GOSPODARSTVO
LE ro XV ŠI EV. 366
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
PETEK, 20. JANUARJA 1961
SPED. IN ABB. POSTALEG R. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Sei/arnn gospodarski zastoj v Kanadi
Diefenbakor obtožuje Američane - Prevelika odvisnost od tujega kapitala
Od časa do časa pride med Združenimi ameriškimi državami in Kanado do ostrejših prask na gospodarskem področju, ki so značilne za gospodarski in politični razvoj po vsem svetu. Tako so kanadski trgovci takoj po prekinitvi trgovine med Ameriko in Kuho vskočili, da bi nadomestili ameriške poslovne ljudi in sami kaj več zaslužili v trgovini s Kubo. Američanom seveda ni to prav nič prijetno, ker kvari njihov načrt, da bi z gospodarskim bojkotom prisilili Fidel Castra na popuščanje.
Drugi značilen pojav v gospodarskih odnosih med Ameriko in Kanado predstavljajo čedalje bolj pogosti očitki kanadskih državnikov, med njimi tudi samega ministrskega predsednika Johna Dicfcnbakerja, da ame-\ riški kapital pravzaprav ovira gospodarski razvoj Kanade, še posebno pa industrializacijo. Nekateri ameriški konservativni listi očitajo Diefcnba-kerju in drugim kanadskim politikom, da uganjajo gospodarski nacionalizem. Poročilo, ki ga bomo navedli iz ameriškega časopisa »Time« o teh vprašanjih, je toliko bolj zanimivo, ker je iz ameriškega vira in kei opozarja na hudo gospodarsko krizo, ki je nastopila v Kanadi.
Po desetih letih gospodarskega razmaha je Kanada zajelo bolj resno gospodarsko mrtvilo kakor zastoj, s katerim imajo opravka Združene ameriške države; to je Kanadčane toliko bolj iznenadilo, ker so po svoji naravi optimisti. Zaradi nazadovanja se
Tržaško odposlanstvo na poliv Ljubljano
Posebno odposlanstvo Tržaške trgovinske zbornice odpotuje danes pod vodstvom predsednika dr. R. Catdas-siia na uradni obisk Trgovinske zbornice Slovenije, da tako vrne obisk, ki sta ga izvršila predsednik te zbornice Valič in glavni tajnik dr. Novak meseca oktobra in da hkrati vsaj načelno načne nekatera važna vprašanja, ki zadevajo gospodarske stike med obema deželama.
Bolj kakor zaradi reševanja posebnih vprašanj, o katerih bo govora v Ljubljani, je ta dogodek značilen kot zunanje potrdilo dobrih gospodarskih odnosov med obmejnima deželama, hkrati pa tudi med obema državama. Ob tej priložnosti z zadovoljstvom j ugotavljamo, da so ti gospodarski stiki že močno razviti, ne samo kolikor j zadevajo samo blagovno izmenjavo, temveč tudi osebne odnose med predstavniki trgovinsko-strokovnih organizacij in seveda tudi med samimi poslovnimi ljudmi z obeh strani. Zlasti °b vsakoletnih prireditvah tržaškega velesejma prihaja do ožjih osebnih stikov, saj doslej še ni bilo tržaškega velesejma, da ne bi iz Jugoslavije prišle v Trst vidne. osebnosti iugoslovanskih gospodarskih ustanov, med temi tudi odposlanci trgovinskih J Zbornic v Ljubljani in Zagrebu.
Ni dvoma, da bi Jugoslovani pozdravili pobudo v smeri, da bi odposlanci Tržaške trgovinske zbornice. ’ned prireditvami Gospodarskega raz-stavišča in zagrebškega velesejma vsa-ji0 leto obiskali Ljubljano in Zagreb. Obnavljanje takšnih osebnih stikov bi Vsekakor ugodno vplivalo na razvoj gospodarskega sodelovanja, ker se da
osebnimi stiki laže odpraviti marsikatera ovira in zlasti še morebitni ostanki predsodkov, ki so še na po-fl temu sodelovanju.
K korist obeh strani bo, ako do skrajnih možnosti izkoristimo za po-, večanje trgovinske izmenjave in poglobitev gospodarskega sodelovanja sploh vse ugodnosti, ki jih odpira gospodarski razvoj v obeh sosednih de-Zelah, zlasti bližina trgov. K temu Prizadevanju nas navajajo tudi napo-Vedi slovitih gospodarstvenikov, da ne bo konjunktura za mednarodno trgovino na drugih bolj oddaljenih P°dročjili v letošnjem letu posebno 11 Sodna, kakor je bila prejšnja leta.
Okvirno podlago za trgovinsko iz-nienjavo in gospodarsko sodelovanje v glavnem dajejo že sedanji trgovinski sporazumi, splošni trgovinski spo->aZum med Italijo in Jugoslavijo pa ,lidi sporazum o obmejni trgovini. Te sporazume je treba samo še izpopolni in prilagoditi novim razmeram, Uh ustvarja nagli gospodarski raz-v°i r obeh sosednih deželah in drža-vah.
^ETROLEJSKA tekma MED SOVJETSKO ZVEZO IN ZAHODOM TUDI NA CEVLONU
, Tekma med Sovjetsko zvezo in za-r'°dnimi petrolejskimi družbami za razpečavanje petroleja se. je prenesla tu-Ul na Ceylon. Tam je bila nedavno ^stanovljena državna družba »Ceylon etroleum Corporation« z glavnico 750 *soč Hr. Družba ima namen uvažati Petrolej iz tujine. Doslej so poslovale otoku samo zahodne družbe kakor bhell, British Petroleum, Stanvac in ;altex. Ustanovitev' omenjene državne ^rUžbe je zbudila pri teh zahodnih ,rUžbah razumljivo pozornost, ker se critijo prizadete. V njihovem krogu . ada prepričanje, da je bila omenjena ružba ustanovljena na sovjetsko po-l,do, da bi pospeševala uvoz surove-®a petroleja iz Sovjetske zveze. Te riižbe in sovjetska podjetja so Cey-|)r,u že postavila ponudbo, da bi zgrabi Petrolejsko čistilnico na otoku, ka-i °>' bi potem lahko uvažali surovi pe-!°iej. Ustanovitev posebne državne lužbe za uvoz petroleja sodi v sploš-.0 gospodarsko politiko sedanje oey-?aske vlade, ki si prizadeva, da bi pojavila tudi nasade čaja in gumija. Zahodnih gospodarskih krogih pre-‘aduje mnenje, da je vlada pod vpli-Qm levo usmerjenih gospodarskih strokovn jakov.
je v ključnih kanadskih industrijah, kakor v rudnikih, strojegradnji in stavbništvu — v Kanadi pojavila doslej najhujša nezaposlenost in to prav pozimi. Računajo, da je 720.000 delavcev brez dela, to je 11% delovne sile. Kanadčani trdijo, da so te krize v veliki meri krivi Američani.
AMERIČANI ZADRŽUJEJO RAZMAH
KANADSKEGA GOSPODARSTVA?
Ne gre morda samo za ameriško konkurenco. Kanadčani so prepričani, da je usoda kanadskega gospodarstva v ameriških rokah in da Američani zadržujejo gospodarski razmah Kanade. Ameriški kapital preveč obvlada kanadsko industrijo, ki je preveč odvisna od tujega kapitala. Okoli 60% dividend kanadskih podjetij odhaja v tujino. Kanadčani očitajo Združenim ameriškim državam, da ovirajo industrializacijo, ki je Kanadi nujno po-
Kanadčan ameriškemu orlu (kapitalu) na meji: Prav rad ti privoščim košato perje, toda nikar se ne šopiri preveč po naših tleh. (Karikatura iz kanadskega lista »Cronicle Herald«)
trebna zaradi naraščanja prebivalstva. Sam ministrski predsednik Diefenba-ker očita to ameriškim industrijcem in trdi da nimajo razumevanja za gospodarske potrebe Kanade.
Leto 1960 ni bilo za razvoj kanadskega gospodarstva tako slabo. Surovi narodni dohodek se je dvignil za 2,3% na doslej nedoseženo raven 35 milijard dolarjev; kljub nezaposlenosti je osebni dohodek dosegel 24,6 milijarde dolarjev. Kanada pospešuje izvoz svojega naravnega bogastva, kakor žita, zemeljskega plina in lesa, na svetovni trg. Pri vsem tem je bila lani plačilna bilanca pasivna za 1,200 milijarde dolarjev.
ZA POSPEŠITEV INDUSTRIALIZACIJE
Kanadčane najbolj vznemirja okol-nost, da 76% petrolejske in plinske industrije, 61% rudnikov in železarn in 56% predelovalne industrije pripada tujemu kapitalu; okoli 3/4 tega je ameriškega. Zaradi tega ne more Kanada graditi potrebne industrije, da bi lahko do leta 1965 našlo mesto za okoli milijon novih delavnih moči. Kanadska vlada skuša z davčnimi u-krepi pospešiti razvoj domače industrije, a na drugi strani zadržati dotok tujega, to je predvsem ameriškega kapitala. Razne olajšave, ki jih je dovolila domačim industrijcem, dosežejo vrednost 60 milijonov dolarjev; na drugi strani ie naložila 15% davka na dividende od kanadske industrije, ki odhajajo v tujino. S tem hoče preprečiti dotok novega kapitala iz Amerike.
Toda proti takšni gospodarski politiki se že oglašajo protesti med samimi kanadskimi podjetniki, zlasti takšnimi, ki se bavijo s petrolejsko industrijo. Ta namreč potrebuje za svoj razvoj toliko kapitala, da ga v Kanadi sami ne more najti. Tako na primer navajajo primer tudi plinskega podjetja Alberta Gas Trunk Line Co. Itd, ki potrebuje 90 milijonov dolarjev za zgraditev novega naftovoda. Verjetno se bo to podjetje obrnilo na Američane in bo ameriškemu kapitalu pripravljeno plačati 6,3% namesto 5,5% obresti, da bi ga lahko privabilo kljub novemu davku na dividende, namenjene v tujino.
Po mnenju ameriških gospodarskih izvedencev bo Kanada verjetno preživela sedanjo gospodarsko krizo sredi tega leta, ko naj bi tudi za Ameriko nastopila ugodnejša konjunktura.
Moda 1061
Ljubljana, jan. 1961
Sredi zime nam je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 14. jan. odprti VI. sejem konfekcije modnih tkanin in usnjenih izdelkov »Moda 1961« pričaral pomlad s svojimi nežnimi in pestrimi barvami. Sejem je odprl predsednik Zveze trgovinskih zbornic Todor Vujasinovič. Na sejmu sodeluje 28 tekstilnometražnih, 27 konfekcijskih in 21 trikotažnih podjetij, nadalje 6 usnjarskih in krznarskih podjetij, 13 tovarn obutve in usnjene galanterije ter več drugih podjetij iz ostalih republik. Tudi dva tuja razstav-ljalca šivalnih strojev sta med njimi.
Ob pogledu na to pestrost najlepših modnih barv ima obiskovalec res izreden estetski užitek. Sejem si je že pred odprtjem ogledala posebna komisija Centra za sodobno oblačenje in opremo in podelila izbranim vzorcem, ki jih je predložilo 40 proizvodnih podjetij, skupno 167 kolajn in diplom. Med podeljenimi kolajnami je bilo 71 zlatih, 60 srebrnih in 36 bronastih. Pri ocenjevanju je komisija ugotovila izreden napredek predvsem v trikotaži in konfekcijski proizvodnji. Da pa je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinii
Močan vpliv tujega kapitala v Belgiji
Od novembra 1958 do srede leta 1960 je 64 ameriških podjetij ustanovilo v Belgiji v raznih oblikah svoje podružnice. Ameriške družbe so v tem času naložile v Belgiji okoli 30 milijard lir; v njihovih obratih je bilo zaposlenih 2000 ljudi. Poleg ameriških družb je investiralo velike, kapitale v Belgiji v tem času še 13 tujih družb. Njihove investicije so dosegle 15 milijard lir. V obratih teh tujih družb je našlo delo 1500 domačinov. Na obali pri Zee-brueghu nameravajo belgijska jeklarna Cockuerill-Ougree s sodelovanjem tujega kapitala, in sicer luksemburškega železarskega koncerna Arbed, francoskega Schneiderjevega koncerna in francosko - belgijske jeklarske skupine. Providenoe zgraditi jeklarno z zmogljivostjo 2 milijona ton na leto. Nizozemska družba Philips je nedavno odprla v severni Belgiji več svojih podružnic. V Belgiji je imela že svojo lastno tovarno pred drugo svetovno vojno. V kratkem odpre Philips nov obrat v Tessenderlu v pokrajini Lim-burg. Zahodnor.emško podjetje Sic mens und Halske AG je odprlo tovarno elektrotehničnih naprav. V njegovih obratih so zaposlili 500 ljudi; še letos bi število nameščencev moralo doseči 5000. Družba je bila doslej soudeležena pri belgijski družbi Societe Nou-velle Siemens S.A.
BELGIJSKI PETLETNI
INDUSTRIJSKI NAČRT
Poleg zakonskega osnutka, ki naj uvede v javno upravo večje varčevanje pa tudi večje obdavčenje zasebnega premoženja, je belgijska vlada izdelala tudi petletni načrt za bodoči razvoj belgijske industrije. Po izvedbi tega načrta bi se delovna sila v Belgiji do leta 1965 povečala na 3,730.000 ljudi in industrijska proizvodnja naj bi letno napredovala za 4%; surovi narodni dohodek naj bi letno naraščal za 4%. V razdobju 1948/51 je narodni dohodek naraščal povprečno za 3,1%, v razdobju 1958/60 pa samo za 2%; tedaj je bil uvoz dvakrat večji kakor izvoz. Surovi narodni dohodek naj bi se dvignil od 4,070 milijarde funtov šter-lingov na 5,110 milijarde v letu 1965.
tudi od leta do leta med proizvajalci vedno večje zanimanje za ta specializirani sejem nam priča dejstvo, da je bilo pred dvema letoma na modnem sejmu 63 razslavljalcev, lani že 73, letos pa kar 96. Tako bo ta sejem prihodnje leto narastel že v mednarodni modni sejem, če izmed mnogih prednosti modnega sejma omenimo tudi hibo, je ta, da je otroška konfekcija kaj slabo zastopana.
Istega dne je bila odprta v dvorani kina »Union« v Ljubljani modna revija, pri kateri sodeluje 46 podjetij iz vse države, ki prikazujejo okrog 170 modelov. Kakor na razstavi, prevladujejo tudi tukaj pestri izdelki tovarn pletenin. Opaziti je tudi napredek industrije, konfekcije, ki se čedalje bolj uveljavlja v načelih sodobne mode. Revija se vrši dvakrat dnevno in bo trajala do 18. januarja.
Sejem bo gotovo izpolnil nalogo, ki mu je dana: Z razstavo najnovejših modelov letošnje mode podati občinstvu pester izbor istih in s tem pripomoči k razmahu tovrstne industrije,
—om—
— 0 —
PRIPRAVE NA KMETIJSKI SEJEM V NOVEM SADU
V Novem Sadu so že začeli s pri-oravami za XXVIII. kmetijski sejem, ki bo od 29. aprila do 8. maja 1961. Za to prireditev so se že priglasila številna tuja podjetja, in sicer iz Nemške demokratične republike, Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Nizozemske in Danske. Domačim in tujim razstavljavcem bo letos na razpolago 360.000 kv. m. razstavnega prostora.

Tudi v zunanjem svetu vzbuja pozornost razprava v centralnem komiteju Sovjetske komunistične stranke o razvoju kmetijstva in preobrazbah, ki jih bo treba izvesti za pospeševanje sovjetskega kmetijstva. Tajniki stranke iz posameznih republik so v centralnem komiteju podali poročila o razvoju kmetijstva. V razpravo je pogosto posegel tudi ministrski predsednik Nikita Hruščev, o katerem je znano, da se še posebej zanima za kmetijstvo. Sam je tudi dal pobude za obdelovanje mnogih predelov obširne sovjetske zemlje, kjer doslej še ni uspevalo kmetijstvo. Nedavno je Hruščev zamenjal dosedanjega sovjetskega ministra za kmetijstvo Vladimira Mac-keviča z novim, in sicer je postavil na to mesto Mihajla Aleksandroviča 01-šavskega, ki je bolj strokovnjak kot politik. Od leta 1956 je bil Olšavski podpredsednik Leninove akademije za kmetijstvo. V Sovjetski zvezi pričakujejo nove ukrepe za razvoj kmetijstva. Osrednje ministrstvo bo posvečalo večjo pozornost znanstvenim pridobitvam na tem področju ter bo v tem smislu dajalo napotila podrejenim organom. Velika skrb bo posvečena obnovi kmetijskih strojev in orodja. Nove ustanove naj bi skrbele za boljšo povezavo industrije kmetijskih strojev s kolhozi in sovnarhozi. Kmetijstvu naj bi odprli nove predele okoli Kaspijskega morja. Kolhozom naj bi znižali davke za 80% ter jim omogočili odplači lo dolgov državnim bankam na daljši rok.
Ko je Hruščev med razpravo o kmetijskih vprašanjih dobil vtis, da niso podatki tajnika Razakova o razvoju kmetijstva v Kirgiziji točni in so tam pridelali manj pšenice, je vzkliknil: »Iz številk ne boste pekli kolačev!«
ITALIJANSKO - SOVJETSKA TRGOVINSKA IZMENJAVA PODVOJENA
Prejšnji teden so se v Moskvi začela italij ansko-sovjetska trgovinska pogajanja. Novi trgovinski sporazum naj bi veljal štiri leta. Sedanji sporazum zapade konec tega leta. V okvir novega sporazuma bo vključen tudi sporazum o izvozu sovjetskega petroleja v Italijo, ki ga je zaključil meseca oktobra v imenu ENI inž. Mattei. V zameno za uvoz petroleja iz Sovjetske zveze bo po tem sporazumu Italija dobavila Sovjetski zvezi 240.000 ton jeklenih cevi za gradnjo naftovoda in 50.000 ton sintetičnega gumija, kakor tudi raznih dragih industrijskih izdelkov v skupni vrednosti 100 milijonov dolarjev. Rusi bodo izvažali v Italijo surov petrolej.
