 članov mace-donskih organizacij. Vsi listi make-donstvujuščih so ustavljeni, vse njihove organizacije pa, razven dobrodelnih, razpuščene. Stambolijski Je zmagal na vsej črti in ustvaril podlago za sporazum z Jugoslavijo. Na Srbih je sedaj dolžnost, da prijateljsko in iskreno ponujeno roko sprejmejo. — Vsled odločnih korakov Stambolijskega so Makedonci zagrozili Stambolijskemu, da ga bodo ubili. Na to grožnjo je odgovoril Stambolijski na velikem shodu, ki se ga je udeležilo do 30.000 ljudi Stambolijski je dejai: Makedonstvujušči pravijo, da se bore za narod, v resnici pa ubijajo Bolgare. Na njihove grožnje se vlada ne bo ozirala, temveč izvedla svojo akcijo, dokler ne bodo makedonstvujušči^_
Drobne vesti.
Madžarska stranka t Jugoslaviji »e Je
razbila ▼ dve frakciji: v lojano in v. ireden-UstiCno.
Madfarsko-italljansko prijateljstvo. Madžarski ministrski predsednik, grof Beth-Ien. Je obiskal v Rimu Mussolini]a, da pridobi nJega za mednarodno posojilo Madžarski kakor ft Je dobila Avstrija. Ker
je Bethlen pošteno udrihal čez Jugoslavijo, mu je Mussolini obljubil pomoč.
Madžarski šovinistični agitator Fried-rich je bil v Angori, da utrdi turško-ma-džarsko prijateljstvo. Turki bodo dali Madžarom več tisoč hektarjev zemlje, da jo kolonizirajo. Čisto pravilno! Ze davno smo trdili, da spadajo tako Turki ko Madžari tja. od koder so prišli, namreč — v Azijo.
Madžarski ministrski predsednik, grof Bethlen, pride baje v Beograd, da pridobi beograjsko vlado za mednarodno posojilo Madžarski.
Avstrijski parlament Je odobril dogovor med Avstrijo in Jugoslavijo ki je bil sklenjen za časa bivanja avstrijskega kan-celarja v Beogradu.
Japonska je označila nemško ponudbo glede odplačevanja vojne odškodnine kot nezadostno.
Nemčija bo ponudila zaveznikom, da plača na račun vojne odškodnine 40 milijard zlatih mark, mesto dosedaj obetanih 30.
Belgija je izjavila, da ne more plačati medvojnih posojil, ki jih je sklenila v Ameriki Enako izjavo misli podati tudi Rumunska.
Belgija ima po zadnjem štetju 7,530.568 ljudi in sicer 3,713.756 moških in 3,825.812 žensk. Največ prebivalcev Ima mesto An-vers, dočim ima glavno mesto Bruxelles samo 215.504.
Poštne pristojbine so bile na Angleškem znižane za 30 do 40 odstotkov. Zato pa bodo pri nas, sedaj ko so zmagali klerikalci, skoraj zvišane.
Ženski kongres ie bil v Rimu. Kongresa se je udeležilo okoli 2000 delgatk lz 40 držav. Otvoritvi kongresa je prisostvoval tudi Mussolini ki je dejal, da bodo dali fašisti nekaterim ženam volilno pravico.
Vsled umora Vorovskega je poslala Rusija protestno noto švicam in velesilam, k! da so krive umora. Mar bi Rusi doma manj pobijali ljudi, pa se tudi atentat na Vorovskega ne bi izvršil.
Angleški ministrski predsednik Bonar Law (Lo) je vsled bolezni odstopil. Listi poročajo, da Je povzročila njegov odstop tudi lzprememba angleške politike proti Francoski v vprašaniu zasedbe Poruhrja.
Amerika Je prekinila vse stike z rusko vlado, ker je bil zatvorjen ameriški konzulat v Vladivostoku.
Gospodarstvo.
(Sejm za živino, konje, svinje in blago v Boštanju pri Sevnici) se radi praznika sv. Rešnjega Telesa preloži na petek, dne 1. junija. Vabijo se prodajalci in kupci.
(Seja mlekarskega društva) za ljubljansko okolico bo v nedeljo, dne 27. maja ob 9. uri dopoldan v gostilni Mrak na Rimski cesti. Seja bo važna. Odborniki, zavedajte se prevzetih dolžnosti. — Predsednik.
(Izseljencem.) Kljub opetovanim opominom, da ne nasedejo ljudje raznim sleparjem, se še vedno ponavljajo pritožbe s strani izseljenikov, kako so bili osleparjeni. Zato ponovno vse svarimo, da se pri izseljevanju obračajo le na urade, da pa ne poslušajo prav nobenega zasebnika, ki je dostikrat čisto navaden slepar. Ameriški predpisi so zelo strogi, enako pa tudi naši, zato ni potovanje zlasti v Severno Ameriko nobena lahka stvar. Kdor še ni odslužil v vojski, ta se sploh ne more izseliti, ker ne dobi potnega lista, brez katerega ameriške oblasti nikogar ne sprejmejo. Vsak denar, ki se izda za pot brez potnega lista, je vržen v vodo. Zato svetujemo vsem izseljencem, ki so v katerikoli stvari v zadregi da se obrnejo na Putnički urad Jadranske banke v Zagrebu, kjer dobe brezplačno vsa potrebna pojasnila.
