kmetijske stranke m Slovenijo St. 31. Poštnina plačana v gotovini. V Lfllblfani, dne 24. maja 1923. Tzhala vsako sredo. Let© W. Naročnina: celoletne , , ......Din 20*— polnletno . ........ • ........Din 10*— četrtletno .................. Din 5*— Posamezna Številka . . . . , . . .... . . , Dfn !•— Kmet pomagal si sam. In svoje stališče v državi uravnaj si sam! inserati t man oglas! do B petit vrst ...........d Din I SO večil inserati od 10 petit vrst naprei ....... k Din t— notice. Izjave, poslano, reklame petit vrsta . ... it Din 3*— Uredništvo rn upravnistvo lista ie v Ljubliani, Kolodvorska ulica 7. v hiši „£konoma' Nauk Bolgarske. I Odločno in jasno smo povdarjaii *ed volitvami da je naš cilj kmet-«ka vlada. In dostavili smo, da more prinesti rešitev narodu edinole krriet-ska vlada, ker samo poštenje kmeta more zatreti korupcijo, samo delavnost kmeta more dati blagostanje narodu in samo miroljubnost kmeta ga obvarovati pred strahotami vojne. Nihče v volilnem bdju se ni upal naših trditev izpodbijati, ker je bila njih resničnost pač preočita. Ker pa smo danes vsled trenutne zaslepljenosti volilcev potisnjeni nazaj in nam je zaradi tega nemogoče, da bi v dejanju dokazali pravilnost svojih naukov. zato Je potrebno, da gremo po dokaz tja, kjer Je kmetska misel popolnoma zmagala in kjer je obstoječa kmetska vlada dokazala, da so vsi naši nauki resnični in pravilni, zato podajamo nauk Bolgarske. Nravstvena izkvarjenost mest napreduje strahovito. Kdor tega ne veruje, naj gre v Zagreb Irt če ima odprte oči, ga bo groza dogodkov, ki jih bo videl samo tekom enega tedna. Pa tudi Ljubljana se ne more pohvaliti in zato trpimo vedno bolj od korupcije. Korupcija je posledica nepoštenja in zato ne more premagati korupcije nihče drug ko poštenjak, ki mora biti vrhu tega silen, odločen in brezobziren. Takega moža Je dalo kmetsko gibanje na Bolgarskem V osebi Stambolijskega. Da navedemo le en primer, Bivši vojni minister Turlakov je bil eden najodličnejših borcev za zmago kmetske misli na Bolgarskem. Toda ko je bil na vrhu, se je izneveril čistosti kmetske misli in postal je pristaš makedonstvujuščib in jih celo podpiral In takoj je nastopil Stambolijski in brez ozira na njegove pristaše ga prisilil, da je podal demisijo kot minister In nato ga pa še postavil pred sodišče. Brezobzirna je pravica ali pa ni nobene pravice fn en greh, storjen na vrhu, odtehta vse vrline in vse zasluge, storjene spodaj. In kakor s Turlakovim je obračunal Stambolijski ž vsemi drugimi, ker ne more narod verovati v pravico, če pa niso kaznovani krivičneži in oni, ki so na vrhu zlasti. In to je veliki moralni pomen procesa, ki ga je Stambolijski pričel proti, vsem ministrom povzročiteljem vojne. Zato pa raste na Bolgarskem nravnost, zato raste tudi moč bolgarskega naroda. In sedaj poglejmo v Slovenijo. Nismo imeli še te moči, da . bi vladali sami in da bi mogli uravnati vse življenje tako, kakor bi želeli. Ko je nastal preobrat, ko je bilo treba kaznovati povzročitelje vojne, ko je bilo treba s trdo roko uveljaviti z vso brezobzirnostjo pravico, tedaj nas še ni bilo. In zato je bilo mogoče, da so ostali vsi škodljivci, da so se zapravile milijarde vojnega plena, ne da bi le eden človek bil poklican na odgovornost Toda v tistem hipus ko smo postali politična , moč, pa smo že tudi stremili za tem, da uveljavimo nravnost, da končamo korupcijo. Najprej pri sebi, ker le tisti, ki je sam očiščen, more očistiti druge. Kličemo vso Slovenijo za pričo, če je bil kdo pri nas strankin funkcijonar, pa da ni tožil na vsak očitek, ki mu je bil storjen. Tožili so Mrmolja, Majcen, Drofenik in Kušar. Tožil je Ažman, tožil je neštetokrat Pucelj, tožil je Pire, tožil je Urek, skratka, na vsak očitek smo odgovorili s tožbo in dosedaj tudi v vseh tožbah zmagali. In še danes je dolžen »Slovenec« dokaza resnice za očitke v takozvani