V prvih devetih mesecih lanskega leta se je trgovinska izmenjava med Sovjetsko zvezo in Italijo skoraj podvojila. Leta 1960 je. Sovjetska zveza izvozila v Italijo za okoli 57,5 milijard lii' blaga, Italija pa v Sovjetsko zvezo za 38,3 milijarde lir blaga. Italija izvaža v Sovjetsko zvezo predvsem valjano jeklo in jeklene proizvode, kapitalne dobrine in tkanine, izdelke iz plastičnih snovi, sintetičen gumi in pomaranče in limone. Izmenjava s Sovjetsko zvezo je lansko leto predstavljala 2,5% italijanske zunanje trgovine.
Nekaj novih podrobnosti o devizni preobrazbi
Pretekli teden je bilo v Trgovinski zbornici za ljudsko republiko Slovenijo v Ljubljani, predavanje o pomenu in o nekaterih podrobnostih devizne preobrazbe v Jugoslaviji. Predavanje je bilo namenjeno poslovnim ljudem in je zato tem bolj pomembno. Iz tega predavanja in na podlagi drugih informacij podajamo kratko poročilo, ki bo vsekakor zanimalo tudi naše poslovne in druge ljudi.
V prvi vrsti je treba poudariti, da temelji devizna reforma na določitvi novega deviznega obračunskega tečaja v razmerju 1 dolar za din 750, o čemer smo v našem listu poročali že večkrat. Novi tečaj ni uradni tečaj, temveč le obračunski tako, da ostane uradni tečaj v razmerju 1:300 še nadalje v veljavi. Na ta uradni tečaj bo država priznavala 150% premije. Novi obračunski tečaj bo tako nadomestil sedanje obračunske tečaje, zlasti obračunski tečaj v višini din 632, ki je temeljil na dispariteti. Nov tečaj pa je nasprotno paritetni tečaj in postavljen na ekonomske osnove oziroma izračune.
TEŽNJA ZA ČIMBOLJ PROSTO ZUNANJO TRGOVINO
Glede podrobnosti je treba omeniti posledice, ki bodo nastale z uvedbo novega obračunskega tečaja tako na izvoz kot na uvoz. Omeniti je treba, da bo pri izvozu, kot je to običajno v skoro vseh državah, razen v trstih, kjer je trgovina z zunanjim svetom popolnoma svobodna, razdeljeno blago na tri skupine: za del blaga bo izvoz popolnoma prost, za de! blaga ho potrebno dovoljenje, del blaga pa bo kontingentiran. Tak sistem izvoza je nujen posebno še, ker je treba imeti sedanji sistem za prehodnega, v katerem naj se ustvarijo vsi pogoji za vzključitev jugoslovanskega gospodarstva v ostalo gospodarstvo. Na ta način naj bi se postopno večala lista skupina blaga, katerega izvoz bo prost, kar velja smiselno tudi za uvoz.
UVAJANJE IZVOZNIH PREMIJ
Z novim sistemom se ukinjajo ta-koimenovani koeficienti in predvidevajo izvozne premije. Te bi znašale na sedanji tečaj od 10 do 32% tako, da bi vrednost dolarja v takem primeru ustrezala dinarski vrednosti 825 do 990 din. Premije bi prišle v poštev tudi kot prehodno sredstvo, da se poveča izvoz in ohrani sedanje zunanje tržišče, kjer bi sicer tega brez premij ne mogli ohraniti, in bi tako zajele do 36% blaga, ki smo ga do sedaj izvažali. Samo nekaj okoli 10% blaga je bilo doslej izvažanega preko najvišje cene in preko stvarnih kalkulacij. Zanimivo je ugotoviti, da bi tako bilo z novim tečajem in maksimalno premijo, ki jo predvideva novi sistem, pokritega skoro dve tretji-
ni blaga, če ostane struktura izvoza enaka strukturi v lanskem letu. POVRAČILO ALI ZNIŽANJE DAVKOV Nekaj rezerv, ki bi prišle v poštev pri večanju izvoza, vidijo gospodarstveniki tudi v povračilu ali znižanju davkov, ki bremene blago namenjeno izvozu. O tem vprašanju ne bi posebej govorili, ker bi bilo s tem zajetega le malo izvoznega blaga. Posebne rezerve pa je treba najti v tem, da bodo morale sedaj gospodarske organizacij e, - zlasti proizvajalci . čim bolj in’ na razne načine večati konkurenčnost svojih- izdelkov na zunanjem trgu. V tem pogledu prihajajo v poštev najrazličnejše možnosti, ki sedaj še niso dovolj izkoriščene,- Mislimo tu na povečanje delovne storilnosti, ki je po nekod pod povprečjem, dalje večje varčevanje pri surovinah in materijalu sploh, zlasti pa zboljšanje kvalitete. Tako bi lahko dosegli v letošnjem in prihodnjih letih, da bi se izvoz blaga večal, obenem: pa utrjeval devizni sistem, ki ga država sedaj uvaja in ki naj bi pomenil , pot v evropsko gospodarsko skupnost.
VEČ VRST UVOZOV
Tudi glede uvoza velja isti obračunski tečaj. Tako bo tudi glede uvoza predvideno, da bo del blaga možno uvažati prosto brez vsakih dovoljenj, del blaga bo kontingentiran, dočim bo za uvoz nekaterega blaga preje potrebno dobiti dovoljenje. Za letošnje leto je predvideno, da bo možno prosto uvoziti blaga v vrednosti okoli 200 milijonov dolarjev. S kontingenti in z uvoznimi dovoljenji naj bi začasno zaščitili domačo proizvodnjo in tržišče. Kot rečeno, je tudi glede uvoza predvideno, da bi se postopoma večal sistem prostega uvoza.
Tudi pri uvozu so značilne številke, ki povedo, kako se je v pogledu bodoče razdelitve blaga na nekako tri kategorije, razvijal uvoz v preteklih letih. Glede tega je bilo ugotovljeno, da je bilo nad polovico lani uvoženega blaga plačanega po tečaju, ki ne presega sedanjega obračunskega tečaja; 22% uvoza bo ostalo po ceni kot doslej, če upoštevamo carinsko tarifo do 30%. Tako je torej skoro 30% dosedanjega uvoza bilo uvoženega po sedanjem tečaju delno z morebitnim pribitkom carinske tarife do 30 .
V zvezi z devizno preobrazbo bo iz-' danih več odlokov, ki so bili že sprejeti in ki bodo obravnavali nekatere podrobnosti. Kot značilno je, da bo za prehodni čas možno zbirati med tečaji, ki so veljali do konca lanskega leta in med letošnjim tečajem in sicer za poslovne zaključke sklenjene do konca lanskega leta. Podjetjem je tako prepuščeno, da prosto izberejo med starim ali novim tečajem, da tako ne bi bila oškodovana, ker so lani sklepala pogodbe pod popolnoma drugimi pogoji.
V Kongu se širi državljanska vojna
Obstoja resna nevarnost, da v Kongu zavlada pravo brezvladje (anarhija) in da izbruhne državljanska vojna med posameznimi plemeni in pristaši raznih poglavarjev. Posebna komisija Organizacije združenih narodov, v kateri so predstavniki 11 držav,
čigau-je fgncjo 9
Lumumba
/7% Kasei/ubu lij Mobutu
0 Čornbe
Pobijanje alkoholizma v Franciji
24 litrov čistega alkohola na glavo = Kmečke lokomotive za žganjekuho
V mnogih vaseh vinogradniških predelov Francije je videti neke vrste beguncev iz starih železniških delavnic: širok, bakren kotel s cevmi, pipami in ventili na motoriziranem vozilu. Gre za premične, majhne de-stilerije, ki žvenketajo od vasi do vasi. Pri nas pravimo podobnim napravam kotli za žganjekuho. Okoli njih se razvija prijeten duh po dimu iz gorečih polen in po alkoholu. V teh kotlih kuhajo tropine, zmečkano sadje, pokvarjeno vino in sadni mošt iz prejšnje letine. Kmetje skušajo priti do nekih dohodkov iz svojih pridelkov, ki bi jih sicer morali zavreči. Okoli trem milijonom vinogradnikom in sadjerejcem dovoljuje francoska vlada, da si pripravijo 20 litrov žganja za svoje domače potrebe, ne da bi plačali takso. Kar skuhajo več žganja, pa je podvrženo določeni taksi, okoli 800 lir za pol litra žganja.
Nekdanji francoski predsednik Men-des-France je v svojem boju proti alkoholizmu znižal število koristnikov brezplačnega kuhanja žganja za 800.000 na 2,200.000, samo na prave kmete. Toda nova De Gaullova vlada se je morala vdati pritisku kmetijskih poslancev in spet sprejeti v vrsto žga-njekuharjev tiste, ki jih je Mcndes izključil.
Francija ima žalosten rekord, da proizvaja letno na glavo 24 litrov čistega alkohola. Posledica tega njenega svetovnega prvenstva je 1,700.000 odraslih alkoholikov. 300.000 umsko in
telesno zaostalih otrok. Izračunali so tudi, da gre v Franciji na rovaš alkoholnih pijač 50% vseh prometnih nesreč in 17% nesreč na delu.
Kajpada ne drži, da sovpada z visoko proizvodnjo alkoholnih pijač tudi najvišja stopnja alkoholizma. Jug Francije ima največ vinogradov in vendar so južne francoske pokrajine poznane po svoji zmernosti in treznosti.
Poslanci, župani, župniki in sploh vsi javni delavci na podeželju krivijo za alkoholizem »aperitive« in druge žgane pijače, ki se točijo po mestih. Kot povsod po svetu razlikujejo med »dobrim« in »slabim« alkoholom. Posebno se razburjajo vinogradniki nad uvažanjem likerjev, whiskya, gina in drugih tujih alkoholnih specialitet.
Mendesovi pristaši napadajo zagovornike »dobrega« alkohola, češ da hočejo zagovorniki veleposestev zadržati politični razvoj malega kmečkega človeka in da hočejo plačevati mezde kmečkih delavcev v tekoči obliki.
Seveda ni prav teh 20 litrov žganja brez taks krivo, da se je alkoholizem tako razširil. Zmeraj je bila huda borba med kmetovim kotlom za žganjekuho in prirojeno kmečko premetenostjo, kako ociganiti nepriljubljene financarje. Tako odnesejo kmetje mimo nosa »iblajtarjev« dvakrat, trikrat in še več žganja, ne da bi plačali zanj kakršno koli davščino. Mimo javnih, zakonitih prevoznih desti-lerij pa obstoje v skritih logih, jarkih
in podzemeljskih prostorih stotine nezakonitih kotlov, ki jih še ni nikdai zapečatila financarska roka. Posebno curlja skozi prepovedane cevke žganje v zahodni in severnozahodni Franciji zlasti v pokrajini Manche.
V Pariz vozijo lepo pobarvani tovornjaki z reklamnimi napisi za sadne sokove, za vitaminske pijače, za mleko. V notranjosti se zibljejo kangle za mleko, v katerih pljuska samo na vrhu nekoliko mleka, izpod tega pa pločevinasta stena ščiti žgano pijačo pred uradnimi pogledi trošarin-skih nadzornikov. Tajne pariške disti-lerije predelajo vso to kmečko žganje v najznamenitejše vermute, grenčice in aperitive.
Letno zmešajo in prekuhajo 48 mi lijonov litrov nezakonitega alkohola. Nekaj izpod milijarde lir dobička konča v žepih alkoholnih tihotapcev, a državne blagajne sevajo od suše. Dacarji zavoljo tega nenehoma vohljajo po alkoholnih hlapih. Na divjem francoskem alkoholnem zahodu hujskajo kmetje pse proti financarjem in jim pretijo z gnojnimi vilami.
Ta slika, ki nam jo prikazuje neki zahodni časopis, se nam zdi Slovencem v nekaterih podrobnostih znana. Poznajo jo naši odvetniki, ki so morali v fašističnih časih zagovarjali že toliko naših kmetov zaradi prepovedane žganjekuhe. Poznamo jo vsi, ki hodimo čez mejo, kjer ga za italijanskega financarja ni hujšega tihotapstva od steklenke žganja.
si prizadeva, da bi ohranila mir in pripomogla k spravi med poglavarji. Nekaj časa se je zdelo, da bo Kasavubu z vojsko, ki ji poveljuje polkovnik Mobutu, s silo obvladal položaj, toda kmalu se je pokazalo, da ima njegov nasprotnik Lumumba, čeprav zaprt, velik vpliv na množice. (Po zadnjih vesteh naj bi Kasavubu Lumumbo izročil Combeju, ki gospodari v Katar,-gi). Trenutno je oblast v Kongu razdeljena takole: v jugozahodnem predelu z glavnim mestom Leopoldville gospodari Kasavubu. Njegove čete skušajo prodreti v deželo Kasaj. V tej deželi je doma sicer pleme, h kateremu pripada Lumumba, toda druga plemena so odločno nasprotna Lumumbi. Lumumbovi pristaši so se utrdili v Vzhodni deželi, v glavnem mestu Stan-leyvillu, kjer vlada Lumumbov pristaš Antoine Gizenga, podpredsednik v Lu-mumbavi vladi, o katerem gre glas, da je bil vzgojen v Pragi. Ta ima vojsko okoli 7.000 mož, ki je vdrla v severne predele Katange. Lumumbovi pristaši vladajo tudi v Kivu (glavno mesto Bukavu). Tja je poskušala vdreti vojska polkovnika Mobutuja, in sicer iz dežele Ruanda Urundi, ki je še pod belgijskim pokroviteljstvom. Lumum-bove čete so vdrle tudi v Ekvator, deželo na severozahodu, kjer bi rade zavladale tudi Mobutujeve čele. Kasavubu se je pritožil pri OZN proti Indijcu Raješvar Dajalu, ki je član komisije OZN, češ da agitira za Lumumbo.
SVETOVNA PROIZVODNJA IN PORABA PETROLEJA
Po mnenju predsednika velike petrolejske družbe B. P. (British Petroleum) se bo poraba petroleja povečala v letu 1961 za 6% v primerjavi s porabo v lanskem letu. Petroleja pa bo kljub temu dovolj. Po vsej verjetnosti se bo konkurenca med petrolejskimi družbami v Zahodni Evropi še povečala.
Konec oktobra lanskega leta so znašale svetovne zaloge surovega petroleja pri čistilnicah 1,200.000 ton (leta 1959 v istem času 1,206.000 ton), zaloge bencina 390.000 ton (334.000), nafte. 410.000
(400.000)	ton, gorilnega olja 1,060.000
(825.000)	ton; povečale so se predvsem zaloge gorilnega olja in bencina.
Proizvodnja surovega petroleja je bila v letu 1959 naslednja: v Severni Ameriki 371,948.000 ton (od tega 347 milijonov 73.000 v ZDA, ostalo v Kanadi), v Latinski Ameriki 187,224.000 (od tega 145,573.000 v Venezueli), na Daljnem in Srednjem vzhodu 230,928.000 ton (Kuvvait 69,533.000, Saudova Arabija 54,162.000, Iran 45,630.000, Irak 41 milijonov 730.000 itd.), v Afriki 2,720.000 ton, v Zah. Evropi 13,328.000 (Italija 1,695.000), v Jugoslaviji 592.000 ton, na Daljnem vzhodu 25,357.000 ton, v vzhodnih državah pa 146,731.000 ton (Sovjetska zv. 129,600.000, Romunija 11,437.000, Madžarska 1,036.000, Albanija 479.000, Bolgarija 194.000, Poljska 175.000, Češkoslovaška 110.000, Kitajska 3,700.000).
Svetovna proizvodnja petroleja je po vsem tem dosegla leta 1959 978,236.000 ton. Poraba petroleja je znašala 985 milijonov ton, tako da so se zaloge zmanjšale za okrog 7 milijonov ton.
ZAČASNI TURISTIČNI TEČAJ
Tudi je določeno, da ostane začasno še v veljavi turistični tečaj, ki znaša s premijo din 400. Predvidevajo pa, da se bo ta tečaj povišal na din 600, o čemer pa še niso izšli ustrezni predpisi. Za zasebnike, ki kupujejo tuja plačilna sredstva, velja od 1. 1. letos novi obračunski tečaj. V veljavi ostanejo vsi dosedanji predpisi, ki govore o deviznih računih zasebnikov, le da jim banka obračunava njihove devize na takih računih, ki jih kakorkoli ustvarijo ali dobe iz tujine, po din 750.
CENE NA NOTRANJEM TRGU
Kot je znano, je Jugoslavija prejela doslej od raznih mednarodnih skladov oziroma bank in držav posojilo v približni višini 300 milijonov dolarjev, s katerimi bo izvedla predvide no devizno preobrazbo. Ni dvoma, da bo novi devizni sistem vplival tako na notranjem kot na zunanjem tržišču in da bo sprva prišlo zlasti na notranjem tržišču do nekaterih premikov v cenah. Predvidevajo, da se bodo morale cene nekaterih predmetov, katerih proizvodnja odvisi od u-voza, znižati, cene drugih pa nekoliko zvišati. Zlasti velja to za tiste predmete in blago, ki bo plačano po višji ceni kot znaša novi obračunski tečaj dinarja, ali pa če bo na tako blago predvideno plačilo carine. Na vsak način pa lahko pričakujemo sčasoma utrditev dinarske valute na neki določeni ravni, ob ugodnem gospodarskem razvoju pa tudi zboljšanje tečaja, dokler ne bi končno bilo omogočeno uvesti zamenljivosti dinarja z drugimi valutami.
Novi tečaji dinarja
Od 1. januarja letos je obračunski tečaj dinarja postavljen na osnovo 750 dinarjev za 1 dolar ZDA. Vzporedno s tem tečajem se določajo tečaji tudi za druge valute. Tako je tečaj lire (100 lir). 120 dinarjev, angleški funt šterling 2100 dinarjev, 100 nizozemskih goldinarjev 19.737 dinarjev, 100 nemških zahodnih mark 17.857 dinarjev, švicarski frank 171,51, belgijski frank 144,97, norveška' krona 105 dinarjev, danska krona 108,58 dinarjev itd.