(Preizkušnja raznega orodja in kmetijskih strojev) z vajami njih vporabe, bo v nedeljo, dne 3. junija 1.1. od 9. ure naprej, na državni kmetijski šoli v Sv. Jurju ob juž, žel. — Cim težje je kmetu za pomožne delovne moči, toliko bolj raste pomen strojev. Gre posebno za boljše in lažje obdelovanje zemlje ter oskrbo, pripravo semena itd. Vsled občutne potrebe raste med kmeti zanimanje za boljše stroje, vendar nihče ne kupi rad mačka v žaklju. Zato je gotovo dobrodošla prilika spoznati razno orodje in stroje pri delu v kmetijskem obratu samem, posebno, če se spojijo te preizkušnje z nepristranskim stro-kovnjašklm poukom. Iz teh razlogov se priredi ta tečaj. Preizkušali se bodo posebno plugi, brane, okopovalnikl, stroji za setev, za košnjo, trierji, vevniki itd. različnih tvrdk, ki hočejo dati zato svoje izdelke na razpolago. Nekatere so to že obljubile. — Udeležiti se morejo kmetovalci, ki se za stvar zanimajo in se prijavijo pravočasno z dopisnico pri ravnateljstvu kmet šole v Št. Jurju. V slučaju slabega vremena se preloži vaja na sledečo nedeljo.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar od 93.75 do 94.25, češka krona od 2.81 do 2.83, francoski frank po 6.32, laška lira od 4.56 do 4.58 in angleški funt po 443 dinarjev; bolgarski lev 76.50, ru-munski lej 46.50 do 47.50, madžarska krona 1.80, nemška marka 0.18 ta avstrijska krona 0.13 pare.
(Izplačevanje 6 odstotnih kronskih ln dinarskih državnih bonov le podaljšano.) Izplačevanje se vrši za vso Slovenijo — kakor doslej — samo pri finančni deželni blagajni v LJubljani.
(Državni dolg Švice) je znašal koncem 1. 1922 okoli 8 milijard švicarskih frankov. Po mnenju Švicarske ljudske banke pa bo ta dolg v par letih narastel na 10 milijard. Vse narodno Imetje Švice znaša okoli 40 milijard Švicarskih 'frankov. Državni dolg bo torej znašat četrtino vsega narodnega imetja.
(Svinjski semenj v Mariboru) z dne 18. maja. Prignanih je bilo 300 svinj. Cene so bile sledeče: Od 5 do 6 tednov stari prašiči od 700 do 1000 K, od 7 do 9 tednov stari po 1400 do 1600, od 3 do 4 mesce stari po 2200 do 2500, od 5 do 7 mesecev stari po 2300 do 3500, od 8 do 10 mesecev stari po 4000 do 5600 in eno leto stari po 6000 do 7000 kron. Kilogram žive teže po 90 do 100, mrtvo teže po 110 do 125 kron.
(Žitni trg.) Novi Sad, 22. 5. — Pšenica 437.50, ječmen 285, oves 287, koruza po 252.50 do 257.50, bel fižol 505, pšenična moka št. 00, 655, št. 2, 612.50, št 5, 555 in št 6, 492.50 dinarjev.
(Beograjski trg.) Mast po 36 do 38, slanina po 34 do 36, goveje meso po 18 do 20, jagnjetina po 20 do 22 in mlad krompir po 10 do 18 dinarjev za kg.
(Cena senu) je v zadnem času vsled izgleda na dobro letino zelo padla.
(Svinjski trg na Dunaju.) Dunaj 15. maja. — Na trg je bilo prignanih 2885 svinj in sicer je bilo 1306 domačih, 226 madžarskih in 1623 jugoslovanskih. Cena svinjam za mast je padla za 1500 av. kron, onim za meso pa 1000 K. Svinje za meso so se prodajale od 25 do 29 tisoč, one za mast pa po 25.500 do 27.000 av. kron za kilogram žive teže. Dva vagona svinj iz Jugoslavije je bilo prodanih po 29 do 32 tisoč (za mast) in po 25 do 34-000 av. kron za meso.
(Praški mesni trg.) Praga, dne 16. maja. Prodanih je bilo 226 telet po 8 do 16 č. k., nekatera po 16.50 do 17, 375 domačih svinj po 16 do 18.50, 35 danskih po 13 do 18-50, 15 jugoslovanskih po 16 do 17, 124 madžarskih po 15 do 16.25 čeških kron za kg žive teže. Goveje meso domače prednje je bilo po 12 do 14, zadnje po 13 do 16 čeških kron.
(Berlinske cene.) V Berlinu velja en funt (40 dekagramov) sirovega masla 9400 mark, masti 6000, sladkorja na karte 1290, kave 15.000, govejega mesa 5000, svinjskega mesa 5S00, krompirja 55, kruha 650 in liter mleka 708 mark. (10 mark je vrednih nekaj nad 7 vin.)