vo-lovski aferi in v nešteto drugih! Sedaj pa poglejmo SLS. Dejali smo prof. Sušniku, da je lagal in ponovno smo ga pozvali, da toži, da povemo pred sodiščem Ime pisca — toda prof. Sušnik ne toži in SLS molči. Prinesli smo na dan govorice o denuncijantstvu Škulja, ponovno jih pogreli in celo v skupščini se je govorilo o njih — toda posl. Škulj ne toži in SLS molči In ponovno smo dejali, da je dr. Korošec oškodoval državo za milijone dinarjev, po vsej deželi se je govorilo o Koroščevih modrčkih, toda dr. Korošec ne toži in SLS molči. Cel list bi mogli napisati o z dejstvi podkrepljenimi očitki proti SLS in njenim funkcijcmar-jem — toda niti ena tožba ni bila vložena s strani napadenih, niti v enem slučaju ni varovala SLS svoj ugled. Priznala je s tem, da morejo biti na vodilnih mestih ljudje, ki so lagali, denuncirali in škodovali državi. Zato pravimo še enkrat: korupcijo more zatreti le kmetska vlada. Le kmetska vlada pa more pomnožiti narodno blagostanje. Dokazal je to Stambolijski in dokazali smo to mi. Kljub temu, da je Bolgarska premagana država, je vreden en lev tri naše krone. Zakaj? Zato ker pod kmetsko vlado napreduje kmet in s tem narod. In to smo dokazali tudi mi. S tem, da smo odpravili prepoved izvoza Živine, smo prihranili ju-goslovenskemu narodu m i 1 j a r d e premoženja. In da nI bilo našega dela, bi stala danes naša valuta še enkrat nižje! In samo kmetska vlada more dati narodu mir in ga obvarovati pred grozotami vojne. To pa je Stambolijski dokazal še zlasti sijajno. In naj vsak primerja nastop Stambolijskega s klečeplazno politiko klerikalcev in mahoma bo spoznal, kake dolžnosti nalaga kmetska misel do voditeljev naroda, s kakšnimi opravičili pa se tem dolžnostim odtegujejo zastopniki meščanskih strank. Iz obilice primerov, le nekaj! Vsemogočen absolutist je bil car Ferdinand, toda v Stambolijskem je našel svojega neizprosnega in ne-omahljivega nasprotnika. Bilo je leto 1908, ko se je otvorilo Narodno sobranje, kakor se imenuje bolgarski parlament. Ko je prišel v dvorano Aleksander Stambolijski, je obdržal klobuk na glavi in izjavil: »Po ustavi sta parlament in vlada enakopravna zakonodajna činitelja, toda ljudska volja je višja. Iz tega sledi, če se smatra za potrebno, da se izkazuje vladarju gotove časti, da tudi vladar izkaže narodu enako čast Zato morejo vsi poslanci sedeti v zbornici pokriti, če Je pokrit car.« — In ni preostalo carju drugo, ko da je lepo snel svoje pokrivala Bilo je leta 1914, ko je Ferdinand hotel na vsak način, da vstopi Bolgarska v svetovno vojno. Tedaj je imel Stambolijski pred Narodnim sobranjem govor na dijake, tekom katerega je dejal sledeče nezaslišane besed: »Ce je pravica in zakonitost v tej nesrečni zemlji, potem bi moral za kaznjlvo dejanje, za medza-vezniško vojno pričeto dne 16. junija 1913 (druga balkanska vojna), biti bolgarski car obešen tu — na spomeniku carja Osvoboditelja.« To ie dejal Stambolijski, ko je bil Ferdinand na višku moči. Pa si poglejte naše klerikalce, kako so oni tulili z volkovi In gonili narod v smrt, samo da se ni njihovim častivrednim osebcam kaj pripetilo. Takih in sličnih nastopov je imel Stambolijski s carjem še več in ni bil zaradi njih tudi obsojen na smrt in zaprt Niti enega nastona z avstrijskimi tirani pa ni imela SLS, kajti njeno geslo je: Vedno z mogotci sveta! In kakor med svetovno vojna tako je tudi po svetovni vojni skrbel Stambolijski, da je bil miren razvoj Bolgarske zasiguran. In z njegovim odločnim nastopom proti makedon-stvujuščim si je zapisal svoje ime z zlatimi črkami v knjigo miroljubnih fn praviceželjnih ljudi. Tako dokazuje nauk Bolgarske na vsakem koraku, da je le kmetska vlada rešitev za narod. Bolgari so to spoznali, Bolgari že uživajo sadove tega nauka — Jugoslovani moramo doseči isto! Na delo zato!