NOVI TURISTIČNI TEČAJ znaša 600 dinarjev za 1 dolar ZDA, to je okoli 96,15 dinarja za 100 lir. Doslej so jugoslovanske menjalnice menjavale lire po turističnem tečaju 64 dinarjev za- 100 lir (v razmerju 400 dinarjev za I dolar ZDA).
mm
nase
Dve iz tajnega arhiva
Ko človek',' ki rad spodbuja driige k delu, jim daje nauke in ~\’liva poguma — kakor to radi delamo časnikarji v zamejstvu — sam zapade malodušnosti, si mora res očitati hedo slednost. Sicer v alt c. da nosi čevljar sam raztrgane čevlje, pa nam boste ta greh nedoslednosti radi odpustili.
V	enem izmed takšnih trenutkov, ko je bilo vse okoli mene v večnem zimskem dežju še bolj Jr no, mi izroči poštar pismo tam iz zadnjega kota slovenske domovine, kjer naše ljudi že lahko sešteješ na prste, iz. Rajb-Ija. Oglasil se je hidar tudi -v imenu svojega tovariša rudarja in svojemu preprostemu dopisu o rajbeljskem rudniku dodal pripombo: Ker naju je vaš sodelavec D. G. v svojem članku »Moja pot v Ra j bel j« opisal ne posebno prikupno, sc naročava na. »Gospodarstvo« za eno leto.
V	tistem zadnjem kotu slovenske zemlje torej še tli žerjavica našega življenja, tako pristnega in domačega, da se vendar izplača nas trud po u-redništvih, da bi ta žerjavica tie ugasnila. Zakaj smo včasih tako maloduš-ni!
Pisava je izdajala trdo rudarsko roko, a sam opis zgodovine rudnika čudovito preprosto, toda bujno domišljijo sina planin in snega, ki pri vsem težkem delu in socialni zapostavljenosti ne zgubi duševne vedrine in življenjskega poguma. Kje so tisti vrelci, iz katerih črpajo ti ljudje tolikšno življenjsko silo, da bi tudi mi čmerneii iz mesta segli po njih? Naši planinci, ki vsako nedeljo lezejo v gore, gotovo vedo zanje. Zakaj nista preprosta rudarja na pikre pripombe našega sodelavca na njun račun odgovorila s protestom, temveč z zdravim pa tudi praktičnim humorjem in vrh vsega šc naročila list?
In še drug primer iz tajnega arhiva naše uprave, ki odkriva še nedotaknjene moralne sile v našem človeku, katerih k sreči ni načela splošna miselnost povojnega človeka. Znanec, ki je že delj časa prejemal naš list na ogled, nam piše, da mu vest ne dopušča, da bi list prejemal še naprej, ne da bi ga plačeval in da je zato poravnal naročnino.
Morda poreče kdo: Nič posebnega, saj je dolžan plačati list, ako ga je prejemal in ga ni vrnil. Mi pa pravimo: Redko, redko se v letu 1961 kdo v svojih pismih in odnosih do bližnjega sklicuje na svojo vest. Ali nimate tudi vi občutka, da je vest nekaj Že tako staromodnega, da ne sodi več ne v zasebno ne v poslovno dopisovanje? Namesto vesti smo rajši u-vedli zakon, ker se da vsak parigraj razlagati vsaj na dva načina . ..
Kar priznajmo, da smo se sami že tako pogreznili prav med takšne pa ragrafe zato, da jih lahko zasukamo, kakor zahteva trenutek. Zato je tudi mene, ki plavam za duhom časa — to zahteva naš poklic — presenetilo pismo, ki se sklicuje na vest, katera -je pač samo ena in se trmasto oglaša po svoje tudi proti burji:'
— Ib -—
m to
POMIKjEiVjE V BElGIjI. Be.gijski soctausu so izročili kraiju ra.a^v.nu guspouarsKi na^rt, ki naj bi nadomestil program za varčevanje, ki ga je že izglasovala belgijska pos.anJtd zoor-mca. ivacrt je pua^isaio ib soc.aiis.ič-nin smuncaiiiin vou.t-tjev, mcu njimi Leon tiaior in Andre Kenard, najbolj boroena vod.telja soc.al.stične delavske zveze. Načrt s.cer vsebuje zahteve po ustanovitvi nekaterm družbenih gospodarskih ustanov, ki bi omejevale zaseono pobuuo, vendar ne gre v skrajnosti in dopušča mirno reš.tev sedanje krize. Naj det j so vztra.,a.i pri stavki socialistični sind.kaa v Liegeu in Hainautu na Valonskem. Zah.eve Valoncev se v glavnem sukajo v okviru dosedanjega izvajanja ustavne preobrazbe, ki naj bi omogočila zvezno ureditev države; vendar zahtevajo Va-lonci hitrejši postopek. Valonski socialisti popuščajo, da se ne bi razb.,a socialistična stranka, ki združuje Flamce in Valonce. Propadel je predlog, da bi valonski socialisti zapustili parlament in ustanovili lastno valonsko u-stavodajno skupščino. Ker še ni senat odobril zakona o varčevanju, proti kateremu so vstali socialisti, so možna • še nova pogajanja in posredovanja kralja.
Gospodarski in socialni načrt socialistov, ki ga je kralju izročil predsednik socialistične stranke Leo Collard, sprejema določbe glede uvedbe davka na kupčijo z vrednostnimi papirji, ki bo državi prinesel 122 milijonov dolarjev in s tem prispeval h kritju primanjkljaja v plačilni bilanci zaradi izgube Konga. Socialisti zahtevajo, naj se zvišajo neposredni davki na 60% vsega obdavčenja in 40% naj predstavljajo posredni davki. Ustanovi naj se državno investicijska družba, ki naj nadomesti zasebne holdinge, vel ke zasebne družbe in koncerni pa naj se podredijo nadzorstvu državnega bančnega odbora. Tudi v rudnikih je potrebna odločna preureditev.
NA KOROŠKEM IN JUŽNEM TIROLSKEM
Celovška deželna vlada namerava sredi slovenske dežele v Dobrli vesi ustanoviti nemško gospodnjsko šolo. Koroški Slovenci protestirajo proti temu, toliko bolj, ker imajo lastne slovenske gospodinjske šole, ki pa jih vlada noče podpirati. »Naš tednik — kronika« opozarja v tej zvezi na miselnost koroških nemških voditeljev, ki na eni strani protestirajo proti italijanski politiki na Južnem Tirolskem, a na drugi strani pa sami raznarodujejo Slovence na Koroškem.
FIDEL CASTRO PRIČAKUJE POMIRITEV OD KENNEDVJA. Pred množico 25.000 ljudi je Fidel Castro napovedal demobilizacijo vojske, češ da so Kubanci dobili zmago brez prelivanja krvi. Do vdora Američanov na Kubo ni prišlo in zdaj prevzame oblast v Ameriki John Kennedy, od katerega pričakujejo na Kubi več razumevanja za kubansko gospodarsko in socialno politiko. Fidel Castro je dodal, da se bodo Kubanci borili za Guantanamo, ameriško oporišče na Kubi, po zakoniti poti, pa čeprav bi ne bili obnovljeni diplomatski odnosi z Ameriko. Po vesteh ameriških listov bo pričela kubanska vojska odločneje nastopati proti upornikom, ki se skrivajo na podeželju, ter bo v ta namen uporabila 10 do 15.000 mož.
ZAČASNA ALŽIRSKA VLADA PRIPRAVLJENA NA POGAJANJA. Začasna alžirska vlada, ki jo vodi Ferhat Abbas in deluje v Tunisu, je v svojem uradnem poročilu izjavila, da je pripravljena na pogajanja s Francozi o organizaciji svobodnega in neodvisnega ljudskega glasovanja o bodočnosti Alžirije. Po izidu z dnjega g asovan a v Franciji in Alžiriji bo imel De Gaul-le bolj proste roke glede reševanja alžirskega vprašanja.
EGIPČANKE V VOJAŠKIH UNIFORMAH. Te dni so v Kai u prosla vili obletnico začetka graditve jeza na Nilu pri Asuanu. Proslave so se udeležili tudi ženski oddelki vojske Združene arabske republike.
MORJE ODNESLO RADARSKO POSTAJO. Morski vihar je raztušil radarsko plavajočo opazovalno ameriŠAO postajo, imenovano »Texas tower« v bližini New Yorka. Življenje je zgubilo 28 ljudi.
ŠTIRI NOVI KARDINALI. V IV.
tajnem konsistoriju je papež Janez XXIII. imenoval štiri nove kard.naie. Ti so ameriški nadškof v Sant Louisu Joseph Elmer Ritter, nadškof v Caracasu (Venezuela) Jose Humberto Cuin-tero, nadškof v Bogoti (Kolumbija) Luis Concha Cordoba in titulami nadškof Giuseppe Fe.rretto.
ODSTOP KANTERBURŠKEGA NADŠKOFA. Dr. Geoffrey F.sher, protestantski nadškof v Canterburyju, ki je nedavno obiskal papeža Janeza XXIII., je napovedal, da bo konec maja odstopil. Svoj korak bo sporočil angleški kraljici, ker je vsakratni angleški vladar hkrati poglavar anglikanske Cerkve. Prevladuje prepričanje, da se je nadškof odločil za ta korak, ker se je v vodstvu anglikanske Cerkve pojavilo prehudo nasprotovanje njegovemu prizadevanju za zbliževanje s katoliško Cerkvijo.
NACISTA SO HOTELI KAMENJATI. V Bostonu se je v kinu, kjer so vrteli protihitlerjevski film »Exodus«, prikazal George Lincoln Rockvvell s kljukastim križem na rokavu. Množica, med katero je bilo množo Židov, ki so trpeli po Hitlerjevih tabor.šč.h, je planila po njem ter ga pognala na ulico. Tu so ga pričeli kamenjati z vsemi predmeti, ki so množici prišli pod roko. Rešila ga je policija. Film prikazuje trpljenje v nemških taboriščih Belsen in drugih. G. Lincoln Rockvvell je. voditelj ameriške nacistične stranke. — V Johannesburgu v Južni Afriki so neznanci postavili dinamit v židovsko sinagogo, ki je bila zaradi eksplozije precej poškodovana.
BENCIN ZA 4 LIRE CENEJŠI
Ministrski svet je sklenil, da se s L februarjem t. 1. zniža cena bencina za 4 lire pri litru. Od tega datuma dalje bo navaden bencin po % lir, super pa po 106 lir liter.
Obmejna trgovina v ospredju
Že v novoletni številki smo poročali o razvoju obmejne trgovine med Trstom in jugoslovanskimi obmejnimi področji ter naglasili, da si morajo pristojne ustanove in stanovske organizacije prizadevati, da se ta trgovina ohrani in še razvije, ker zagotavlja Trstu določeno področje, na katerem se domači trgovci čutijo zavarovane. Tega vprašanja se bodo vsaj v načelu dotaknili tudi ob obisku odposlanstva Tržaške trgovinske zbornice v Ljubljani.
Razvoj v zadnjih letih, zlasti pa v lanskem, je pokazal, da je treba nekatere postavke v blagovnih kontingentih (listah) prilagoditi dejanskim potrebam, poleg tega pa odstraniti nekatere ovire tehnične narave pri izvajanju tako imenovanega regional nega sporazuma, že na sestanku izvoznikov in uvoznikov, članov Slovenskega gospodarskega združenja, je bilo ugotovljeno, da je lansko leto (v prvih 11 mesecih) ostalo v tržaškem sporazumu o obmejni trgovini neizkoriščeni kar za 9S0 milijonov lir licenc. Natančnih podatkov o tem ni na razpolago, ker je težko ugotoviti, katere Dodeljene licence so bile že izkoriščene in katere ne. Licence se namreč izdajaio na dolg rok in trgovci včasih odlašaio z izkoristitvijo, še posebno, če se jim ponudi medtem druga, ugodnieša priložnost, tako na primer kunčiia v okviru snlošnega i taliiansko-iugoslovanskega sporazuma. Tako so uvozniki živine v trenutku, ko je bil dovoljen izreden kontingent za uvoz živine iz Jugoslavije po splošnem trgovinskem sporazumu, raiši segli po tem kontingentu in zadržali dovoljenja za uvoz živine po regionalnem sporazumu.
Kontingenti raznih vrst blaga, kakor za uvoz svežega sadia. povrtnine, mleka. vina. morskih svežih rib. kon-serviranih rib, oneke. zdravilnih zelišč, itd., niso bili izkoriščeni iz raznih razlogov. Včasih ne ustreza u-vozniku cena, včasih ni na raznolago blaga, včasih zonet ni bilo jugoslovanskim dobaviteljem zagotovljeno redno razpečavanje blaga na Tržaškem, kakor se je to dogaialo glede mleka; to se v zadnjem času zonet uvaža v večii količmi. D^gaia ce tudi. da se licence izdaiaio prekasno, kakor je bilo lani z licencami za uvoz živine.
Surino takšnega razvoia je nujno potrebno izvršiti nekatere reviziie. Same kontingente /e treha bolj ptila-pnriiti stvnmim potrebam, kakor na primer povečati kontingent za uvoz Živine: nekateri drugi kontingenti bi se dali hrez škode skrčiti. Včasih se poiavliaio na meii tudi birokratske težave, ki jih je treba odstraniti.
Glndo podel ievania F cen c so v krogih Slovenskega gospodarskega zdru-ženia mnenia, naj se tudi v Trstu uvede goriški način. T«m namreč podeljuje licence trgovinska zbornica, in sicer z naidališim rokom 2 mesecev; ta način onemogoča trgovcem, d-a hi deli časa nosili v žepu neizkoriščene licence. V Trstu podeliu:e licence ravnateljstvo za zunanio trgovino pri vladnem generalnem komisariatu, in sicer navadno na daljše roke.
tih razvijala na Tržaškem takole (v tisočih lir);
leto	izvoz v Jug. uvoz v Jug.
1957	1,063.395	1,093.968
1958	1,498.167	1,430.967
1959	1,851.326	1,852.550
1960	2,746.189	3,026.038
Jugoslavija je torej izvozila za 279
milijonov 849.000 lir blaga več, kakor gn je leta 1960 uvozila. Seveda so ti podatki začasni, ker se nanašajo na že izvršena plačila in očitno ne upoštevajo še, neizvršenih plačil. OBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM (v tisočih lir):
leto	ivoz iz Jug. uvoz v Jug.
1957	620.590	675.372
1958	820.000	950.000
1959	1,251.156	1,236.401
1960	1,312.813	1,682.262
Lansko leto je bil torej jugoslovanski izvoz na Goriško za 230,551.000 lir večji kakor pa uvoz.
TRŽAŠKA DELEGACIJA ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKE TRGOVINSKE ZBORNICE je te dni objavila »Letni članski spisek« v italijanščini in srbohrvaščini (Članski godišnjak 1961) Poleg spiska članov Tržaške delegacije vsebuje publikacija članek o tržaški trgovini z jugoslovanskimi obmejnimi področji, dodatni protokol k italijansko - jugoslovanskemu trgovinskemu sporazumu iz leta 1955 z dne 10. marca 1960, spisek kontingentov za tržaško in goriško obmejno trgovino in spisek blaga, katerega uvoz v Italijo oziroma izvoz iz nje je prepovedan.
Kakšne tkanine prinese pomlad
RAZVOJ OBMEJNE TRGOVINE V ZADNJIH LETIH
Po računih jugoslovanskih podjetij se je obmejna trgovina v zadnjih le-
PODRAŽITEV CEMENTA NA ANGLEŠKEM
Cement Portland se je na Angleškem podražil za 2 šilinga pri toni. Cena se je dvignila prav za toliko, kolikor je bila znižana februarja 1960. In-dustrijci navajajo, da so bili prisiljeni zvišati ceno zaradi podražitve premoga in prevoznih stroškov ter povišanja plač. Cene so na angleškem trgu, vključena cena za vrečo, naslednje: v Londonu 112 šilingov, v Birminghamu 118 š. 9 penijev, v Manchestru 113 š. 6 penijev, v Glasgowu 133-135 š. 6 penijev in v Cardiffu 108-110 š. 6 penijev.
PREVEČ ŽIVINE NA FRANCOSKEM
Francosko združenje za trgovino z mesom in živino je začelo te dni ponovno nakupovati mnogo: živine, da bi tako zaustavilo nazadovanje odkupnih cen za te vrste blaga na francoskem trgu. V Franciji so v oktobru našteli 20 milijonov glav goveje živine. To število je za 4% višje, kakor v oktobru leta 1959. Francoski živinorejci so u-pali, da se bo položaj na trgu izboljšal, ko se bo začel izvoz goveje živine v Zah. Nemčijo, vendar so Nemci iz zdravstvenih razlogov ustavili uvoz in položaj na francoskem trgu se je še poslabšal. Tudi prašičev so imeli Francozi lansko leto več kakor leta 1959. Oktobra je število prašičev doseglo 8,5 milijona, ali 3% več kakor oktobra leta 1959.
VEČJA IZMENJAVA MED POLJSKO IN FRANCIJO
V Parizu so te dni podpisali novo trgovinsko pogodbo med Francijo in Poljsko. Novi sporazum predvideva za leto 1961 blagovno izmenjavo v obe smeri v vrednosti 120 milijonov novih frankov. Lanski sporazum se je glasil na 100 milijonov frankov.
Razstave tekstilnih izdelkov MITAM (Mercato internazionale del .tessile per 1'abbigliamento e Tarredamento) v Milanu zaslužijo vso pozornost. Zadnja je bila že osma. Milansko sejmišče daje v ta namen na razpolago tekstilni paviljon.
Ta mednarodna tekstilna razstava se. od leta do leta vedno bolj uveljavlja in za italijansko industrijo predstavlja MITAM dragocen prispevek k dvigu tekstilnega izvoza. Povprečno povečanje tekstilnega izvoza je znašalo v prv.ih devetih mesecih 1960 čez 30% v primerjavi z istim razdobjem leta 1959.
Tudi število razstavljalcev je bilo zadovoljivo. Razstavilo je svoje proizvode 182 italijanskih proizvajalcev ter 45 tujih tekstilnih industrij iz desetih držav.
Bogata in kvalitetna razstava MI TAM je bila brez dvoma tudi zadovoljiv odraz italijanske konjunkture. Italijanska industrija se je v letu 1960 dvignila povprečno za 17% nasproti
1959.