(Dunajski lesni trg.) Cene na vseh tržiščih so znatno znižane. Vsled povišanja izvoznih pristojbin, je padel izvoz lesa iz Rumunije. Veliko lesa potrebuje Italija. Les zia kurjavo je bil po 3,900.000 do 3,800.000 kron za vagon.
(Vinski trg.) V Jugoslaviji vlada splošna vinska kriza. Kupcev ni, ker ni izvoza. Cene vinu ne odgovarjajo več proizvajalnim stroškom. V hrvatskem Zagorju se prodajajo vina že po 10 K liter. Stara vina so dražja, mestoma po 40 K. Dalmatincem se godi malo bolje, ker kupuje njih vina tujina. NaishMe pa se godi Vojvodini, ki ne more vina nikamor spečati. — Na Češkem je povpraševanje po vinu majhno. Liter navadnega vina velja od 4 do 6 čeških kron. — Madžarska je glede vina na ugodnejšem. Njeno vino kupuje Švica, pa tudi Avstrija. Najcenejše vino velja 50 do 60 madžarskih kron, najdražje do 200 madž. kron za liter. —
V	Nemčiji velja liter vina od 2—3 tisoč mark. — Francoska navadna vina veljajo od 60 do 75 frankov za hektoliter. — Italijanska ima vina preveč in zato je cena virru nizka. Navadna vina so povprečno po 1 liro 50 cent., fina po 2 liri. Na Primorskem je cena vinu malo višja. Važna je za Italijo trgovinska pogodba z Avstrijo, kamor bo Italija v večji meri izvažala vino. — VAvstrijiso vina od 8 do 14 tisoč avstrijskih kron za liter.
(Vžigalice) bodo zopet dražje, ker so tovarne povišale ceno za užigalice-Tovarne delajo sicer mastne profite, toda, kakor se vidi, še vedno »premajhne«. Naša vlada pa se za to »malenkost« seveda ne meni.
(Več inozemskih firm,) ki so prijavile svojo udeležbo na HL Ljubljanskem velesejmu, išče za ta čas primerne in sposobne zastopnike. Pojastriia se dobe v sejmskem uradu v LJubljani
(Italijansko štedenjei.) Laški finančni minister je na nekem shodu poročal, da bo država po proračunu prihranila okoli 2400 milijonov lir. Zaradi tega s« bo državni primanjkljaj znižal od 3586 milijonov na 1187 milijonov lir, kar to okoli 20.000 milijonov naših kron.
(Stanje posevkov v Rusiji) je po po« ročilu kmetijskega komisarijata ugodno,
V	jugovzhodni Rusiji so posevki srednji. Na desnem bregu Dnjepra so pod normalo, na levem pa nad normalo. Upa se, da bo letos preostalo žita za izvez.
Lahko nagnenje k prehiajenju? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšaju in naredi tlo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidoml Velika, močnejši, izdatnejši in boljši kakor Iranco-sko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalriH steklenic 208 dinarjev ln 5% doplatka pošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA. Elzafluld št. 344, H* vatsko.
Raznoterosti.
(Dvojen roparski umor v Zagretnj Poročali smo, da sta bila v gozdu Z% grebJke okolice ubita dva tihotapca f srebrnim) la zlatnino, ter oropam, Bi,
um«
zločincem vendarle na sled. Izkazalo se je, da je bil soudeležen pri umoru dijak VII. gimnazije Hrvoj Paskijevič, sin tajnika trgovske zbornice v Zagrebu. Značilno za zagrebško policijo je, da ni hotela aretirati Paskijeviča, pa čeprav so govorila proti Paskijeviču naravnost porazna dejstva. Tako je bilo policiji znano, da je kupil Paskijevič po umoru motorno kolo za 120.000 kron. Dokazano je bilo, da je Paskijevič tihotapec z zlatnino. Na njegovem stanovanju so našli okrvavljene bankovce, njegovi čevlji so bili zamazani od blata in bili so širni čevlji, kakršne je po odtisku v blatu na kraj zločina nosil ubijalec. Do-gnano je bilo dalje, da je tik pred zločinom Paskijevič kupil revolver, ki je imel isti kaliber, ko kroglje, ki so se našle na kraju zločina. Prišle so na dan še druge lopovščine, ki jih je uganjal do kosti izprijeni mladenič. Toda kljub vsemu temu ga policija ni hotela izročiti, češ, da je nemogoče, da bi bil zločinec sin tako ugledne rodbine. Posledica te neoprostljive obzirnosti je bila, da je Paskijevič četrti dan po storjenem zločinu v avtomobilu pobegnil na Sušak in od tam v Reko. Zagrebška policija je izdala nato za Paskijevičem tiralico in razpisala nagrado v znesku 4000 dinarjev za tistega, ki ga zasledi. Značilno pa je, da je bil osebni popis v tiralici napačen. Korupcija v zagr. policiji je torej prav čedna. Ko je prišel Paskijevič na Sušak, mu je pomagal pri prehodu meje in zamenjavi denarja