_ Ker nI SKS v vladi. Vinogradniki vse Jugoslavije preživljajo obupne čase. Sodi so polni dobrega vina, pa niti za slepo ceno ni mogoče prodati vina. To pa zaradi tega, ker ni izvoza vina. Ko je bila SKS v vladi, je storila vse, da se doseže izvoz našega vina, in sicer zlasti na Češko. Po zaslugi tov. Puclja in Skalickega je bilo do- seženo, da se je popravila ona n|-oprosti j iva napaka, ki so jo zagrešilfe preišnje vlade, med niimi tudi Kfr roščeva, da se namreč Jugoslavija lh Češka pogodita glede uvoza vina, vsa i tako ko z Italijo. S posebno pogodbo je bilo sklenjeno, da se dovoli Jugoslaviji, da uvozi letno 150.000 hektolitrov vina na Češko. To pa je bil seveda šele prvi ko-nk, kateremu so morali slediti drugi, predvsem znižanje češke uvozne carine na vino. Mesece in mesece pa že zaman čakamo, kdaj bo storjen ta nad vse n<"'en dnigi korak. In mesece in mesece že čakamo, pa čeprav je položaj vinoeradčriev vedno žalostnejši. to nobenega uoanja na zboljšanje nI, ker ti, ki so sedaj na vladi, ti mislijo le o a-tonomiji, o sporazumu, na gospodarska vnrašanja pa ne mislijo. Mar bi se dr. Korošec enkrat manj vozil v Zagreb, mar bi dr. Korošec malo manj mislil le na »veliko« politiko in bi se mesto nje spomnil enkrat tudi ubogih vinogradarjev. Vsaj mu končno volilci niso za-u V "ndstva v narodu zato, da dela le »veliko« politiko, temveč da se briga tudi za magari »malenkostna« vprašanja, ki pa so za posameznike živfenskega pomena. Ko je bila SKS v vladi, so se ta vr—^nja reševala v zmislu potreb kmetskega ljudstva, sedaj ko ni SKS več v vladi, se ne rešuje nobeno teh vprašanj. Zakaj ne? — Na to pa naj odgovori vinogradariem dr. Korošect, Občni zbor »Zveze slovenskih zadrus". V zadoščenje in v ponos SKS, pa tii-di vsem pravim zadrugarjem je bil občni zbor »Zveze slovenskih zadrug«, ki se je vršil v četrtek dne 17. maja. Komaj pol leta je, kar je prešlo načelstvo Zveze v roke naših tovarišev in že se je pokazal povsodi lep napredek, pa čeprav sta silna in splošna denarna kriza ter nasprotstvo bank resno ovirale Zvezo. Toda z idealnim delom in z Zadružno disciplino so bile premagane Glasilo .»Samostojne Jslprste Hijsta narodi® ZB828" Velikanska volivna zmaga, ki so jo izvojevali bolgarski »kmetijci«, je splošno zbudila zanimanje za bolgarsko kmetijsko stranko, ki se oflcijelno imenuje »Bolgarska kmetijska narodna zveza«. Še bolj pa je narastlo zanimanje za bolgarske kmete v zadnjem času, ko je nastopil njihov vodja Stambolijski z naravnost občudovanja vredno odločnostjo proti make-donstvujuščim. Mi, kot izrazito kmetska stranka, pa posvečamo bolgarski kmetijski stranki pozornost še iz enega vzroka. Popolnoma je zmagala na Bolgarskem kmetska misel in popolnoma mora zmagati tudi pri nas. In kljub ravnokar prežitemu neuspehu, vemo, da se bo to tudi zgodilo, zakaj isti program, ki ga ima bolgarska kmetijska stranka, isti program imamo tudi mi, pa čeprav živimo Čisto ločeno in v čisto drugih razmerah. In da vidijo naši tovariši, da je kmetska misel povsod ista, da je zato tudi povsod njena zmaga zasigurana, podajamo v kratkem program, cilje, delo in zgodovino »Bolgarske kmetijske narodne zveze«. /. Temelji in prvi početki bolgarske kmetijske stranke. 500 letno turško gospodstvo nad Bolgari je spremenflo bolgarskega kmeta v poslušno čredo delavcev, ki je bila brezbrižna proti vsaki stvari in ki je pozna'a samo eno — neizmerno in neskončno trpljenje. In ko je prišla slavna ura osvobojenja, ko je padel neznosen turški jarem, ie bfl bolgar. kmet na ta veliki dogodek popolnoma nepripravljen. Vsled tega je postal žrtev političnih špekulantov, ki so izsesavali iz njega zadnji sok, zadnji preostanek njegove moči. Kmetska masa pa je blodila z neuresničenimi ideali in razbitimi na-dami od ene politične stranke do druge, dajala vsem po vrsti moč in pozabila pri tem misliti na sebe. Sicer je res, da je v prvih dneh osvobojenja bilo še dosti idealnega narodnega