Kupci, ki obiskujejo MITAM, niso vsakdanji običajni obiskovalci. Ti sodijo v omejen krog izkušenih gospodarstvenikov in strokovnjakov, ki so imeli priliko ugotoviti, da je'italijanska tekstilna industrija doživela globoko preobrazbo. MITAM je, odstranil stare zakoreninjene tradicije individualne narave in je vzpodbudil reorganizacijo proizvajalnih postopkov in prodaje. Prišlo je končno do izraza vsestransko upoštevanje želj potrošnikov na osnovi proučevanja tržišč.
Kaj so ti izbrani obiskovalci videli na osmi razstavi MITAM, je za široko publiko tajnost. Potrošniki bodo imeli priliko spoznati nove tkanine, ko bo razglašena nova moda. Vsekakor je na obzorju mehkejše in barvasto1 blago, široko polje uporabe bo našla svila, rajon ter umetna in sinte.tična^vlakna sploh. V živ boj stopata tudi bombaž in baržun (žamet) bodisi bombažnega ali svilenega izvora. Na razstavil niso manjkali »lodni« domače in avstrijske izdelave ter kocinasta volna-in »jersey« Prince of Galles. Bogato je bila izležena pletenina in trikotaža ter perilo iz naravnih vlaken v konkurenci s perilom iz umetnih vlaken. Lan in bombaž sta spet stopila v ospredje za najfinejše perilo, medtem ko za opremo ni manjkalo zanimivih vrst tkanin poleg vrste odličnih »Wash and , vve.ai« anglosaksonske izdelave.
Zaključna bilanca je pokazal^, izreden uspeh. Kvalificiranih obiskovalcev je bilo okrog 60C0 (skoro 1000 dnevno). Tuji kupci so presegli 50% vseh obiskovalcev. Na prvem mestu so bili Nemci, za njimi Švicarji, Nizozemci, Belgijci, Angleži, Francozi in Arneri-kanci.
n ja. Opremiti stanovanje je danes koč-' ljivo vprašanje zaradi prostornih zahtev in zaradi težav, ki jih povzroča sodobna gradbena tehnika. Iz teh razlogov so se tesno povezali umetniki in proizvajalci svilenih in bombažnih tkanin ter umetnih vlaken, z obrtniki-ta-petniki.
Dokaz sodelovanja med zamislijo in ustvaritvijo na II. Biennali tkanin za opremo in prevlečenega pohištva bo! žigi (»Tesar 61«, ki ga bodo nosili razstavljeni artikli bodisi posamezno ali skupinsko. S tem žigom bo bienala jamčila, da razstavljeno blago ustreza vsem zahtevam- umetniške zamisli in njene praktične 'ostvaritve. Kupec bo torej imeb-doteaz, 'da so razstavljeni artikli izraz stroge umetnosti, dobrega okusa, • štidbbnosti in racionalnosti. Rezultat razstave bo stroga selekcija, ki jo bo odobrila posebna komisija, sestavljena iz umetnikov, arhitektov in slikarjev.
Novost pa bo oddelek namenjen tkaninam za opremo avtomobilskih karoserij in v posebni dvorani bodo razstavljeni načrti in risbe arhitektov in slikarjev, ki so sodelovali pri ostvarit-vi razstave. Mednarodni pomen je tudi v podpori, ki jo daje Zveza evropskih tapetnikov in v zanimanju industrijoev in trgovskih organizacij tega sektorja v Evropi in drugod.
Ardo Lautiu
za izvoz j
IVajvečji uvoznik Italija - Jugoslovansko pohištvo na tujih tleh
(PomoiAfoo
Napovedane ladje
»JUGOLINIJA«
(Odhodi iz Trsta)
Praga Jadransko morje —
— Vzhod: Zagreb 20. jan.
— Indijja — Pakistan: Triglav 19. jan., Dinara 23. jan., Radnik 15/ febr.
— Daljni vzhod: Triglav 19. jan., Radnik 15. febr.
— Sev. Kitajska — Japonska: Triglav 19. jan., Radnik 15. febr.
— Sev. Afrika: Trebinje 25. jan.
— Sev. Amerika: Trebinje 25. jan.
— Južna Amerika: Nikola Tesla 17.
— Perzijski zaliv: Vis 23. jan. februarja.	• i
»JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA« Proga Jadransko morje —
— Dalmacija — Grčija (tedenska); *fštra 24. jan., Opatija 31. jan. ,|V ]
— Grčija — Kreta (14-dnevna): O-
febič 20. jan. in 3. februarja.
II. BIENALA TKANIN
ZA MITAM je sedaj na vrsti — od 15. do 31. januarja 1961 — II. Biennale tkanin za prevlačenje opreme in prekritega pohištva. Organizira jo Italijansko združenje tapetnikov. Na tej prireditvi pride do izraza odnos, ki mora obstajati med umetnostjo v absolutnem smislu in opremo v praktičnem, racionalnem in trgovskem smislu besede.
Umetniško - tehnična povezanost bo dala tej razstavi svoj poseben pomen,
Lesna trgovina je bila leta 1960 zelo živahna; to je posledica.žive gradbene dejavnosti v zahodnih in vzhodnih državah. V zahodnoevropskih državah se je dvignila tudi proizvodnja lesne industrije. Takšen položaj na mednarodnem tržišču se je po podatkih beograjskega Instituta za zunanjo trgovino ugodno odražal tudi na jugoslovanski izvoz lesa in lesnih izdelkov; ta se je v prvih desetih mesecih 1960 povečal v primerjavi z izvozom v istem razdobju prejšnjega leta za 11% ter dosegel vrednost 18 milijard 365 milijonov dinarjev. Ker je ugoden razvoj Tržišča trajal tudi v zadnjih dveh mesecih je računati, da je vrednost izvoza lesa in lesnih izdelkov iz Jugoslavije dosegla lani okoli 22,5 milijard dinarjev. Izvoz lesa igra v skupnem jugoslovanskem izvozu vidno vlogo in odpade nanj okoli 14% skupnega izvoza.
odst. Po količini je bilo največ izvoz ] nega bukovega furnirja, po vredno j vo pa orehovega kot najdražjega. Obsesij izvoza furnirja je že nekoliko let odi ob sen od obsega sovjetskega uvoza, k da je Sovjetska zveza največji kupec j1 sv. goslovanskega furnirja. Nihanje je p na siedica delne nestabilnosti trgovine i sle to državo. Poleg SZ kupuje orehov fuffl: nir največ Poljska in Vzhodna Nemi gr ja, hrastov pa Vel. Britanija in Vž Nemčija. Kupci jugoslovanskega hrv stovega furnirja so v glavnem one d lij žave, katerih proizvodnja tega blaj sk se še ni razvila ali pa še ni v sklati ^ z večjimi potrebami njihove industi re; je finalnih lesnih izdelkov. Izvoz ved ni nih plošč v prvih 10 mesecih 1960 trl dosegel vrednost 281 milijonov din)po jev in s tem presegel izvoz v vsem 1 ®'
tu 1959. Glavni uvoznik vezanih pid
ob
je Anglija, ki je 1959 uvozila 413, v p
vih 10 mesecih 1960 pa 612 ton.
člt
Po Statističnem opisu FLRJ za 1960 je izvoz lesne industrije iz Jugoslavije znašal leta 1959 564.000 ton (17 milijard 920 milijonov dinarjev). Glavni uvoznik jugoslovanskega mehkega žaganega lesa je bila Italija s 40.361 tonami (940,5 milijonov dinarjev), prav iifako je na prvem mestu Italija tudi glede uvoza trdega žaganega lesa s 131.429 tonami (2 milijardi 16,4 milijonov dinarjev). Slede Velika Britanija, Egipt, Zah. in Vzh. Nemčija, Madžarska, Izrael, Grčija, Nizozemska, Belgija, Švica itd. Tudi glede drv je Italija s 175.879 tonami (593 milijoni dinarjev) na prvem mestu, z nekaj manj sledi Madžarska, v druge države pa se drva izvažajo le v neznatni količini. Leseni zaboji se izvažajo v glavnem v Izrael, pohištvo pa v Vel. Britanijo, ZDA in Nizozemsko.
Tudi konjunktura za lesno galanl go rij o je bila 1960 znatno boljša kot prej šti nja leta posebno zaradi večjega angl ve škega zanimanja. Ključni izdelek pre pr stavlja pohištvo, katerega izvoz nept ob slano raste. Povpraševanje po posam« nih vrstah pohištva se pri tem stali ob menjava. V času 1950-1956 je bilo v je lilco zanimanja za stole, leta 1957 1 ni: 1958 je sledilo v tem pogledu mrtvil lal leta 1959 pa je bilo zanimanje za stč ra zopet večje, kar velja tudi za leto 196 Glavni kupci so ZDA in Anglija. Gla kr na postavka v izvozu pohištva predstaj de ljajo garniture. Vrednost izvoza garl za tur je znašala leta 1958 1 milijarJ 'j' 287,8 milijonov dinarjev, leta 1959 1 j * lijardo 502,4 milijonov, v prvih deS tih mesecih 1960 pa 1 milijardo 321 'a milijonov dinarjev. Glavni kupci i g!l Vel. Britanija, Zah. Nemčija, ZDA S1J
PROGA OKOLI SVETA
vtiPo nekaterih poskusnih vožnjah je piransko podjetje Splošna plovba določila načrt novega pomorskega. tovornega servisa okrog sveta. Kot prva ladja bo plula 12.000-tonska motorna ladja »Slavonija«, ki so jo pred kratkim dogradili v puljski ladjedelnici j Ul.janik. 'Ladje.1 bodo plule okrog sveta približno 3:‘ mesece. Ladje bodo odhajale vsakih 30-40 dni. Za ta servis bo Splošna, plovba -uporabljala nove ladje.
: V;1." -r
LADJI? SPI.OšNE PLOVBE. Motor ,na ladja [»Bled« je priplula 14. januarja-., n a Reko. Zadnje dni januarja bo ladja zopet odplula na redni progi Jadransko morje - ZDA. »Bohinj« je 14. januarja zapustila newyorško pristani
Jugoslavija teži za skrčenjem izvoza surovega lesa in povečanjem izvoza polfinalnih, posebno pa finalnih izdelkov. Ker je Italija glavni kupec surovega lesa, čuti posebno ona posledice te politike zlasti glede izvoza trdega žaganega lesa iz Jugoslavije.
Leta 1958 je delež finalnih izdelkov na skupni vrednosti izvoza lesa iz Jugoslavije znašal 13,3%, leta 1959 16,5%, v prvih desetih mesecih leta 1960 pa 18,6%. Istočasno je delež surovega lesa padel od 66,5% leta 1958 na 63% leta 1959 in na 62% v prvih 10 mesecih leta 1960. Do konca leta bo delež surovega lesa verjetno večji kot lani, kar govori v prid trditvi, da je sestava izvoza lesa tesno vezana na spremembe na svetovnem tržišču.
Sovjetska zveza. Uvozniki se zanima
ker bo pokazala, kako industrija za- ,šče na poji proti Jadranu. »Bovec« je
dovoljuje zahteve sodobnega stanova-
Deset let industrijskega pristanišča
Samo v industrializaciji ni rešitve
16.' januarja priplula v New York. »Dubrovnik«' je na poti iz Severnega mor-/ja/jV Italijo, »Go.ranka« je 10. januar-ia odplula iz-' trsta, proti Bombayu,
»Gorenjska« 13, januarja iz Aleksandrije proU-frstu, »Piran« je zapustila Re-‘itor;J5./,januarja, namenjena v Ameriko."
Dne 21. I. 1951 so v žaveljskem industrijskem pristanišču postavili temeljni kamen prvemu industrijskemu obratu, to je podjetju »Italcementr«. Ta datum lahko imamo za začetek življenja industrijskega pristanišča, čeprav se je to rodilo na papirju že 12. maja 1949.
Po desetih letih je zan.mivo pogledati, kakšen je bil razvoj žaveljskega pristanišča. Danes lahko razdelimo to pristanišče na tri dete: stanovanjsko naselje »Borgo San Sergio«, industrijsko prosto cono in nižino pri Orehu.
Iz podatkov, ki jih navajamo iz u-radnega vira, se vidi, da je akcija za graditev nove industrije v novem industrijskem pristanišču v 10 letih vsekakor napredovala in da so bili z novimi industrijskimi obrati odprte možnosti za zaposlitev nove delovne sile; zaradi tehničnega napredka in avtomatizacije ni število na novo zaposlenih veliko. Kljub temu nočemo zan.kati gospodarskih koristi, ki jih prinaša nova industrija Tržaškemu ozemlju. Tako na primer vpliva nova industrija ugodno na razvoj prometa v pristanišču.
Pri vsem tem ne moremo niti ob tej priložnosti mimo dejstva, da je bilo za graditev pristanišča in novih stanovanjskih naselij razlaščene na tisoče in tisoče kv. metrov zemlje naših kmetov, pod neugodnimi pogoji (za kmete namreč) in da je prav zaradi tega mnogo od njih izgubilo svojo gospodarsko podlago za svoj obstanek. Os ane tudi dejstvo, da s samo industrial zacijo ne bo mogoče najti Trstu nadomestila za vse gospodarske vire, ki jih je imel kot trgovinsko pomorsko središče, naslonjeno na naravno zaledje, in da je treba torej iskati gospodarsko rešitev za Trst prav v olajševanju in pospeševanju gospodarskih stikov z zaledjem z izrednimi ukrepi s sporazumevanjem s sosedi.
Stanovanjsko naselje se je pridružilo industrijskemu pristanišču nekaj let po njegovi ustanovitvi. Prve ceste so začeli graditi spomladi leta 1956, šele jeseni naslednjega leta pa so bila dana na razpolago potrebna denarna sredstva za gradnjo novega naselja Danes se delo na tem velikem gradbišču nadaljuje. Stanovanjske bloke gradi v glavnem zavod I.A.C.P. (Istituto autonomo čase popolari), pa tudi INA-Casa in INA-Casas OAPOD (Organizacija, ki skrbi za istrske begunce). V načrtu je gradnja 223 stanovanjskih blokov, v katerih bo 1545 stanovanj s 7994 prostori. Za gradnjo stanovanjskega naselja pojde okrog 5 SCO nrpjonov lir, in sicer okrog 4.400 milijonov za stanovanjske bloke, 385 milijonov za manjša javna dela, za kanalizacijo, ceste itd. pa nekaj čez 1 milijardo lir. Po dograditvi bodo v stanovanjsko naselje vselili 8.000-10.000 ljudi.
Industrijsko pristanišče je bilo proglašeno za industrijsko prosto cono zadnje dni meseca decembra 1959 in
obsega zdaj 215.000 kv. metrov površine. Predvideno je, da se bo cona v bodoče še razširila. Za izkrcanje, vkrcanje in manipulacijo blaga v tej coni so dovoljene razne olajšave. Tako je gradnja novega industrijskega obrata oproščena carinskih dajatev za gradbeni material in za stroje. Gradivo in stroji so oproščeni tudi prometnega davka. Od začetka obratovanja za dobo 10 let so podjetja oproščena plačevanja raznih davkov. Najvažnejša olajšava finančne narave pa je možnost, da si podjetja najamejo dolgoročna posojila iz rotacijskega sklada za Trst in Gorico. Znatne olajšave pa so predvidene tudi za samo blago, ki ga izdelujejo v tovarnah in za surovine, ki jih uporabljajo pri proizvodnji. Prosta cona obsega tudi 750 metrov prekopa, ki deli industrijsko cono na dva dela, in ki sega 1100 metrov v notranjost ža-veljske ravnice. Do konca lanskega leta sta dve industrijski podjetji kupili zemljišče v prosti coni, in sicer za skupnih 28 442 kv. metrov. Ustanova industrijskega pristanišča bo zakoličila zemljišče proglašeno za prosto cono, napeljala potrebne usluge kakor kanalizacijo, telefon, električni tok, izpeljala ceste itd. Za ta dela je predviden strošek 175 milijonov lir.
V industrijskem pristanišču obratuje 49 tovarn, medtem ko je drugih 10 še v gradnji. Po strokah se tovarne delijo: 2 petrolejski čistilnici, 17 tovarn za predelavo kovin, 3 tovarne za proizvodnjo tkanin, 7 tovarn za predelavo lesa, 1 tovarna cementa, 7 tovarn za prehranjevalno blago, 5 tovarn za kemične proizvode in 7 tovarn za razne izdelke. V gradnji so po ena tovarna za predelovanje kovin, lesa, prehranjevalnega blaga in tobaka, 4 tovarne, za kemične proizvode in še dve drugi tovarni. V industrijskem pristanišču je danes zaposlenih 3.517 ljudi, medtem ko pričakujejo, da bo po dograditvi ostalih 10 obratov našlo zaposlitev še nadaljnjih 1.106 delavcev. Največ delavcev, odnosno delavk je zaposlenih v treh tekstilnih tovarnah (skupno 942), sledita čistilnici z 938 delavci itd. Zanimivo je, da dela v vseh petih kemičnih tovarnah samo 44 delavcev.
Blagovni promet v industrijskem pristanišču je lani znašal povprečno na mesec; po morju izkrcano 92.000 ton, vkrcano 50.000 ton; po cesti pripeljanih 5.000 ton, odpeljanih 42.000 ton; po železnici pripeljanih 6.000, odpeljanih pa 13.000 ton blaga.
Tretji del industrijskega pristanišča obsega okrog 1,000.000 kv. metrov nižinskega sveta pri Orehu (Noghere). To zemljišče je bilo priključeno k industrijskemu pristanišču marca leta 1960. Z njim se je zemljišče industrijskega pristanišča povečalo na okoli 7 milijonov kv. metrov. Lega tega dela je zelo nizka, tako da ga ob močnejšem deževju preplavlja morska voda, pa tudi voda iz potokov, ki se tod spu-
ščajo proti morju. Z dovažanjem zemlje in proda dvigajo zdaj površino.
Za vsa dela so doslej potrošili okrog 3 milijarde lir. Industrijsko pristanišče je doslej privabilo za 34 milijard lir zasebnih industrijskih investicij.