dijak Lončarič, ki se drugače tudi peča s tihotapstvom. Lončarič je v svojo nesrečo seznanil Paskijeviča z dijakom Kafiajdžičem, ki je na svarilo bančnega uradnika Stedula pred Paskijevičem, Paskijeviča prijavil policiji. Še isti dan je bil Paskijevič na Reki aretiran in sicer ravno v trenutku, ko je hotel pobegniti skozi okno stranišča. Dijak in Štedul sta nato dobila 2000 D nagrade, 200C D pa reška policija. Po večkratnem zaslišanju je Paskijevič deloma priznal čin. Priznal je, da je z bokserjem pobil Kataliniča, nikakor pa noče priznati, da je vzel denar. Pri zasliševanju laže Paskijevič ko najbolj zakrknjen zločinec in ovaja tudi vedoma popolnoma nedolžne ljudi, samo, da bi odvrnil policijo od pravega sledu. Toda ta njegova namera ne bo uresničena. Eden od zločincev, ki je sodeloval pri
umoru, neki tridesetleten lopov Mikoč je bil aretiran v Bakru. V ječi se je nato Mikoč obesil. Imel je na vesti več težkih zločinov. Dosedaj je bila aretirana nadalje cela vrsta ljudi, ki so Imeli posla s Paskijevičem, med njimi tudi več dijakov. Tudi je policija v Zagrebu priredila več lovov po kavarnah, ki so bili vseskozi uspešni. V vsaki kavarni je bilo aretiranih po več ljudi, ki nič ne delajo, nimajo nobenega premoženja pa so vendar vsi polni denarja. Zanimivo je, da je bilo med njimi tudi več dijakov, ki so mesto da bi bili v šoli, igrali po kavarnah karte. Nadvse čudno je, da so mogli vsi ti razni tihotapci z zlatom nemoteno vršiti Svoj škodljiv posel. — Ker je bil Paskijevič aretiran na Reki, je nastalo zanimivo vprašanje, če bo reška policija Paskijeviča izročila našim sodiščem. Reška policija dolži namreč zagrebško, da ji ni hotela izročiti nekega Tijana, ki je zagrešil v Reki uboj in nato pobegnil v Zagreb. Kakor pa poročajo zadnje vesti, bo reška policija Paskijeviča vseeno izročila. — Paskijevičev slučaj je nad vse resen opomin staršem in državi, da bolj pazijo na mladino, ki se zlasti v večjih mestih tako izpridi, da izgine zadnji sled one poštenosti, ki jim ga je dala na pot v svet poštena kmetska hiša. Dolžnost vseh poštenjakov je, da skrbe za očuvanje nravstvenosti med mladino!
(Višina invalidskih podpor.) Stoodstotni invalidi dobe v Belgiji 2400 frankov (15000 dinarjev), na Francoskem 3400 frankov (21000 dinarjev), v Italiji 3180 lir (14000 dinarjev), na Češkem 1800 č. kron (5000 dinarjev), v Ameriki 300 dolarjev (33.4S0 dinarjev), pri nas pa 1032 dinarjev. Samo Avstrija plačuje svoje invalide slabše od naše države. Dodatki za otroke pa znašajo na Francoskem od 200 do 2000 dinarjev, na Češkem od 100 do 500 dinarjev, v Ameriki 11500 dinarjev, v Italiji za prvo dete 450, za drugo 337.5 in za tretje 225, pri nas po 96 dinarjev.
(Vulkan Etna na Siciliji) še vedno bruha. Lava se vali v dolini s hitrostjo dveh kilometrov na uro. Vsa Sicilija se neprestano trese. Z morja se vidi ogromen ognjen stolp, ki se dviguje iz Etne. Neka angleška skupina izletnikov je bila na Etni, ravno ko je ognjenik izbruhnil. Valeča se lava jim je odrezala pot in so se izletniki rešili le z največjo težavo. Koliko straha so pri tem prestali, se vidi najbolj iz tega, da so takoj odpotovali iz Sicilije, ko so prišli k morju. Niti za odpočitek niso imeli časa.
(Oolobia mušica.) Okoli Muršeca, Tr-stenika, Pirota in Niša se je pojavila go-
lobja mušica, ki je nad vse nevarna in zlasti za živino opasna, ker pogine redno vsaka žival od njenega pika. Škodo, ki )o je povzročila ta mušica je ogromna. Po nekaterih vaseh so kmetje skoraj brez živine. Iz Srbije je poletela mušica na Rumunsko, kjer le od njenega pika poginilo že 17.000 glav goveje živine.
(Razboinlkl se pregovarjajo z vlado.) Okrožnemu načelniku v Beranlh Je poslala neka razbojniška tolpa pismo, v katerem javlja, da se koče podati oblastvu, toda le pod gotovimi pogoji Olede sodnega postopanja proti nJim pa ne zahtevalo nobenih pogojev.
(Blkoborbe »o) uvedli v Rimu, toda ne z istim uspehom ko v Španiji. Prvič je v Rimu zelo velika agitacija proti biboborbam, drugič pa se Italijani očevldno na blkoborbo še ne razumejo dosti, zakaj prva bikoborba v Rimu je bila bolj podobna dirki med bikom, pikadoroi in toreadorl, kakor pa borbi.
(Najmlajša potnika čez Atlantski ocean.)