dela in je zato »Trnovska ustava« (po mestu Trnovo) zajamčila osnovne pravice državljana. Res je tudi, da je v tej prvi dobi delovalo več zelo idealnih mož, kakor Slavejkov, Karavelov, Stambolov, itd., ki so povzročili, da so se vsaj politične in kulturne pravice posameznika kolikor toliko varovale. Toda gospodarsko stanje kmeta se ni izboljšalo niti za las. Osvobodil se je sicer kmet turškega jarma, zato pa je padel pod gospodarsko odvisnost meščanskih in vaških bogatašev in oderuhov. Cisto naravno je bilo to, ker kmet je bil Še nenaobražen in nezaveden, vodilni krogi pa so se potrudili, da traja to stanje še naprej, ker le nezavednega kmeta se da izkoriščati. Tedaj so vladale po Bolgarskem organizacije, ki so bile znane pod imenom »Politični krožki«. V teh krožkih so imeli glavno besedo advokati, trgovci, podjetniki, obrtniki, skratka meščani, dočim je bilo revno ljudstvo v vasi in v predmestjih le volivna masa, ki so jo poznali voditelji le pred volitvami Ista napaka, ko pri nas, je bila torej tudi na Bolgarskem. Pod krinko nacionalizma in verstva je bila le ena stranka, v kateri pa so eni samo gospodovali, drugi pa trpeli. In kakor vedno, tako je bilo tudi tu, da so tisti, ki so gospodovali prav dobro poznali svoje stanovske interese, da je bila vsa država ustrojena tako, da so bili varovani vsi njihovi stanovski interesi da pa velika masa kmetov svojih interesov ni smela niti poznati kaj šele izvajati. Vsak, kdor le malo pomisli na naše razmere, bo takoj spoznal, da mi še danes trpimo od iste napake. V takih razmerah, ko so samo eni vladali, drugi pa molče trpeli to gospodstvo, se je seveda upravljalo vse življenje v državi tako, kakor so to želeli vladujočl Državni denar se je trošil le za mesta in v mestih se je osredotočevalo vse, kar je zmogel bolgarski narod. Tako Je bil n. pr. sklenjen zakon, po katerem daje država Sofiji letno za vsakega občana 32 levov (pred vojno malo manj ko naša krona), drugim mestom 16 levov, vsaki vaški občini pa 50 vinarjev. Vse to se pa je utemeljevalo s tem, da morajo biti Bolgari kulturni, ta kultura pa se mora videti v glavnih mestih. Cisto narobe početje. Kako naj bo narod v resnici kulturen, če se skrbi le za meščana in ne tudi za kmeta, ki je jjdro in glavna vsebina naroda. Bolgarski kmet pa Je trpel še v enem oziru. Njegov vladar je bil Nemec Ferdinand, ki je bil eden najbolj brezobzirnih absolutistov. In da poveča svojo moč, je korompiral politike in uvel tako korupcijo, da je slo- vela Sofija^ kot eno najbolj koruptnih mest na svetu. Da, bile so tako žalostne razmere, da so ljudje leta dolgo čakali, da bodo samo teden dni ministri in preskrbljeni so bili za vse življenje. Račun njihovega oropanja države pa je plačal kmet. Tolda polagoma so te nevzdržne razmere spametovale kmeta. Spoznal je, da zanj ne bo nikdar bolje, če ne skrbi za svojo usodo sam, če se ne združi v lastni stanovski stranki. In pričeli so se pojavljati na raznih krajih mali plamenčki kmetske misli in pričeli so izhajati kmetski časopisL V mestu Plevna je začel izdajati »Kmetijsko obrambo« Janko Zabu-n o v, ki je postal oče kmetske misli na Bolgarskem. V Stari Zagori je pričel izdajati Dragiev »Pravičnost«, Canko Bakalov, ki je bil prvi poljedelski minister Bolgarske, je izdajal v Trnovem »Probujcn.ie«, v Varni je širil kmetsko misel Peka r e v z listom »Kmetska borba«. In v Sofiji je širil to nalogo Bačarevov list »Sreča«. Končno so razmere dozorele tako, da je izšel leta 1899 prvi poziv za združenje bolgarskih kmetov, ki se naj bi izvršilo na velikem shodu v mestu Plevna. Ta shod je bil prvi kongres bolgarskih kmetov. Glavna zasluga za ta kongres gre Canku Bakalovn Iz vasi Bela Cahova in Janku Zabunovu 46, 458 EKSPOZITUR is Konjice Meia-Dravogracf LJubljana (me* njainica v Kolo-dvorski »lici) Uradnik; Ivan Pucelt, Natisnila »Zvezna tiskarna« * Ual-.-Jk