Poleg 49 tovarn, ki že obratujejo in 10 tovarn v gradnji, se za industrijsko pristanišče zanima v tem času še na-dalnjih 20 podjetij. Te, dni pa je bila podpisana pogodba za odstop površine 50.000 kv. metrov neki avstrijsko-švicarski družbi, ki bo v industrijskem pristanišču postavila tovarno papirja in se bo imenovala »Cartiera Adriatica«. Proizvajala bo posebne vrste papirja, papir za embalažo itd. V kratkem času bosta po vsej verjetnosti podpisani še dve važni pogodbi za odstop zemljišča.
					
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30. za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za tiŠJalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/j, tek. roč. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir — Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. — Založnik: Založba »Gospodarstva«. — Tiskarna »Grapliis« v Trstu.
Lani se je, zvišal izvoz mehkega rezanega lesa zato, ker je bilo treba izkoristiti veliko povpraševanje po tem na svetovnem tržišču. Zato se je tudi izvoz tega lesa v Italijo, Vel. Britanijo in Egipt zvišal. Zvišal se je splošno tudi izvoz bukovega žaganega lesa v samo Italijo, v Vel. Britanijo pa se je izvoz tega lesa zmanjšal. Znižanje izvoza v Italijo je samo posledica trenutnega gospodarskega položaja, medtem ko povzroča mrtvilo izvoza na britansko tržišče, ki traja že več Časa, določeno zaskrbljenost. Skupni izvez vseh vrst trdega lesa v Anglijo se j c povečal. Jugoslovanska lesna trgovina posveča veliko pozornost angleškemu tržišču, na katerem je Jugoslavija lani zasedla šesto mesto, medtem ko je leta 1959 bila še na tretjem mestu.
predvsem za pohištvo iz upognjene! ■ lesa, katerega izvoz iz Jugoslavije sl: ^ no raste. Skoro gotovo se bo konju pr tura v tej smeri nadaljevala tudi ^ prihodnjih letih, šolsko in pisarnišl on pohištvo pa ne predstavlja pomemb postavke v jugoslovanskem izvozu 1‘ se nih izdelkov.	%
Za lesno tržišče, predvsem pa C'J plasiranje pohištva na svetovnem trg ‘al je bilo leto 1960 zelo ugodno, toda kfl kurenca postaja iz leta v leto ostri se: ša tako, da bo Jugoslavija morala f .. stopati z vedno bolj popolnejšimi pr delki, da se bo lahko ohranila le ( ^ dalje na svetovnem tržišču, na ka rent je dosegla doslej lepe uspehe. ■ velja tudi za slovensko lesno indust 2 jo, ki se je s tovarno »Stol« iz Ka1 nika, Tovarno pohištva Nova Gori in nekaterimi drugimi podjetji uvrs la med glavne izvoznike jugoslovd skega pohištva.	pr,
R. K. da
vo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiijiiiii,mm,umi,,ll|jl|i
na pr: ta
be pUpotoeaj 1
llablechiji hote
Hotel COLUMBIA
se
v
nil
Po
Izvoz celuloznega lesa, in to ne samo lesa iglavcev, temveč, tudi trdega, je bil že v prvih 10 mesecih leta 1960 tako visok, da. je celo prekoračil izvoz tega-lesa v vsem letu 1959. V skupini polfinalnih izdelkov je v prvih 10 mesecih odpadlo največ na furnirje 28,3
Trst. ul. Geppa 18, tel. 23-741 ln 3U tal II. kategorije. • Sedemdeset post« ra:
Vse hotelske udobnosti. Enopostelf in sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne 1 sk 2200-2600 (davki in postrežba vklj Ri čeni).	sk
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) . T de
24-157. — Vse udobnosti, mrzla in Pr pla tekoča voda, centralna kurja} i?a telefon v sobah. Dvigalo. Cene od f '
lir dalje.
sk
ne
sp,
sk,
KI®
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
dr
Ri
na
itn
nji
Ri,
za
TELEFON ŠT. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
A. PERTOT
lil. IHnuastfca 22
TRST
prodaja, na debelo In drobno tkanine najbolj znanih tvornic, vsakovrstni krojaški pribor, žensko In moško perilo, zadrge - gumbe In razno galanterijo
_________________I
IMPEXPORT
UV0Z-IZV0Z- ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 c f. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impeiport - Trieate
UVAŽA:
VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNlSKO PODJETJI
'.T^\

; H 7:0
E A GORIZI ANA
60R3ZIA - VIA DDCA D'AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 SORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
----- lab »
,: j - "IU [-,(
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
■■-»t,1

d. d.
1MPORT - mPORT
vneti vrst lesa, trdili goriv in strojev za lesno industrijo
TK8T - Sedeč: ul. Cicerone H/II Telefon i aO-814
avTopimroz
Cunja Rihard
lic
Sv<
je
res
re,
jas
vo:
šol
jih
je
mc
go H v Mi Ta bi\ ok ne:
nji
Pri
TRST
Strada dal Friull 288 telefon 35-379
jel
nil
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo
Konkurenčne cene
l
ga
lav
Je
«0
rac
KMEČKA BANKA
M O. J.
B 0 R 1 C fl
Ulica Morem 14 Telesen 22 06
‘e: v
Bunka pooblaščena n poala v aunanI trgovini
Uatonovljana lete 1006
TRANS - TRIESTE
Societi a r. I.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:
IZVAŽA:
vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele e Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Poravnajte
naročnino
f
Pri
ti
Kr
sit
AVTOPMBVOZN IŠKO PODJETJI
A. POZAB
TRST
ULICA M0RERI ŠT. ? Tal. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne preveze za ta ln InozeiS' etvd. — Postrežba hitra-Cena ugodne
vei
jo
hk
si
da,
živ
z
Vi!
2
so
ha:
dil,
hai
Kd
li
P
Slovenski obrtniki nastopajo z lastno listo
o1 Dne 12. marca bodo na Tržaškem tosvolitve v pokrajinsko obrtniško koini-rstsijo. Kot zastopnik znatnega števila idvobrtnikov je tudi Slovensko gospo-kdarsko združenje predložilo spisek j1 svojih kandidatov. Slovenski obrtniki p na Tržaškem bodo tako lahko volili e slovenske kandidate, ki bodo v kotu misiji branili njihove koristi. Zakaj mi gre pravzaprav?
Vi Pokrajinske obrtniške komisije so hrv smislu zakona št. 860 z dne 25. juti lija 1956 ustanovili pri vseh trgovin-laj skih zbornicah v državi. Komisije ati imajo v načelu nalogo, da skrbijo za stirešitev vseh stanovskih vprašanj obrt-e2inikov. Sedež komisije je na ustrezni ) i trgovinski zbornici; stroške za njeno na Poslovanje in prostore pa krije sa-( j ma trgovinska zbornica. Pokrajinsko j0: obrtniško komisijo sestavlja 19 čla-jj nov, ki so izvoljeni za dobo 3 let. Med člani je 9 obrtnikov, dalje predstavnik obrtniške stroke pri vodstvu trni govinske zbornice, po en predstavnik ej štirih najpomembnejših obrtniških igl vej v pokrajini, 4 delavci-obrtniki (.čire Predstavnik Vsedržavnega združenja pr obrtnikov (E.N.A.P.I.). n£ Devet članov komisije volijo sami ili obrtniki, ki v ta namen predložijo svo-' je volilne liste. Zanimivo je, da člani niso dolžni voliti celotne liste, temveč .11 lahko izbirajo poljubno kandidate z to raznih list.
91 Vsaka dežela (Furlanija - Julijska la krajina, Lombardija, itd.) ima svojo m deželno obrtniško komisijo, ki skrbi rt za povezavo med pokrajinskimi ko-r< misijami v deželi, v Rimu pa ima se-B dež osrednja vsedržavna komisija. eS Pokrajinska obrtniška komisija mo-2( ra reševati važne naloge. Poleg drugih ima pokrajinska obrtniška komisija tudi nalogo, da daje pobude pri ia oskrbi, varstvu in razvoju obrtništva e, v pokrajini. To načelno nalogo rešu-,t! jo komisija tudi s tem, da posreduje iti Trtnikom podatke o tehničnem napredku in da skrbi za skladnost med
obrtniško
,j — n.in»n.u proizvodnjo in trgovskim J omrežjem. Med praktičnimi nalogami j' komisije je tudi prirejanje razstav in sejmov obrtniških izdelkov v pokra-Hni. Poglavitna naloga nove organiza-! eije pa je določevati, katera podjetja ■c lahko štejemo za obrtniška in dovo-;c liti vpis novih obrtniških podjetij na n seznam teh podjetij v pokrajini. t Volilno pravico za izvolitev pokrajinske obrtniške komisije imajo vsi r -	________________________________
obrtniki. V smislu zakona se šteje za obrtno podjetje tisto, ki je nastalo z namenom, da bo proizvajalo dobrine ali usluge umetnostne ali uporabne narave. V podjetju, ki ga vodi lastnik obrtnik, lahko uporabljajo tudi stroje. Možna je tudi serijska proizvodnja, vendar ta ne sme biti popolnoma mehanizirana. Sam obrtnik mora sodelovati pri proizvodnji, pomagajo pa mu lahko tudi družinski člani. Zakon predvideva, da se lahko proizvodnja vrši kjerkoli, na domu obrtnikovem, v poslovnih prostorih ali lahko na odprtem. Obrtno podjetje lahko zaposluje največ deset delavcev (lastnik in njegovi družinski člani se štejejo za delavce). V primeru serijske proizvodnje se dovoljeno število delavcev zniža na pet. V vsakem primeru sodi med obrtna podjetja tisto, ki se bavi z izdelovanjem umetniških predmetov in oblačil po meri. Za obrtno podjetje lahko štejemo tudi prevozniško podjetje, ki zaposluje največ 5 delavcev.
Dovoljeno število vajencev je v načelu 10. vendar lahko zaposluje podjetje, ki se bavi s serijsko proizvodnjo dobrin, največ 5 vajencev. Podjetje je lahko tudi zadružno ali osnovano v obliki družbe (ne delniške ali družbe z omejenim jamstvom), vendar se mora proizvodnja vršiti ob uporabi v pretežni meri človeškega dela. Obrtniki, ki prodajajo svoje izdelke na kraju, kjer so bili izdelki proizvedeni, lahko prodajajo te izdelke brez občinske trgovske dovolilnice.
V primeru, da obrtniku, ki je zaprosil za vpis v spisek obrtnikov v pokrajini, obrtniška komisija odbije prošnjo, mora ta navesti v odgovoru, zakaj je prošnjo odbila. Odgovor je dolžna dati v roku 60 dni po vložitvi prošnje. V primeru, da odgovor ne prispe obrtniku v določenem roku, se ima prošnja za sprejeto.
Obrtniško podjetje, ki ni na omenjenem spisku, pa ne more v nobenem primeru izkoristiti olajšav, ki jih od časa do časa da vlada v korist obrtništvu. V zadnji številki smo n. pr. poročali, da je država dala te dni na razpolago znesek 15 milijard lir za delno kritje stroškov pri nabavi posojil za obrtniška podjetja od 1. januarja letos do vključno 30. junija 1971.
it at
•i
ZA UČINKOVITEJŠE DELO
V članku,- ki ga je dr. Jože Dekleva, Predsednik Slovenske kulturno - gospo-, darske zveze priobčil pod tem naslovom v Primorskem dnevniku, izraža 1. Pisec mnenje, da je treba spremeniti i način našega dosedanjega dela, da bi ji Prišli skupni napori bolj do izraza. V 'I ta namen bi bilo treba ustanoviti ak-, cijski ali koordinacijski odbor, da bi H se odprta vprašanja narodne manjšine v Italiji zadovoljivo rešila. Predstav-! niki slovenske skupnosti (ne glede na j Politično orientacijo), ki bi pristali na ■* takšen odbor, bi se morali o tem poji razgovoriti. Za takšno skupno akcijo ' in rijene uspehe so se odprle po ob;-sku zunanjega ministra K. Popoviča v H Rimu in spričo novih obvez italijan-ske vlade, ki izvirajo iz zaključnega : Poročila o tem obisku, nove možnosti.
»Demokracija«, glasilo Slovenske [i demokratske zveze, je tudi sprožila t Predlog, naj bi se ustvarila podlaga .< fa sodelovanje slovenskih organizacij. 7 v »Gospodarstvu« smo že po občin-| skih volitvah naglasili potrebo po takš-Pem sodelovanju, ki je že rodilo u r sPeh pri obrambi devinsko-nabrežin-I ske občine.
Dosedanji tržaški kvestor
dr. p Matarese je bil premeščen v ^im, kjer bo nastopil službo glavnega Padzornika. Za novega kvestorja je bil ; 'Bienovan dr. Armando Pace, dosedanji glavni nadzornik na ministrstvu v Rimu.
Zaslužno delo dijaške matice
Pretekli torek je imela Dijaška Ma-| hca v Trstu svoj redni občni zbor. V svojem poročilu je tajnik navedel, da 1® v letu 1960 Dijaška Matica ugodno ' rešila čez 160 prošenj za razne podpo-, re, tako vzdrževalnin za dijake v Di-| Jaškem domu, za zunanje dijake, za v°žnjo dijakov iz oddaljenih krajev v šolo, razne denarne podpore in posojila visokošolcem. V Dijaškem domu i® danes 99 dijakov. Novi prostori o-iriogočajo širše kulturno udejstvovanje dojencev in njihovo športno izživljanje, j hvalevredna je nova pobuda Dijaške tatice, da skrbi za bolehne gojence, kako je v preteklem letu poskrbela za bivanje dveh dijakov v mladinskem i °krevališču na Rakitni. Ob koncu obč-, nega zbora je bil v celoti potrjen prejšnji odbor, vendar" je vanj stopilo nekaj j Predstavnikov višješolske mladine.
ZA ZAŠČITO PRISTNEGA VINA . Italijanski ministrski svet je spredi zakonski osnutek za zaščito žlahtnih vrst vina v Italiji zaradi številnih
primerov, da so trgovci prodajali nepristno vino za tipično vino žlahtnih vrst. Po novem zakonu bodo sestavili spisek posebnih vinorodnih področij ; za vina pridobljena na teh področjih, bodo morali pridelovalci in trgovci voditi posebno knjigovodstvo; napis na steklenicah, da gre za žlahtno vrsto vina, bodo lahko postavljali le pod nadzorstvom za to določenih organov. Naši vinogradniki bodo gotovo pozdravili novi zakon zlasti, ako bo preprečil točenje nepristnih in predelanih vin, ki jih dovažajo na Tržaško in Goriško iz drugih krajev.
IZID OBČINSKIH VOLITEV. V ponedeljek popoldne so se zaključile občinske volitve na Repentabra. Od 429 volivcev jih je glasovalo 406. Občinska demokratična lista je prejela 204 glasove, Slovenska lista pa 166. V občinskem svetu bo prva imela 12 svetovalcev, druga 3.
MILAN JEREB V POKOJU
Učitelj Milan Jereb, ki je v povojnih letih služboval na Opčinah, je bil v začetku tega leta na lastno prošnjo upokojen. Čeprav še svež in dobro o-hranjen — rojen je bil pred 60 leti v Ospu — ima za seboj vrsto let službovanja v naših krajih (Korte, Podloka, Prosek, Štanjel, Zapotok in nazadnje na Opčinah), pa tudi globlje v Sloveniji (Vinica, Brestanica, Letuš). Med vojno so ga Nemci pregnali v Srbijo. Vselej se je rad udejstvoval tudi izven šole na prosvetnem področju; v zadnjih letih urejuje mladinski list »Galeb«.
GENOVA — CEZ 20 MILIJONOV TON PROMETA!
Predsednik pristaniškega konzorcija v Genovi je te dni naznanil novo »zmago«: Pomorski promet v Genovi je v letu 1960 dosegel 20,600.000 ton. V primeri s prejšnjim letom je bil napredek izreden, saj je v letu 1959 znašal le 16,600.000 ton, v primerjavi z letom 1954 pa se je promet lani podvojil.
NAŠE SOŽALJE
V Trstu so umrli 82-letna Katarina Kermac, roj. Mrkuža, mati učiteljice Matilde Kermac, tajnice na šolskem nadzorništvu v Trstu; Josip Kocjančič, Vincenca Semolič, roj. Pahor in Ida vd. Perhauc; v Lonjerju je umrl Silvester Batič; v Sesljanu Marija Gorjan roj. Pernarčič.
KAM PRIDEMO PO TEJ POTI?
Dober teden pred obiskom odposlanstva Tržaške trgovinske zbornice v Ljubljani, ki naj bi še z osebnimi stiki utrdilo dosedanje ugodno ozračje, v katerem se razvijata obmejna trgovina in gospodarsko sodelovanje sploh, so nekateri prenapeteži med tržaškimi trgovci izzvali neprijeten incident, ki ni samo vznemiril slovenske poslovne kroge v Trstu in vso slovensko javnost, temveč uteg-nd tudi v veliki meri pokvariti to ozračje med poslovnimi krogi ob meji. V smislu zakona je tržaški prefekt imenoval tudi enega Slovenca v pokrajinsko komisijo, ki bo sestavila spisek trgovcev, kateri imajo pravico do bolniškega zavarovanja v smislu najnovejšega zakona. Kot predstavnik Slovenskega gospodarskega združenja oziroma slovenskih trgovcev, ki so včlanjeni v njem, je bil imenovan na to mesto Stanislav Šva-gelj, predsednik združenja. Na prvi seji te komisije pri tržaški Trgovinski zbornici, ki ji je predsedoval predsednik zbornice dr. Caidassi, je tržaški trgovec de Rossi protestiral proti imenovanju predstavnika Slovenskega gospodarskega združenja v komisijo. Dr. Caidassi je nato prekinil sejo. To se je zgodilo v četrtek, 12. januarja t. m. V ponedeljek je sprejel člane komisije vladni generalni komisar dr. G. Palamara; ni znano, na čigavo pobudo je prišlo do sprejema, na katerega ni bil povabljen g. Švagelj.