Italijanski delavec Concessi je hotel ravno odpotovati s svojo rodbino iz Amerike v Italijo, ko mu nenadoma umre žena pri porodu, zapustivši mu dveletnega otroka in dvojčka. Goncessi je bil zaradi tega v silni zadregi. Ker pa je imel karte že kupljene, sklene, da odpotuje z otroci v Evropo. Ko se je na ladji zvedelo, da sta na ladji novorojena dvojčka, najmlajša potnika čez ocean, se je takoj vse pričelo zanimati za dvojčke. Zmesta da kapitan ladje 'prenesti dvojčka v kabino II. razreda in jima priskrbi tudi črno dojilko. Na ladji je bil svečano praznovan krst in kapitan, nek ameriški milijonar in nek angleški plemič so bili botri. Potniki pa so nabrali za dvojčka toliko denarja, da je Italijan sedaj brez skrbi in da bo mogel dojilko obdržati tudi v Evropi.
(Nov francoski veletop.) V francoskem mornariškem arzenalu so nedavno vlili nov veletop, ki meri 21 metrov. Njegova cev tehta 89 ton, s podlago vred pa 230 ton. Veletop bo lahko izstreljeval projekte, težke 430 kg na daljavo 75 km. Veletop je name-
njen za nabrežno obrambo francoske države.
(Koliko stane steklenica piva v Rusiji?)
Steklenica piva v Rusiji stane nič manj nego tristotisoč rubljev, kar odgovarja predvojni vrednosti 22 kopejk. Kljub temu, da je ta pijača tako draga, se prav hitro In pridno uničuje in pivovarji baje zaslužijo ogromne vsote pri svoji obrti. Tvorničarjl so torej tudi pri komunistih dobro privilegirani.
Za naše gospodinje.
Madeži od kave.
V »Ženskem svetu,« ki ga priporočamo vsem gospodinjam daje ga Kovačeva sledeče navodila, kako odpraviti madeže od kave.
Vzame se 5 delov glicerina in ravno toliko delov vode. Temu se primeša 1 del salmijaka. V tej tekočini se naj moči madež 6 ur. Nato se izpere in iz-lika. Gladilnik naj ne bo prevroč in med njim in madežem bodi vlažna krpa.
Cuceij,
Na otročji steklenici bodi le tak gumijast cuceij, ki se da naravnost natakniti na steklenico. Cuclji z dolgo stekleno cevjo so slabi, ker se ne dajo dobro oprati, kar more spoznati vsaka mati, če ga le poduha. Izgovor, da se mora cuceij brez dolge cevke držati v roki, ne drži. Samo poizkusite in videli boste, da se da steklenica z majhnim cucljem ravno tako nasloniti, ko z onim s cevjo. Cuceij naj ima na vrhu le majhno luknjo, ker drugače teče mleko prehitro. Glavna zahteva pa je, da je cuceij čist. Takoj po uporabi ga umijte in dajte v zaprto posodo, da se ne zaprašl. Čistost je polovica zdravja!
Odgovori somišljenikom ln prijateljem.
IZ LISTNICE POSLANČEVE.
J. H. v S. V. — Pismo prejel. Glede prvega vprašanja bom moral najpoprej posredovati v Ljubljani pri ravnateljstvu in ako uvidim upravičenost in možnost, potem bom šele pritiskal tukaj. — Tudi drugo moram najpoprej v Ljubljani razčistiti. — Tretje: ponovno vlaganje prošnje pa je za letos brez pomena. — Ostalo odgovorim o priliki.
J. V. na S. V. — V vaši zadevi govoril z oblastnim načelnikom ter izvedel, da ste sami zapustili službo. Ako hočete biti ponovno sprejeti, morate vložiti ponovno prošnjo ter
iti na isto mesto odslužiti predpisani rok. Po preteku tega časa pa bi se dala doseči premestitev po vaši želji, prej pa ne, ker zakon to čisto jasno predvideva. Za slučaj, da nameravate pod temi pogoji zopet zaprositi za službo, me ob priliki po-setite v ljubljanskem tajništvu SKS.
M. F. v P. — Ček za maj danes odposlal. Prosim o prejemu potrdila! Razinena po državnem kurzu bo veljavna samo še za prihodnji mesec, podaljšanje z dopustom ne povlači za seboj tudi te ugodnosti.
J. M. v N. M. — Mislim, da je bilo dosedanjega nesprejetja vašega
vzrok le nesporazumljenje med ljubi ljansko instanco in ministrstvom! Sedaj bo ministru predložen v podi pis predlog, s katerim se Ljubljani pooblašča, da vas sprejme kar sa< ma, kar je že v sanžermenski pogodt bi predvideno.
M. Z. v B. — G. minister mi fi telefonično javil, da hoče vaši pro$ nji ustreči. V nekaj dneh dobite za prošeno uverenje.
J. K. t L - Prošnjo smo naši ter je takoj odposlana v Bitolj n( mišljenje. Če ne bo tam posebni? zadržkov, odelenje se premestitvi n< bo protivilo.
Županstvu v Metliki. — PrepU vloge prejel ter takoj intervenira pri referentu, kamor pa vloga do te< ga časa še ni prišla. Obljubil je va§ upravičeni prošnji ugoditi.
R. v K. — Napovedana stvar prl< šla, pa bila takoj poslana k direkciji Ostalo povem gredoč ustmeno.
J. M. v D. v. — Stvar je morah kje med potom umreti: ali na direk ciji ali pa že pri inšpektoratu. Mini strstvu ni o tamošnji akciji nič zna* nega. Zanimal se bom za zadevo < priliki, da vidim, kje prošnja počival A. L. v L. (št. 85). — Poslan* prejel. Zal, pri dvakratnem iskanji g. K. ni bilo doma. Bom poskusil sret čo prihodnji teden. O rezultatu p* vas bom obvestil potem ustmeno i tajništvu, in svoj prihod javil prej pC dopisnici.___
POSLANO.
Št. Jernei na Dolenjskem. V nedelji dne 13. maja t. i. je tukajšnji župnik Antol Lesjak pri prvi sv. maši raz prižnice trdil da more »one tri povzročitelje podiranji birmanskega mlaja« s prstom pokazati.
Dopisun »Domoljuba« v št 20. z dn< 16. maja t. 1. pa sumniči v dopisu »iz Š< Jerneja« imenoma tri osebe, med njinj tudi mene in Je tako ta govorica raztresa na že po vsej šentjernejski fari. — Ker dopis sllčen nedeljski pridigi, Vas pozivi ljam, gospod župnik Lesjak, da se Jasno iz< javite: Ali ste mislili med ono trojico tud( mene, da Vas potem morem tirati pred sod< nijo, da sprejmete tam zasluženo plačilo Tudi v svobodni Jugoslaviji še obstoj JaJo zakoni, ki zabranjujejo »Domoljubom vlm« dopisnikom in politlkujočl duhovščia blatenje svojega bližnjega.
Maks Vale s. r. trgovec In posestnik v Št JerneJu na Dolenjskem.
Turški Pavliha.
Nasradin-hodža prodaja oslovo glavo.
Nekega dne se odpravi Nasradin-hodža kupovat osla. Pride na trg in se nameri na nekega nesramneža, ki )e hotel čim dražje prodati svojega osla. Nasradin-hodža ga vpraša, koliko ceni osla, a oni zahteva mnogo in razloži Nasradinu-hodži, da to nI osel, kakor vsak drug osel, temveč da je zlata vreden, ker daje vsak dan denar od sebe, prvi dan same tolarje in drugi dan same cekine. Da prepriča Nasradina-hodžo, vzdigne oslu rep, mu izvleče iz zadnjice cekin in ga vtakne v žep.
Ko Nasradin-hodža to vidi, se je po-lakomnil in se prične pogajati. Pogodita se in Nasradin-hodža odšteje visoko kupnino.
Pred odhodom mu oni nesramnež še pove, kako Je treba osla krmiti hi nato se
razideta.
Ves vesel gre Nasradin-hodža domov ln nakrmi osla, a pri krmljenju se Je nekam zmotil.
Drugo jutro hiti Nasradin-hodža z vrečo v hlev, da Jo napolni s cekinL Ko pride pred vrata, Jih ne more odpreti, ker so od znotraj podprta. Suva ta upira se vanje, a ne odprejo se niti za ped.
»Gle] ga, no,« si misli Nasradin-hodia, »vso noč Je dajal denar od sebe in ml Je
napolnil ves hlev, da ga ne morem niti odpreti.«
Nato pogleda skoz špranjo v hlev in vidi, da se nekaj svetlika kakor srebro, a to mu ni bilo po godu in reče:
»Glej ga, nesnago, nI hotel dajati cekinov od sebe, temveč le nekake tolarje!«
Nato steče po sekiro ln razbije vrata. Stopi v hlev, pogleda ln obstane: vsled krme se Je osel tako napel, da je crknil ln molil vse štiri od sebe. A kar se je zdelo Nasradinu-hodži, da so tolarji, »o bllfe štiri podkve oslove mrhovine.
Zda} šele je Nasradina-hodžo zaboleio v dušo: vrže vrečo stran pa začne vekatL
Na njegovo vekanje priteče sosed ta ga vpraša, kaj mu Je.
»Kaj mi Je? Glej, silno bogastvo sem ponoči izgubil!« odvrne Nasradin-hodža ta pove sosedu vse, kar je pretrpel.
Tedaj ga sosed nauči, kaj naj naredi.
»Odsekaj oslu glavo,« mu reče sosed, »vzemi nekoliko svile, omota) ž njo oslovo glavo, odnesi jo na trg in jo prodaj, če te kdo praša, kaj prodajaš, reci mu, da prodajaš oslovsko glavo!«
Nasradin-hodža posluša, naredi vse tako kakor mu Je svetoval sosed in gre na trg prodajat oslovsko glavo. Pride neki kupec ta ga praša, kaj prodaja, a Nasradin-hodža mu odgovori:
»Oslovsko glavo prodajam!«
Kupec se nasmehne in reče: »Ej, hodža, tebe ne bo nikdar pamet srečala! Kako bo to oslovska glava, to je vendar svila!«
»Rečem ti, da kupuješ oslovsko glavo!« mu odvrne Nasradin-hodža. A kupec se samo smeje in si misli: »To so pač njegove šale.«
Pogodita se, po koliko bo plačal de-kagram svile, stehtata jo in kupec plača Nasradinu-hodži za par gramov svile toliko, kolikor tehta cel klopčič. Nato se poslovita in gresta vsak po svojih opravkih.