V torek sta »Associazione Comraer-cianti al deltaglio« in trgovska federacija (»Federazione del Commercio«) vložili še formalno pritožbo proti imenovanju slovenskega predstavnika. Slovensko gospodarsko združenje je na podprefekta dr. M. Capona naslovilo pismo, v katerem ga poziva naj sprejme vse potrebne ukrepe, da se
omogoči nemoteno delovanje pokrajinske komisije, ki ga hočejo motiti nekateri člani te komisije iz narodnostne nestrpnosti.
Ta dogodek je toliko bolj osupnil tržaško in še posebno slovensko javnost, ker je razvoj v zadnjih letih kazal, da je prišlo do toliko zaželene strpnosti in do sodelovanja med obema narodnostima v Trstu prav na gospodarskem področju. Zbliževanje na tem področju je mnogo bolj napredovalo kakor na drugih, to je na kulturnem in političnem področju, o-čitno, ker se je prav na gospodarskem sektorju pokazalo, da ima Trst od gospodarskega sodelovanja med obema narodoma samo koristi. Nastop omenjenih dveh trgovskih organizacij zdaj dokazuje, da so vodstva teh organizacij mnogo bolj pod političnim vplivom narodnostnih nestrpnežev, kakor je javnost doslej domnevala. V lej zvezi je značilno, da je hkrati z omenjenima dvema organizacijama nastopila tudi Lega nazionale, kateri se je z letaki pridružila tudi neka italijanska mladinska politična organizacija. In končno še ena značilnost: gre za enega samega Slovenca na 13 članov komisije, ki je vrh vsega pristojna za vse Tržaško ozemlje!
SNEŽNE RAZMERE NA GORIŠKEM
Dne 13. januarja je bilo stanje na--slednje: Log pod Mangrlom —1"C, 65 cm snega, vreme južno, skakalnica u-porabna; Bovec 1"C, 30 cm snega, vreme južno; Livek 1"C, 17 cm snega, južno; Idrija —2"C, 15 cm snega, vlečnica neuporabna; Črni vrh —6"C, 43 cm snega, zmrzuje, skakalnica uporabna; Vojsko —4°C, 65 cm snega (35 postelj); Lokve —4“C, 10 cm snega; Lokve-Lazna —4"C, 40 cm snega.
Razočarani optimizem Goričanov
Zakaj ni proga Gorica-N. Gorica izpolnila pričakovanja
Več kot tri mesece je že, odkar so se na obeh goriških postajah, tostran in onstran meje, srečali uradni železničarski, gospodarski in obmejni predstavniki, da bi ponovno odprli železniško zvezo med Italijo in Jugoslavijo, ki naj bi poglobila gospodarske in življenjske stike. Iz uradnih govorov in navdušenih zdravic je odsevala želja, da bi se promet po tej železnici odvijal v čimvečji meri.
Razumljivo je, da je imela ta nova železniška zveza za druge, ki so . izven Gorice, svoje pozitivne in svoje negativne strani. O tem smo že izpregovo-rili zadnjič v »Gospodarstvu«. V tržaških gospodarskih krogih, zlasti prevozniki so uvideli koristi te proge, ker bo z njo občutno skrajšana razdalja med Avstrijo in tržaškim pristaniščem, kar bi moralo ugodno vplivati na promet med Avstrijo in Trstom. Drugi v Trstu pa so videli v novi progi novo zlo, ker bi po tej progi utegnili prevažati iz Italije v Jugoslavijo in obratno blago, ki je šlo dotedaj čez Trst. V Vidmu so pa bili in so še stoodstotno nasprotni tej progi, iz strahu, da bi prevzela del tržaškega prometa z Avstrijo, ki se zdaj razvija po pontebski železnici. Škodo bi tako trpela podjetja v Trbižu, Pontebi in v Vidmu.
Dobra volja, ki so jo pokazali uradni krogi ob odprtju proge je navdala goriške gospodarske kroge z optimizmom. Goričani so bili prepričani, da Videmčanom in Tržačanom ne bo proga škodovala, ker je znano, da se promet veča iz dneva v dan in je torej tudi pravilno, da nekaj drobtinic tega ostane v Gorici. Sicer pa so se zainteresirani ljudje iz Trsta in Vidma že pripravili na to in ustanovili v Gorici prevozniške urade, da bi v Gorici pridobili to, kar bi utegnili zgubiti v Vidmu ali Trstu.
In vendar po treh mesecih, odkar je prvi vlak stekel po novi progi, v Gorici ne moremo biti zadovoljni. Potniški vlak, Gorica in Nova Gorica, sestavljen iz Dieslove lokomotive in le enega potniškega voza, vozi trikrat na dan ,toda brez potnikov. Le tu pa tam se najde kak samotar, ki si želi mirne senzacije: priti iz ene države v drugo z vlakom. In tako se ves policijski a-parat na obeh straneh meje za pregledovanje dokumentov in blaga, vse železniško osebje in vsi milijoni porabljeni za obnovitev proge zdijo blazna stvar.
Zakaj? Saj smo vendar govorili o tovornem prometu. Res vozi lokomotiva vsak dan nekaj tovornih vagonov gor in dol, toda po pretiranem optimizmu prvih dni so se tudi ti tovorni vagoni izkazali za predrage zaradi stroškov za obnovitev in vzdrževanje proge. Uprava italijanskih državnih železnic je namreč izdala uredbo, ki dovoljuje izvoz po tej progi le izdelkov goriških tovarn in delavnic (uradni list državnih železnic z dne 30. sept. 1960) ali pa izdelkov tovarn iz notranjosti države, ki se izvažajo v Jugoslavijo na račun kakega goriškega izvoznega podjetja (okrožnica ravnateljstva iz Trsta z dne 16. nov. 1960). Podjetja torej, ki hočejo izvažati svoje blago v Jugoslavijo, se morajo opreti na podjetje v Gorici, ki lahko pod svojim imenom
izvaža blago. To prinaša seveda nove potrebne stroške in nepotrebno čakanje — vse reči, ki niso potrebne na drugih obmejnih železniških prehod h. Poleg tega je še ena stvar važna. Promet se razvija lahko le, v obeh smereh med Italijo in Jugoslavijo, tako da ni dovoljen prevoz po novi progi blaga, ki potuje čez Jugoslavijo iz drugih držav v tranzitu. Zaradi takšne omejitve prometa nima Gorica res nikakšne gospodarske koristi od nove proge.
Proti tem omejitvam so seveda \ prvi vrsti nastopili trgovski krogi in z njimi na čelu goriška Trgovinska zbornica, ki se je obrnila na pristojne oblasti. Nastopile so tudi politične organizacije, goriški poslanci in druge osebnosti. Medtem pa je treba zabeležiti, seveda na račun skromnega krajevnega prometa po tej železnici rahel padec domačega prometa s tovornjaki.
'moreva.
Ob »Vodiču po Rimu“
ROMAN RUS:	»VODIČ PO RIMU«
Založba Alma Mater. Arli Grafiche A. Chicca - Tivoli, 1960, str. 207 zemljevid Rima z najvažnejšimi spomeniki.
Povprečno pride, samo v okv.ru obmejnega prometa v Trst vsak mesec okoli 220.003 Slovencev, v Gorico okoli 60.000. Vrh tega dobi Trst skoro 100 tisoč obiskovalcev letno iz vseh krajev Jugoslavije, ki prihajajo tja kupovat blago, v skupinskih potovanjih in pa kot posamezni potniki s potnim listom. Večina teh stalnih jugoslovanskih obiskovalcev Trsta je slovenske narodnosti. Kakšno pozornost posvečajo tržaške turistične oblasti tem skoraj trem milijonom jugoslovanskih turistov, ki prihajajo ne samo ogledovat Trst, temveč tudi kupovat blago po vseh tržaških trgovinah? Pisali smo že večkrat tudi v našem listu, da turistične oblasti, občinske tržaške oblasti in še druge. višje, stoječe oblasti nočejo v svojih. publikacijah, napisih, reklami, v svojih gospodarskih in kulturnih razstavah ničesar slišati o skoraj treh milijonih jugoslovanskih obiskovalcev. Angleške, francoske, nemške, španske in v kakršnem koli drugem jeziku natiskane reklame, knjižice," vodiči in napisi vabijo tujca, samo trije milijoni Jugoslovanov morajo sami iskati pot. Zanje so dobri najslabši cicerorii, kričači in mešetarji, ki se, jih druga mesta otepajo. Še manj so gostoljubne občinske turistične in gospodarske oblasti v Gorici do 750.000 slovenskih o-biskovalcev iz Jugoslavije, ki pridejo v enem letu v Gorico.
Komaj petdeseti del velikega števila jugoslovanskih obiskovalcev Trsta pride v daljni Rim. In še med temi je precej pripadnikov raznih jugoslovanskih narodnosti. Slovenci smo dobili z »Vodičem po Rimu« izvrsten vodič. Kratka zgodovina nas seznanja z razvojem starega Rima, s krščanskim Rimom in z razvojem modernega dva milijonskega Rima. Opisani so poglavitni stari spomeniki, cerkve krščanskega Rima, muzeji in galerije. Številne fotografije spomenikov na finem papirju so trajen spomin na umetniška dela, ki jih je potnik občudoval v r:z-gledovanju Rima. Koristni napotki ob koncu vsebujejo obilo praktičnih nasvetov glede valute, napitnin in drugih stvari, ki se pripetijo potniku na potovanju. V »Vodiču« so zbrani vsi podatki, ki se dobe v vodičih drugih narodov, tako da turistu ne bo treba kupovati drugih, dražjih vodičev.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V torek, 24. jan., ob 20.30 v kino dvorani v Skednju, v sredo, 25. jan., ob 20.30 v Prosvetni dvorani na Opčinah, v nedeljo, 29. jan., ob 16. uri v Zadružni dvorani na Kontovelu Alejandro Casona
»DREVESA UMIRAJO STOJE«
Kmetijska zadruga v Trstu
Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386
Podružnice: Trst. U!. Flavia 23 Milje. Ul. Roma 1
Hladimo Uam vso potrebščine ta vinogradništvo, poljedelstvo In živinorejo!
TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE
LJUBLJANA, TITOVA CESTA 12
Telefoni: 20-032, 21-074 in 21-364
s poslovalnicami v vseh večjih krajih Slovenije in v Zagrebu, Opatiji in v Dubrovniku
Organiziramo
izlete in potovanja po JUGOSLAVIJI stnimi turističnimi avtobusi
la-
Program v letu 1961 obsega izlete in potovanja v najbolj poznane turistične kraje v Jugoslaviji. Zahtevajte prospekte in ostale informacije.
Eden izmed rudarjev iz rajbeljske-rudnika, ki jih je srečal naš sode-«vec Drago Godina v Rajblju, nam ,e poslal v dopolnilo Godinovega opi-Sa rudnika še naslednje vrstice, ki jih r°di objavljamo:
TAJNOST KRALJEVSKE GORE
Ako se na cesti med Rajbljem in redilom ozreš nazaj proti vasi, se tj odpre pogled na strmo pobočje kraljevske gore, kjer v poletnem ča-SU na površju odkopavajo rudo.
Močne in vidne rane, ki jih je člo-!®k zasekal v pobočje gore, govori-
10	o žilavosti naših prednikov, a .krati nas opozarjajo, kako trdo so
služili vsakdanji kruh po 14 ur na dan. Kjer danes dinamit razstreljuje z,vo skalo, je bil nekoč porastel gozd f golo steno, katero Nemci imenujejo Vitriolwand.
Zunanji znaki rumenordeče barve s° že zbujali pozornost rimskih legionarjev, ki so si utirali pot čez Pre-a,k Ti niso imeli pojma, kaj skriva garava pod okriljem Kraljevske gore, Ndo ve, ali so že Rimljani izkorišča-
11	rajbeljski rudnik?
Prvi zgodovinski zapiski o rajbelj-
Tajnost Kraljevske gore
skem rudniku, ki so jih našli v arhivu župnišča v Beli peči, segajo v leto 1007. Listine pravijo, da je leta 1007 Kanalska dolina prišla v posest bamberške nadškofije. Ker redko naseljeni kmetje niso zadostovali za izsekavanje gozdov in za metalurško industrijo, so Bambergovci naseljevali v naši deželi nemške kolone.
V	tisti dobi niso še poznali razstreliva. Borba človeka s takratnimi sredstvi proti skali je bila res nadčloveško naporna. Izkopavali so majhno obsežne predore, da je človek komaj čepel v njih. S kladivom in jeklenimi konicami so klesali rudo, tako, da so si ob skali zakurili ogenj, potem pa razgreto skalo oblili z vodo in nato v razpokano skalo zabili kline. Takšno je bilo prvo pridobivanje svinčene in cinkove rude v rajbelj-skem rudniku.
ZAKLAD KRALJEVSKE GORE
V	XIX. stoletju je bil rudnik razdeljen na dva dela. Prvi del je bil podržavljen in je pripadal avstrijsko-
ogrski monarhiji, drugi del pa zasebni družbi grofov Henkel von Danne-smark. V tej dobi se je rudnik močno razvil in v njem so racionalno in metodično pridobivali rudo.
Po prvi svetovni vojni je bila trbi-ška okolica priključena k Italiji. Tedaj so oba dela rudnika združili.
Rudnik je leta 1923 prevzela delniška družba »Cave del Predli S.A.M.«. Kriza v letih 1930-33, ki je zajela ves svet, ni prizanesla niti rajbeljskemu rudniku. V dobi 1930-1934 je družba opremila z modernimi napravami separacijo in dele rudnika, da ustrezajo še danes tehničnemu napredku. Pozneje so opremo sproti modernizirali, kakor je zahteval duh časa.
To je kratko opisana zgodovina rajbelj skega rudnika, v katerem delamo in katero smo opisali po listinah, katere so se ohranile v arhivu. Poleg teh zgodovinskih zapiskov v listinah obstajajo še druge legendarnega značaja, n. pr. o Rajbeljskem jezeru, o velikih Grobljah za tem jezerom itd.
Tomaž Čude*-
Hotel
Jelovica
Bled
Odprt vse leto. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Depandansa BLEGAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi.
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL
Galeb
KOPER
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom.
IN
3
t
3
IM
*■
IN
fi
8)
IN
X
IN
Č
■8
3
h
IN
S
8)
IN
X
IN
S
e
s
h
IN
S
8)
IN
Kultura in xir0enje
OB RAZSTAVI TRŽAŠKIH SLIKARJEV
V	galeriji Novega gledališča v Trstu je od lanskega decembra odprta zanimiva likovna razstava. Udeležujejo se je vidnejši tržaški slikarji in kiparji obeh narodnosti. Razstavo je priredil »Pokrajinski sindikat umetnikov, slikarjev' in kiparjev v Trstu«.
Razstavlja 50 slikarjev (skupaj 57 del) in 10 kiparjev (skupaj 10 del). Avgust Černigoj je zastopan z oljem »Vertikalna kompozicija« in lesorezom »Spacialni predmeti«. Lojze Špa cal ima na razstavi dve deli: »Mestne ulice« in »Sneg na Krasu«. Kipar Marijan čeme pa se je odzval na povabilo prirediteljev s kipom »Puran«. Med ostalimi udeleženci, naletimo tudi na velika imena; naj navedemo med slikarji samo Cainpitelliju, Ca raianovo, Perizzija, Predonzanija, Psa-caropulovo in Sofianopula,. med kiparil pa Mascherinija in Sbisaja.
Razstavljena dela obsegajo vso možno tematiko iz zadnjega časa udej: slvovanja posameznih umetnikov, le Sofianopulo je zaradi bolezni zastopan s starejšo kompozicijo. Malo je
-figurativne in mnogo abstraktne-ter malike najrazličnejših odtenkov. Zamišljeno sem obtičal posebno pred slikama (ali smerne sploh uporabljati to ime?!) Bruna Chersicla »Rumeno in rdeča zemlja« in Enza Cogna »Praske na belem« ter se vprašal, kako-je možno, da sta bili sprejeti na tako reprezentativno zamišljeno razstavo. Verjetno prirediteljem ni šlo za. to, da zberejo na takšno največje hvale vredno likovno razstavo vse tržaške slikarje in kiparje, ampak samo najpomembnejše predstavnike novejšega likovnega razvoja na Tržaškem.
Tako je bil verjetno zamišljen tudi Gnido Nobile, ki je napisal uvod v tazstavni katalog. Priznava, da more ta razstava spet postaviti v ospredje zanimanja javnosti znane estetske probleme in zahtevati ponovno obravnavanje v zvezi z delikatnim pojavom abstraktne nefigurativne umetnosti, pojmovanim ne samo kot estetskim, ampak kot naravnim dejstvom, znanilcem omike (ali trenutka naše omike) in morale. Sicer skuša Nobile dokazovati, da pestrost razstavljenih del in sploh raznolikost likovnih tendenc nakazuje možnost sprostitve od še obstoječih togih prelomnih pozicij v smeri dosegljive premostitve, ki jo lahko ugotovimo samo v absolutni vrednosti umetnine. Zelo zavito je po dal Nobile svoje presenečenje pred pojavom sodobne likovne degeneraci je, pa naj gre še za tako bežen abstraktni trenutek naše omike.
V	navedenih dveh delih Chersicla in Cogne ter še v marsikaterih drugih
- zares ne moremo uvideti možnosti po Nobile ju želene sprostitve od prelomnih abstraktnih pozicij v smeri absolutnega pojmovanja o vrednosti umetnine. Kritiki in ljubitelji umetnosti so dolžni, da se spričo predolgega odlašanja jasnega obračuna odkrito po-
gledajo v oči in spregovorijo pošteno besedo o umetnosti, o njeni absolutni in socialni nalogi, o njenih zablodah in težavah, če hočejo, da bo moreči trenutek sodobne likovne omike kmalu za nami kot neprijeten, čeprav morda nujen spomin na neurejenost iskanja novih smotrov v likovnem dogajanju našega časa.	;/
DVA TRŽAŠKA ITALIJANSKA PISATELJA PREVEDENA NA SLOVENSKI JEZIK
Cankarjeva založba v Ljubljani bo letos izdala dva tržaška italijanska pisatelja, in. sicer v zbirki Svetovni roman. Prvi je Italo Svevo, oziroma njegovo delo: Ženo Corini. Italo Svevo ali Schmit, ki je bil iz premožne trgovske družine in po svojem poreklu Nemec, je pisal največ med dvema vojnama. Najprej so ga odkrili Francozi in šele okoli 1927 je kritik Montale presenetil Italijane, da so dobili pisatelja svetovnega slovesa. V "Trstu se je Italo Svevo zelo družil z znamenitim angleškim pisateljem J. Jovcem, ki je nekaj let živel v Trstu kot profesor angleščine.
V zbirki Sodobni roman pa bo izšel zadnji roman Enza Betliza: Tržaška prikazen. Bettiza je še mlad pisatelj, izseljenec iz Dalmacije" ih "je trenutno dopisnik uglednega turinske-;*a lista »La Stampa« na Dunaju. V svojem romanu »11 fantasma di Trie ste« kot tudi v svojih prejšnjih delih piše o življenju in dogodkih v obmejnih jadranskih jiokrajinah. Slovenci in Srbo-Hrvati so objektivno in simpatično prikazani.
PROIZVODNJA, STROŠKI IN FINANSIRANJE SLOVENSKIH FILMOV
Povprečno so začeli z letošnjim letom izdelovati v Sloveniji 6 do 8 filmov na leto. Povprečna cena slo venskega filma je 70 milijonov dinar jev. Precej delajo filmskih uslug, to se pravi tujim podjetjem, ki potre bujejo posnetke na odprtem, pomagajo snemati in dajo na razpolago statiste, študije, množice. S tem zaslužijo precej deviz, da lahko snemajo lastne zahtevnejše slovenske filme. Mala Slovenija ima kar štiri filmska podjetja: Triglav-film, Viba-film, Zavod za šolski in poučni film in Film-servis. Jugoslovanski zvezni izvršni svet krije primanjkljaj jugoslovanskih filmskih podjetij v višini ene milijarde 700 milijonov dinarjev. Najpomembnejša gospodarska osebnost v slovenski filmski industriji je inž. Brane Tuma, generalni direktor Tri-glav-filma sin primorskega politika dr. Henrika Tume.
FINANČNA POGAJANJA ITALIJA-JUGOSLAVIJA. Iz Rima poročajo, da se bodo kmalu začela pogajanja med italijanskimi in jugoslovanskimi finančnimi izvedenci o tem, kako bo Jugoslavija izkoristila posojilo 35 milijonov dolarjev, ki ji ga je Italija dovolila v zvezi z nameravano devizno preobrazbo.
lignita, rudnik lignita
\/
/\
Tekoči račun pri Narodni banki CELJE štev. 603-11-1-598
Telefon: Velenje 1 Brzojav: Rudnik Velenje
Železniške postaje: Velenje, Preloge, Skale

TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na trgu c živino in mesom so bile v zadnjem času sklenjene dobre kupčije. Povpraševanje po goveji živim za zakol se nenehoma veča in cene naraščajo. Tudi na trgu s prašiči je vse živo. Cene težijo navzgor. Meso se je na vseh trgih podražilo. Na trgu z mlečnimi izdelki je opaziti čedalje manjše zanimanje za mehke vrste sira, medtem ko gredo trde — zlasti g rana — dobro od rok. Povpraševanje po maslu je živahno. Cene za oljčno olje so ostale v bistvu mizpre-menjene, le boljše vrste oljčnega olja so nekoliko pridobile na ceni. Zelenjave in sadja je še mnogo, vendar so se cene pričele dvigati. Trgovci z vinom so čedalje bolj aktivni. Skoraj povsod so se cene vinu dvignile. Na trgu s krmo se dobro prodaja zlasti pšenična slama; tudi seno je pridobilo na ceni. Med žitaricami je napredovala cena mehke pšenice. Surove kože se dobro prodajajo, v prvi vrsti telečje.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg blaga, embalaža čista teža: suh česen 150 do 220, kuhana pesa 48-72, pesa 72-96, karčofi Riviera 35-70 lir kos, korenje krajevnega pridelka 42-72, od drugod 60-96, cvetača 48-60,. zelje 30-60, cikorija 31-50, repa 36-60, čebula krajevnega pridelka 48-84, rožmarin 180-250, žajbelj 180-250, koromač I. 48-72, II. 18-30, cikorija 75-125, endivija 50-100, krompir Binthje uvožen 40-50, Majestic 36-37, o-krogel krompir Berlin 30-32, peteršilj 88-150, zelena 50-120, špinača 88-138; jabolka Abbondanza I. 30-60, razna mešana jabolka 36-72, Delicious ekstra 108 do 156, Kaiser I. 48-72, Renete ekstra 108-144, hruške 36-84, rumene pomaranče I. 72-120, črne 108-156, »krvave« 84 do 120, taroki I. 108-168, limone I. 120 do 144, mandarini Palermo ekstra 22/26 144-180, praženi zemeljski lešniki 260 do 300, dateljni iz Tunizije 300-450, smokve z mandeljni 220-250, navadne smokve 85-100, lešniki 270-300, orehi iz Sorren-ta 310-350 lir kg.
ŽIVINA ZA REJO IN ZAKOL
LUGO. Cene veljajo f.co sejem. Krave iz Romagne 280-300 lir kg, breje krave 300-340, krave s teletom 340-370, voli iz Romagne 320-360, junci in junice 2-3 leta stari do 5 stotov težki 360-380, krave prvesnice 360-390, krave mlekarice 150-240.000 lir glava; živina za zakol : krave I. 265-330, II. 230-260, junice I. 330-350, II. 310-330, junci I. 350 do 400, teleta I. 475-580, II. 440-470, biki I. 290-320, II. 240-270; konji za vprego I. 200-220.000 lir glava, II. 150-200.000, konji za zakol I. 190-225.000, II. 170-190.000, žrebeta za zakol 290-350 lir kg, osli za vprego 50-80.000 lir glava, za zakol 100 do 140 lir kg, oslički za zakol 170-190 lir kg. Debeli prašiči čez 150 kg težki 320-330 lir kg, od 120-150 kg težki 320 do 330, 100-120 kg 315-325, suhi prašiči 330-350, mladi prašiči 380400, ovce 210 do 260 za kg žive teže, jagnjeta 230-280, neodstavljena jagnjeta 430490 lir kg.
GRADIVO
MILAN. Cene veljajo f.co tovornjak, prometni davek ne vračunan. Polna o-peka tipa Milan 6x11x23 cm 11-12.000 lir 10UO opek, navadna polna opeka 7,75x10,5x22 cm 9700-10.700 lir, 6x11x23 cm 18-20.000 lir, votlaki 8x12x24 cm 13 do 14.000 lir, 4,50x15x30 cm 14-15.000 lir, strešniki marsejskega tipa 13% kosa za kv. meter 33-36.000 lir, votlaki 25x 25x12 cm 3840 lir kos, gašeno apno 760 do 830 lir stot, boljše vrste 950-1000 lir, živo apno v kosih 630-730, cement 680 kg 1030-1075 lir, cement v razsutem stanju v silosu 980-1005, mavec 750-820, pesek in gramoz 800-950 lir kub. meter, rečni pesek iz Ticina 1250-1350, cevi iz gresa, notranji premer 6 cm 556-590 lir meter, 8 cm 692-735, 10 cm 860-914, 12 cm 1056-1122, 15 cm 1412-1500, 20 cm 2084 do 2215, 25 cm 2660-2826, 30 cm 3864 do 4105 lir meter. Cevi iz PVC (polivinil-klorida) za greznice 1, 2, 3 m dolge 175 do 190 lir meter, dimne cevi iz salonita, notranji premer 60 mm 200-230 lir meter, marmor v ploščah po 3 cm 4500 do 4800 lir kv. meter.
ŽITARICE
VERONA. Mehka pšenica finejše vrste 7100-7200 lir stot, dobra merkantile 6950-7050, merkantile 6800-6900, domač oves 4800-5000, uvožen oves 46004700, uvožena rž 3550-3650, neoluščen uvožen ječmen 39504050, koruza marano 4850 do 4950, rumena koruza domača 4350 do 4450, hibridna koruza 40004100, uvožena koruza (ocar. 41504200); pšenična moka tipa »0« (granito) 9100-9300, tipa »00« 8800-9100, tipa »0« 8700-8900, tipa »1« 8400-8500, tipa »2« 8100-8200, otrobi 3600-3700, koruzna moka 5700-6000, slabše vrste 5200-5500; neoluščen riž Arbo-rio 8400-10.000, Vialone 9500-9800, Vialo-ne pritlikavec 8700-9600, R. B. 8700 do 9200, zgodnje vrste (Rossi) 8500-9000; oluščen riž Arborio 16.700-18.000, Vialo-
VALUTE V MILANU		
	7-1-61	16-1-61
Dinar (100)	62,00	68,00
Dolar amer.	621,60	624,25
Franocoski fr.	125,50	125,80
Švicarski fr.	144,55	145,00
Avstrijski šil.	23,87	24,00
Funt šter. pap.	1744,50	1753,00
Zlato (gram)	723,00	725,00
Kanadski dolar	625.00	625,00
Funt šter. (zl.)	6175,00	6175,00
Napoleon	5150,00	5150,00
BANKOVCI	V CURIHU	
16. januarja 1961		
ZDA (1 dol.)		4,280
Anglija (1 funt šter.)		12,00
Francija (1 fr.)		85,50
Italija (100 lir)		0,687
Avstrija (100 šil.)		16,40
ČSR (100 kron)		13,00
Nemčija (100 DM)		102,25
Belgija (100 fr.)		8,35
Švedska (100 kron)		82,25
Nizozemska (100 gold.)		113,00
Španija (100 pezet)		7,00
Argentina (100 pezov)		4,80
Egipt (1 funt šter.)		8,41
Jugoslavija (100	din.)	0,425
Avstralija (1 funt šter.)		9,55
ne 17.400-18.000, Vialone pritlikavec 16 tisoč 800 do 17.400, R. B. 15.500-16.000, zgodnje vrste Rossi 14.000-14.300, japonski riž 10.700-11.100, riževa moka 3700 do 4000, pleve 24°/o 2500-2600, riževa srčeca 2000-3000 lir stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
PIACENZA. Cene veljajo od grosista do prodajalca na drobno: dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5-10 kg 160-170, v škatlah po % kg 180-190; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5-10 kg 175-180, v škatlah po % kg 190-200, v tubah po 200 g 45-50 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 120-130 lir škatla, v škatlah po % kg 70-75 lir škatla; grah v škatlah po % kg 80-90, fižol v škatlah po % kg 190 do 200 lir škatla, čebulice v kisu 210 do 230, španska tunina 850-900 lir kg, domača 610-680, afriška tunina v olju I. 650, skuše v škatlah 575-600 lir kg, sardine v olju v škatlah po 200 g iz Maroka 75-80 lir škatla, portugalske 88 do 95 lir škatla.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Sveže mleko f.co hlev za industrijsko proizvodnjo 4700-4890 lir stot, maslo iz smetane 700-735 lir kg, iz centrifuge 700-745, fino čajno maslo 750 do 800, sir grana iz Padske nižine 330 do 365, parmezan 560-610, sbrinz svež 500-550, postan 560-610, emmenthal svež 500-545, postan 530-580, provolone svež 490-540, postan 530-580, gorgonzola svež 300-350, postan 500-535, taleggio svež 350 do 375, postan 400445, italico svež 400 do 445, postan 430465, quartirolo 420 do 445, crescenza 370-395 lir kg.
SUROVE KOŽE
MILAN. Cene veljajo od zbiralca do strojarne, prometni davek vključen: krave do 30 kg 2504160, čez 30 kg 225 do 245, junci do 30 kg 325-335, 3040 kg 265-280, voli 40-50 kg 235-245, biki čez 40 kg 190-205, hrbti goveji do 40 kg 450 do 480, čez 40 kg 420440, ramena voli in krave do 40 kg 300-320, 40 kg in čez 270-280, boki do 40 kg 140-160, 40 kg in čez 170190, teleta od 4 kg 800850, 3-6 kg 800850, 6-8 kg 750780, 8-12 kg 600 do 680, 12-19 kg 500-600, žrebeta 350 do 380, konji 240270, mezgi 140-150, osli 115-125, jagnjeta berger 13201370, jagnjeta z belo volno 900-950, druga 750 do 800, ovni 670700, kozliči 27502850, koze 900-950. Eksotične kože: Cordova 380410, Buenos Aires Americanos 10 kg 460470, lOll kg 380400, suhe 390420, osoljene 370390, Addis Abeba 0/8 funtov 430440, Bahia suhe 340360, Rio Grande, suhe 290310, Vzhodna Afrika 0/4 funti 860890, hrbti ZDA Packers Colorado 330340.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot blaga, natovorjenega v Milanu, prometni davek in trošarina nevračunana: surovine za oljarno: tropine 3200-3250, rici-nus 13-13.500, koruzna srčeca 51005300, riž 2800-2900; surovo semensko olje iz zemeljskih lešnikov 35.40035.600, k soje 30.300-30.400, iz pese, 30.40030.500, iz sončnic 31.40031.600, iz koruze 28.400 do 28.700, iz tropin 28.600-28.700, lane-
Na mednarodnem trgu s surovinami je zbudilo precej pozornosti nazadovanje cene kakava. Na trgu s kovinami sta svinec in cink napredovala, medtem ko je cin precej nazadoval. V Londonu se je cena cina znižala za 5 funtov šterlingov pri toni. V začetku tedna so bile izredno čvrste cene pšenice, vendar so pozneje popustile za 'h — 1 'h stotinke dolarja v primerjavi s prejšnjim tednom. Koruza je nekoliko popustila. KOVINE
Navajamo cene. kovin na londonski borzi dne 16. januarja v funtih šter-lingih za tono, proti takojšnji izročitvi blaga: aluminij v ingotih 186, surovi antimon 190, kadmij 99,9% v palicah 11 šilingov za funt, krom iz Rodezije 15/5/0 funta šterlinga za tono cif., baker v ploščah 292-29214, magnezij 2% do 2% šilinga za funt, mangan iz Indije 68-71 penija cif. Evropa, nikelj 600 funtov šterlingov za tono, platina 3014 funta šterlinga za unčo troy, živo srebro v jeklenkah po 34,5 kg 69 funtov šterlingov, silicij 99% 120-123 funtov št. za tono, zlato 252/6 šilinga za unčo troy, srebro 79 3/8 penija, surovo železo 437 šilingov za tono fob. Trg z bakrom je še vedno neuravnovešen zaradi nemirov v Kongu.
Cene barvastih kovin na nemškem trgu: Cin, Duisburg 931-960 DM za 100 kg, svinec osnova New York 101,29, o-snova London 74,14-74,43, cink osnova East St. Louis 105,89, osnova London 91,02-91,31; elektrolitični baker za prevodnike 258,25-261,25, svinec v kablih 80-81, aluminij za napeljave 225-227 DM za 100 kg.
ŽITARICE
V Chicagu je 16. januarja pšenica notirala 210% stotinke dolarja za bu-šel, proti izročitvi v marcu; koruza 111% stotinke dolarja za bušel, rž 115J, oves 65% ; v Londonu je kanadska pšenica stala 27 1/8 funta šterlinga za tono (1016 kg), avstralska pšenica 25, argentinska 23 3/16, rumena ameriška koruza 19%, ruski ječmen 171/16, avstralski oves 22% funta šterlinga za dolgo tono.
no olje 24-24.200, ricinovo industrijsko cije 36.500-37.500, kokosovo navadno 20.300-20.800; namizno semensko olje iz zem. lešnikov 38.300-38.500, iz sončnic 34.400-34.600, rafinirano olje iz soje 33 tisoč 100 do 32.200, prvovrstno sojino olje 33.400-33.500, navadno 31.500-31.700; oljčno olje lampante 4% 43.50043.800, retificirano 48.50049.000, dvakrat preša-no 4242.500 lir stot.
KRMA
LODI. Cene veljajo za stot, prometni davek nevračunan: majsko seno v balah 2750-2850, drugi rez 2700-2800, tretji rez 2650-2750, seno iz zdravilnih zelišč, I. rez 2600-2700, II. rez 25002600, III. rez 23002400, suha trava z naravnega travnika 1700-1800, pšenična slama v balah 21502250, rožiči 31003300, koruzne pogače 42004300, lanene 5600 do 5800, kokosove 4800-4900, moka iz zemeljskih lešnikov 49005100, kokosova moka 41004200, moka iz pese 2500 do 2700, iz sončnic 2500-3500, iz koruze 36003800, sojina moka 47004900 lir stot. PERUTNINA IN JAJCA
MILAN, živi piščanci iz navadnega kokošnjaka I. izbira 700750 lir kg, II. 350-420, zaklani piščanci 850930; živi prvovrstni piščanci iz umetnih vališč 460-520, II. 400450, zaklani piščanci u-voženi iz tujine 300320, zmrznjeni piščanci iz tujine 400500, žive domače kokoši 550620, uvožene 380420, zaklane domače, kokoši 800-900, uvožene kokoši zaklane v Italiji 550-580, zmrznjene inozemske kokoši 450-550, živi kopuni 750780, zaklani 1000-1200, zaklane pegatke 1150-1250, zaklani golobi I. 1200 do 1300, zaklane pure 800900, zmrznjene uvožene pure 480600, zaklani purani 680700, zmrznjeni purani iz tujine 500 do 600, žive race 450470, zaklane 450 do 650, žive, gosi 400420, zaklane 420 do 500, živi zajci 440450, zaklani s kožo 600-670, zaklani brez kože 600700 lir kg. Sveža jajca domača I. 30-31 lir kos, II. 28-29; uvožena jajca I. 24-26, II. 21 do 22 lir kos.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10 do 11 stop. 540-590 lir stop/stot, barbera 11-12 stop. 560-610, moškat 10.800 do 11.500 lir stot, Oltrepo pavese 10-11 stop. 540-590 lir stop/stot, mantovano rdeče 9-10 stopinj 470-500, Valpolicella Bardo-lino 10,5-11 stop. 600 620, so a ve belo 11 stop. 640-670, raboso 10-11 stop. 580-620, merlot 11-12 stop. 640-680, reggiano 10 do 11 stop. 520-550, rdeče filtrirano sladko 10-11 stop. 520-550, belo 'Roma-gna 9-10 stop. 640-670, rdeče 9-10 stop. 510-530, klasični Chianti 12-13 stop. 360 do 400 lir toskanska steklenica, navadno toskansko vino 9,5-10,5 stop. 480 do 510, barlettano ekstra 14-15 stop. 570 do 600, navadno 13-14 stop. 550-570, San-severo belo 11-12 stop. 560-590, Squin-zano 13-14 stop. 550-570, Martina Franca 11-12 stop. 570-590, Barletta sladko 9500-10.000 lir stot, Nicastro Sambiase 12-13 stop. 540-580, Alcamo 13-14 stop. 550-570, rdeče sardinjsko vino 12-13 stopinj 550-570, belo 13-14 stop. 560-580, maršala navadno 14.500 lir stot, piemontski vermut 13.500, v steklenicah po 1 liter 200-230 lir steklenica, vermut od drugod 220-240 lir steklenica.