Ko odmota kupec klobčič, najde na vrhu res nekoliko svile, a znotraj Je le oslovska glava. Beži na sodišče tožit Nasradina-hodžo, ki ga je oslepari!. Sodnik poziove Nasradina-hodžo pred se.
Ko pride Nasradin-hodža pred sodnika, mu reče:
»Milosti prosim, gospod sodnik! Prašaj ga, kaj sem rekel, da prodajam, pa boš videl, da ga nisem varal.«
Sodnik praša kupca, a ta mu pove po resnici, kakor se je zgodilo.
Tedaj se zadere sodnik nanj:
»Pa čemu, vraga, tožiš, če si vedel, ka) kupuješ!« in ga Iztira od sodišča.
Tako Je Nasradin-hodža nadomestil svojo Izgubo.
Nasradin-hodža se ponaša s svojim sinom.
Nasradin-hodža Je imel sina, ki reče nekoč svojemu očetu:
»Očka, Jaz se spominjam, kedal si se rodil.«
Žena se razjezi in zakriči otroku:
»Molči tepček, kako bi se ti spominjal?!«
»Pusti otroka, žena!« reče Nasradin-hodža, »verjetno je, otrok je zares pameten in mogoče je, da se spominja!«
•
Nasradin-hodža skrije sekiro pred mačko.
Nasradin-hodža Je po gostoma prinašal Jetra domov, da mu jih žena pripravi, a kadarkoli Je prinesel jetra, jih Je žena pojedla in je dala možu močnik.
Končno se Nasradta-hodža tega naveliča in reče ženi:
»CuJ, žena, kakšen vrag Je to? Prinašam ti jetra, a ti mi daješ močnik. Kaj pa vendar delaš z Jetrl?«
»Nič ne delam, mačka Jih vedno poje,« reče žena.
Ko Nasradin-hodža to sliši, vstane, vzame sekiro ta jo skrije v omaro. Žena ga vpraša:
»Kaj pa delaš?«
»Sekiro sem skril pred mačko. Kdor krade jetra, ki so dva groša vredna, bo ukradel tudi sekiro, ki Je mnogo več vredna,« odvrne Nasradin-hodža.
Nasradin-hodža gosti dijake.
Nekoč sreča Nasradin-hodža dijake il jim reče:
»Gospodje, pridite, prosim, k meni na večerjo, da vas kot vaš učitelj počastim.«
»Dobro,« odvrnejo dijaki in gredo 2 njim na njegov dom.
Ko pridejo domov, reče Nasraditv hodža ženi:
»2ena, nocoj imamo gostijo, nekoliko gostov sem pripeljal, požuri se in pripravi večerjo.«
»Kako naj pripravim večerjo,« odvrni žena, »ko pa nič nimam!«
»Pa skuhal magari samo Juho,« reči Nasradin-hodža.
»A si sploh kaj prinesel, človek božji, da jo lahko pripravim? Da bi vsaj prinesel nekoliko masla in riža, pa bi Jo skuhala.«
»No, pa prinesi skledo za juho,« reči Nasradin-hodža.
2ena ga sluša, Nasradin-hodža vzamj prazno skledo, gre v 9obo k dijakom in reče:
»Evo vam skledo, gospoda, če bi imel ie masla ta riža, za boga bi zdaj srebali Juho.«
Družba ,ILIRIJA«, LJuMJana
Kralja Petra trg št. 8. — Telefon 220. Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrst-
Holland-Amerika Unija
Zagreb-Rotterdam-Newyork
Beneralno zastopstvo ia kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
IMaiaia za milil s nMimi d. i Zli
potnikov I, H., ID. rairada sa Sev. Ameriko Ia Kanado t ogromnimi, žimi brio vozni ml parobrodL Pot po odprtem morju 6 do 7 dni. sigurna ia hitra vožnja. Izvrstna kuhinja. Vsaki teden en paro-Potnlkl I£L razred« Imajo posebne kabine t vzorno čistočo. Informa-ta Mugasnenja dajemo vsakemu brezplačno, br*o in vsestransko:
-Amerika linija, Zagreb, Zrlnjskl trg br. 7.

Sips, strešna lepenka,
karbolinej, drvocement, vatproof, apno, izolacijsko lepenko, mavčne ploiie, pravi Hatschek eternit Itd. nudi po tovarniildh cenah V
.MATERIAL* družba z o. z.
Ljubljana. Miklošičeva cesta 13.
Telefon it. 716. Telefon it. 710.
MI
Priznano najboljše
.peklenske kose' (Hflllensensen), priporoča založnik in samopro-daja te znamke za Jugoslavijo,
tvrdka f. S. MAH Višnja šara.
Predprodajalcem ugodne cene I
L@p 2 leti star
pav
je naprodaj pri Ant Grobelniku, pos v Bršlinu p. Novo mesto. Cena po dogovoru.
osilni stroj
sistem „DARING",
brezhiben, se po ugodni ceni proda. Naslov pove upr. K. L.
KMETOVALCI!
Pokladajte živini pristne
Lanene tropine
katera vsebujejo trikrat toliko beljakovina in dvakrat toliko maščobe, kakor pšenlčnl otrobi. Dobi se pri
ii
lit. Raltovet & Zanki d. z o. z.
v LJubljani.
United American lines inc.
Filijalka
Simon Kmetec, Ljubljana, i*m» t a.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila ii prodaja vozne listka. Odhod Iz LJubljane vsaki teden.
3. G. Draškovk, Zagreb,
„B" cesta pri državnem kolodvoru,
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulioa 25. Sušak: Javo Gj. Ivoševi<5, Karolinška cesta 160. Split: AnteBuič, Dioklecijanova obala IS. Gruž: Ivo Lovričevič. Bitolj: Gjorgje Dimitrijevič & Koinp., Bulevard Kranja Aleksandra 187. Vel. Bečkerek: Dušan Lj. Mihajlovli, Trg Kralja Petra 4.
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik.
mm
Ne pozabimo nikdar, da se meri moč stranke po številu naročnikov na njeno ginsno
Ustanovljeno leta
1
tovarna umetnega škrilja in elektrarna. družba
z.0.2.
Slovenya
9 1
0
ni
23
UMI
Cenejša hahor tem o peha!
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je taka streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
Kamenit a.
Zahtevajte brezplačno ponudbe in obiske!
Ali si član Jugoslovanske Matice?
Brinje istrsko
prodaja h Din 2*40 kg od skladišča vLjubljani
Jadran"
Izvozna in nuozna družb? v Ljubljani.
Lepo
domače platno
75 cm in 150 cm široko, iz lanene preje, izredno trpežno izdeluje tkalnica „KROSNA" v Ljubljani, Zfln-skesa cesta 6 (nasproti cerkve Sv. Jožefa). Sprejema laneno prejo v tkaale, zamenja platno za predivo in pošilja vzorce na zahtevo.
e mi za
prave italijanske, nepresegljive v dobroti, modro galico, rafijsko ličje, morsko traVO za modroce v vsaki množini priporoča
SEVER & K O M P. Ljubljana, Woifova ul. štev. 12.



I
V L3UBUAN!
Poštni predal 74. ::
Wo!fova ulica štev. 1
s Telefon 359.
•• ••
»j.1....................... - t.«.«.«-
•:jT*y f rrffir-, - zusi
---------
Izvršuje vsa tiskarske dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
priporoča.
Zahtevajte proračun!
Točna postrežba!




Kupuj domače milo, ne tuje« importirano! Kupuj dobro milo, ker je isto najcenejše I
Kupuj	AliLA-mllo".
d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov veietilski, lc»llawlkl
in
trbevellskž prtgoj
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domaČo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpeCava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora t ar pri« porota posebno i* šehosiovaiki
in angleški koks za Kvarne in domaČo uporabo, kovaški premsg* žrni premog in brikete,
mu Mi u jmli ion i Uiiit
Miklošičeva cesia 15/11. Podružnica v NOVEM SADU (BaCka).
A. & E. SKABERME
LJUBLJANA, Mestni trg št. 10.
Manufakturna ln modna veletrgovina*
Posebni oddelek za pletenine? trikotaže ln perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez Šiva, gradi za žimnice ia blazine, nanking za pernice, flanelaste ln volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. Platno za rolete in verande itd. Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. Velika
izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame b lecJ
Novosti za pomlad«
e b gospode, izgotovijeno iz najfinejšega Sifona, batista tn eeflrja Otroško perilo za defeke, deklice iu dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile ta etamina. Največja izbira florastih, volnenih ln svilenih nogavic, dokolenic in gamaS. Patentne nogavice vseh velikosti, vsako= vrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji.
Športno perilo, kopalne obleke itd.
gf?T Solidna in točna postrežba.
i •
: :
zavarovalna In pozavarovalna družba v Beogradu.
Osnovni kapital Din 5,000.000.
Ravnateljstvo podružnice za Slovenijo: v Ljubljani, Sodna ui.2/1.
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
l U vrste zavarovali življenja pod oajag*
i
5. Zavarovanje vseli transportov.
1.	Zavarovane proti požara.
2.Zavarovane	proti posledicam teiesniti oezgoi 1 Zavarovanje proti M in tofL
Glavna zastopstva se nahajajo v vseh večjih krajih.
t t ji
m
na
TRGOVSKA BANKA D.
U ^LJ1EE Jli
| PODRUŽNICE:
Maribor Novo mesto Rakek
Siovenjgradec Slovenska Bistrica
Selenbprgova ulica štev. 1
(PRE3 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL En REZERVE Din 17,500.000.-*
Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni: 130, >46, 458
EKSPOZITUR is Konjice
Meia-Dravogracf LJubljana (me* njainica v Kolo-dvorski »lici)
Uradnik; Ivan Pucelt,
Natisnila »Zvezna tiskarna« * Ual-.-Jk