KAVČUK
V	Londonu je 16. jan. vrsta RSS št. 1 stala 25 1/8 penija za funt cif. evropska pristanišča. V Singapuru so prodajali naravni kavčuk po 83 7/8 (vrsta RSS št. 1) stotinke »ožinskega« dolarja za funt fob. malajska pristanišča, (o-žinski dolar 2 šilinga 4 penije) proti izročitvi v januarju. V New Yorku je kavčuk notiral 29,10 stotinke dolarja za lunt, proti takojšnji izročitvi. V oktobru je proizvodnja naravnega kavčuka dosegli 170.000 ton; tako se je proizvodnja v prvih 10 mesecih lanskega leta dvignila na 1,756.000 ton. V istem času je poraba znašala 1,600.000 ton. Svetovne zaloge naravnega kavčuka so konec oktobra cenili na 717.000 ton.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V	New Yorku je sladkor v pogodbi »6« stal 16. januarja 5,85 stotinke dol. za funt. Kava Santos št. 4 36,25 stotinke dolarja za funt, kava v pogodbi »B« 35,60, v pogodbi »M« 42,35 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v marcu. Kakao je na newyorški borzi nekoliko nazadoval, ter je stal 23,61 stotinke dolarja za funt vrsta Bahia in 23,36 Accra. Mednarodni svet za kavo se bo sestal v Londonu 20. februarja. Dotlej ni pričakovati večjih nihanj v cenah tega blaga.
VLAKNA
Bombaž vrste Middling je 16. jan. notiral v New Yorku 32,25 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi; v Liverpoolu middling 15/16 21,60 penija za funt, v Sao Paulu 100 kruzei-rov za kg proti izročitvi v marcu. V Aleksandriji je vrsta Ašmuni dosegla 71,65 tolaa za kantar (99,05 funta). Surova volna v New Yorku 150,2 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi; v Londonu Merinos 91% penija za funt, proti izročitvi v januarju. Juta je v Londonu dosegla 197 funtov šterlingov za tono (vrsta Mili first), Na trgih z volno je bilo v tednu do 16. januarja precej živahno. Cene težijo navzgor.
MEDNARODNA	TRŽIŠČA		
CHICAGO	27.12.60	7.1.61	16.1.61
Pšenica (stot. dol. za bušel)		• • 207.*/,	210.*/,	2IO.V2
Koruza (stot. dol. za bušel) .	,	.	. 109.5/,	Ul-5/,	111.3/,
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		•	•	30.	30 —	28
Cin (stot. dol. za funt)		• • 101,—	100.75	100.37
Svinec (stot. dol. za funt)		. . 11.-	10.80	10.80
Cink (stot. dol. za funt)		.	. S 2,-	12,—	11.50
Aluminij (stot. dol. za funt) ....	. . 26,-	26.—	26.—
Nikelj (stot. dol. za funt) ....	.	.	74 —	74.-	74.-
Bombaž (stot. dol. za funt)	32.23	32.25	32.25
Živo srebro (dol. za steklenico) .	. 208,—	208.-	211«—
Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) .	36.25	36.25	36.25
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		.	. 231,-	223.3/,	217.3/,
Cin (funt šter. za d. tono)		.	. 701,-	7883/2	779.*/,
Cink (funt šter. za d. tono) .	. . 80.—	SOJ/,	79.3/,
Svinec (funt šter. za d. tono) .	•	•	647,	63.3/,	64.1/4
SANTOS			
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) .	■	• 607,-	608 —	608
r/N
tftnik KMEČKE ZVEZE
RAZDELJEVANJE ODBRANEGA SEMENA POVRTNIN
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništv
Ne premrzle vode živini!
Ker je nočna temperatura znatno nižja od dnevne in včasih zmrzuje celo podnevi, moramo zelo paziti, da ne bo voda za jutranja napajanja premrzla. Voda za napajanje mora v glavnem ustrezati naslednjim pogojem:
1. Mora biti pitna — torej čista in prijetnega okusa; 2. njena temperatura ne sme presegati 14 stopinj Celzija. Mlačna voda nima prijetnega o-kusa in se zaradi tega živini upira. Poleg tega je težko prebavljiva, ker vsebuje premalo plinov, zlasti zraka; 3. temperatura napajalne vode ne sme imeti manj kot 8 stopinj C. Pod navedeno temperaturo bi povzročila resne prebavne motnje. Te se večajo s približevanjem vodne temperature ledišču.
Običajno popije živina zunaj poljubno količino vode; nihče ji tega ne krati. Ko pa napajamo v hlevu in prinašamo vodo od zunaj moramo vedeti, koliko vode je dnevno potrebno za vsako glavo. Govedo potrebuje 30 litrov vode na dan, ovca 3-5 litrov, konj 50-75 litrov in prašič 5-10
litrov. Seveda bo manjša žival iste pasme porabila v primerjavi z večjo manj vode.
Večkrat je sedaj voda izpod 8 stopinj Celzija. Marsikdo bo v takih primerih opazil, da po takem napajanju krave ne prežvekujejo v redu ali pa lijejo. Pa tudi apetit se jim zmanjša in gospodinje namolzejo manj mleka. Kmet si pa beli glavo, kaj je temu vzrok in niti ne pomisli, da to povzroča premrzla napajalna voda. Če se pa to ponavlja dan za dnem, nam bo v doglednem času živina resno zbolela na prebavilih. Od tega bomo imeli veliko gospodarsko škodo zaradi zdravljenja in pa zaradi zmanjšane molznosti pri kravah mlekaricah. Zato ne dopuščajmo, da bi živina pila premrzlo vodo.
D. R.
Cene avtomobilov v Italiji
sporoča kmetovalcem, ki so svoj ča vložili prošnjo za brezplačen prejeti odbranega semena povrtnin (fižola, p: radižnikov, graha, motovilca, solate špinače in redkvice), da lahko dvigni 1 jo zadevna nakazila pri Kmetij skeli > nadzorništvu, ulica Ghega 6/1.
Skupina strokovnjakov se je zanimala v štirih večjih italijanskih mestih (Neaplju, Rimu, Milanu in Turinu) za cene rabljenih avtomobilov raznih znamk. Na podlagi zbranih podatkov je skupina strokovnjakov izdelala naslednjo preglednico:
KMETJE PROTI PRENIZKIM CENAM. Okrog 1000 kmetov iz lombardske nižine se je pretekli to. ek zbralo okrog Trgovinske zbornice v Milanu, ter zasedlo njene prostore. Kmetje, ki so se pripeljali v Milan na »torkov trg«, so tako hoteli protestirati proti prenizkim odkupnim cenam, ki jih sestavljajo na kmetijski borzi v sklopu Trgovinske zbornice.

Kmet in vrtnar v januarju
NA TRAVNIKIH: Prehranah bomo travnike s težko brano. To delo opravimo zato, da uničimo mah in odpremo zemljo, da korenine trav dobijo dovolj zraka. Nadalje moramo travnike dobro pognojiti s kompostom ali dobro preperelim hlevskim gnojem. Kompost je najboljše gnojilo za travnike. Svež gnoj je neprimeren za gnojenje travnikov tudi zaradi tega, ker nam prinaša semena plevelov, če nimamo komposta uporabimo umetna gnojila, in sicer 6 stotov superfosfata, 1 stot kalijevega sulfata in 1,5-2 stota amonsulfata na hektar.
NA NJIVI: Orjemo vse neposejane povšine, da bo zemlja dobro pripravljena za spomladanske setve. Izvršimo temeljno organsko gnojenje s hlevskim gnojem in z dodatki umetnih gnojil. V suhem vremenu lahko rigolamo zemljišče in prepustimo grude ugodnemu delovanju mraza. Sedaj je primeren čas za trošenje, apna na kislih zemljiščih. Rdeča kraška zemlja ima malo apna in zato ji ga moramo dodajati. Apno učinkuje ugodno na sestavo tal in na sprostitev kalija.
V	VINOGRADU: Izvajamo globoko kop in gnojimo vinograde. V toplejših dneh lahko tudi obrezujemo trte.
SADNO DREVJE: Okopavamo okoli dreves in podkopljemo gnojila, ki se razkrajajo počasi. Drevesa čistimo in ob ugodnem vremenu obrezujemo. Tako pripravljamo drevesa za zimsko škropljenje. Odstranjeno staro lubje moramo sežgati, ker se tu skrivajo razni škodljivci v svojih prezimovališčih.
VRT: Pripravljamo zemljo za nove setve tako, da jo dobro preorjemo in gnojimo. Sadimo česen in čebulček. Pripravimo tople grede za prihodnje setve.
V	KLETI: Pretakamo vino, v kolikor nismo še to storili. Pretakanje naj se vrši ob hladnem, suhem vremenu, ne da bi zrak imel dostop. Redno dopolnjujemo sode in zračimo klet v toplejših urah, da se toplota v kleti ne zniža preveč. Ohranimo kletno toploto okrog 7 stopinj Celzija.
V	HLEVU: Zračimo hleve tako, da živali niso podvržene prepihu. Hlev mora biti vedno čist. Molznim kravam dodajamo krmila, ki vsebujejo dovolj vitaminov in beljakovin, da tako ohranimo in povečamo mlečnost. Posebno važna je vitaminska krma pozimi, ko živali nimajo na razpolago dovolj mineralnih snovi; zato bomo v obrokih nadzorovali količino apna in fosforja. A ko je premalo teh prvin v krmi, moramo pokladati živini klajno apno.
KMETIJSKI TEČAJI NA PODEŽELJU
Kmečka zveza je pripravila tudi za letošnjo zimsko sezono več tečajev za naše kmete. Tako se je prejšnji ponedeljek začel kmetijski tečaj na osnovni šoli v Sv. Križu. Vodi ga naš domači strokovnjak inž. Stane Grgič, ki predava vsak večer po dobro uro o praktičnem vinogradništvu in vinarstvu sploh. Tečaje obiskuje kar zadovoljivo število naših kmetov, ki čedalje bolj spoznavajo, da brez temeljitega poznavanja najnovejših pridobitev v kmečki stroki ni možno donosno kmetovanje. V ponedeljek, 23. januarja bo Kmečka zveza odprla večerni tečaj na Proseku tudi v osnovni šoli. Predaval bo inž. Josip Pečenko, prav tako o vinogradništvu in kletarstvu.
FIAT: novi 500 izdelek 1957 200.000 lir, novi 500 izdelek 1958 235.000, 600 »Berlina« 1956 260.000, 1957 305.000, 1958
390.000,	1100 E »Berlina« iz leta 1951
ali 1952 100.000, iz leta 1953 150.000, 1100/103 1956 350.000, 1957 480.000, 1100/ 103 TV 1957 560.000, 1100/103 Caravan (Familiare) 1956	520.000,	idem 1957
590.000,	1200 1958 755.000, 1400 A Diesel 1955 420.000, 1900 A Gran Luče 1956
500.000,	LANCIA Ardea IV. serija 1950
150.000,	Aprilia 1500 12 V 1949 50.000, Appia II. serija 680.000, Appia 1958
850.000,	Aurelia B 12 1956 325.000; ALFA ROMEO Giulietta 1300 1957 760.000, idem 1958 880.000, idem sprint 1958
1.030.000,	1900 Super 1958 880.000, Giulietta T. 1.	1958 930.000; BIANCHI
Bianchina 1958 315.000; MORETTI 750 T.D.M. »Berlina« 1957 790.000. Rabljena vozila tuje proizvodnje:	CITROEN
DS 19 »Berlina« 1958 1,670.000, S [MCA Arondc de luxe 1959 785.000, RENAULT 4 CV 1957	560.000, Dauphine 1957
690.000,	VOLKSWAGEN 113 »Berlina«
890.000,	113 »berlina decapotable« 950.000 lir.
Gospodarstveniki iz vsega sveta sodelujejo na prireditvah, ki jih organizira:
ZAGREBŠKI
VELESEJEM
/miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiii
mm
TRST, Ul. Carduccl 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljno* gledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
Objavljamo tudi cene nekaterih novih italijanskih in tujih izdelkov (v oklepaju letni cirkulacij skl davek): Bianchina 515.000 (6.805), Bianchina Panoramica 595.000 (6.805), Fiat 500 D
450.000	(6.805), Fiat 500 »giardinetta«
565.000	(6.805), Fiat 600 D 640.003 (8.750), Fiat 1100 Export 890.000 (20.705), Fiat 1200 »granluce« 1.150.000 (26.245), Fiat 1800 »Berlina« 1,485.000 (69.010), Fiat 2100 »Berlina« 1,560.003 (80.675), Lancia Appia III. serija
1.215.000	(20.705), Lancia Flaminia
2.940.000	(101.085), Alfa Romeo Giulietta 1,250.000 ( 30.620), Alfa Romeo 2000
2.400.000	(62.205), Alfa Romeo Dauphine 795.000 (14.580), Austin A 40 - In-nocenti 880.000 (17.500).
Tuja vozila:	Goggomobil T 300
550.000	(6.800), Goggomobil T 700 885.000 (7.300), Panhard Grand Standing
1.190.000	(8.750), BMW 700	1.125.000
(8.500)	, DKW junior 1,130.000 ( 20.705), BMC (Morris miniminor) .1,100.000
(17.500)	, Volkswagen Berlina 980.000 (26.250.), Simca Aronde 1,175.000 ( 30.620), Opel Kapitan Sedan 2,250.000 (107.900), Citroen DS 19 2,300.000 (56.370), Ford Taunus 1500 1,495.000 (49.500), Ford Anglia 1,050.000 (17.500), Borgvvard TS
1.820.000	(37.910).
Mednarodni spomladanski ZAGREBŠKI VELESEJEM 14. — 23. IV. 1961
obsega:
MEDNARODNI SEJEM BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE MEDNARODNI SEJEM PREHRANE MEDNARODNI SEJEM POHIŠTVA
MEDNARODNI SEJEM TEKSTILA IN KONFEKCIJE Z MODNO REVIJO MEDNARODNA RAZSTAVA »MEDICINA IN TEHNIKA«
in stalne prireditve zagrebškega velesejma:
Razstavo jugoslovanskega turizma in gostinstva, Mednarodno razstavo merilne in regulacijske tehnike in avtomacije -JUREMA ter Mednarodno razstavo strokovne in znanstvene knjige - ISIF
V
Za vse informacije obrnite na naslov:
Zagrebški velesejem
Zagreb
Aleja Borisa Kidriča Telefon 51-666
XXVIII.
SEJEM
NOVI SAD - JUGOSLAVIJA
29 - IV. - 8 V. 1961.
jportftotel POKLJUKA	
Wp||a m • »r- y,j..T, f-** * JUST	tL3i_c.Lj liiou m; Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom • Idealni smučarski tereni, krasni izleti. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom • železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
	
	
URARNA IN ZLATARNA
liUkolj Halel - USI
Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
KOBILI IAD4LOSSO
Trst • Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740
Pohištva — dnevne sobe — oprema
- FOZlČki - posteljice
RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 7
permafles
f		Gostilna .. Bv U/StiiZO" S _	£ % X f -sr-r s = S*	ft
i	rr ‘ I -i 1	—	l/Z.. C A R O U C C/ */
				ilšSillE
__		
]—— Postrežemo Vam z najboljšim domačimin istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu		
mednarodna špedicija in transport
Lestenci, svetilke, popotne opreme za kopalnice
m m , p o cenah, ki se ne dajo primerjati /
Brandolin
Via S. Maurizio, 2
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav: Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi ve lesejml/
Splošna plovba - Piran /&\
Župančičeva ul. 24
tel. 51-70 - telex 03-122
Ljubljana
Komercialni oddelek Igriška ul. 12
telefon 23-147 - telex 03-18i
Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli-nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni.
Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte.
Izleti z jahtama »Burja« in »Plranka«
Zuldka
SILA JOŽEF
UVOZ	IZVOZ
TRST — Riva Grumnla 6-1
Telefon 37-004 Telefon 55-689
Naša iBVHtnlilca
L'
ustanovljena leta 1828 A. RAVNIK, Trst
Tel. 27512
Ul. tihega 8
:::: i

u u c □
.'•viti:	V
I N I J A
Održava osam linija i to:
Sjevema Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeverne Evrope.
Sjedinjene države Amerike u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do New Yorka, Philadelphie i Baltimora.
Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa.
Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie.
Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra.
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna.
Daleki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana do japanskih luka.
Daleki Istok — Hrza pruga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim prugama plovi 35 brzih i modemih b rodova, koji imadu preko 230.000 tona nosivosti, ras-
hladni prostor, tankove za biljna ulja i 470 putnič-
kih mjesta.
i
n
ti
d
ti
S(
n
n.
T
si
ih
P.
ti
Pi
n,
m
fo
m
v<
k
h
li
m
T.
ta
ni
di
sa
bc
st
VI.
£i
vi
m
pi
vc
je
ve
nj
dr
nj
PC
ri: sli ve le: c b nii
mi
tri
tet
na
ra,
da
/e
ne
da
Uk
Pri
de,
nit
Za
in
riš
tri
ko
Po.
io,
vet vat z.ai v ; ris trg
bi
PO:
sta
bis
Zhc
da
div,
Po:
da
tov
ter
Pia
Ga,
niu
C si , vak ital niu ihn sče tev, sče Zik,
Uči
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJE«
C
naj
»tu
he
iuj, lZ , šg u kor
Pre
ko
Pov ven l> I,