glasilo podjetja IIOVOlG X x x \ 29. maj i 92T2 POSLOVANJE V LETU ’92 Milan Bajželj - glavni direktor Slabo leto po vašem prihodu, ko ste prevzeli krmilo Novo lesa, danes lahko rečete, da je 1. del sanacijskega programa uspel, saj i/se tovarne pozitivno poslujejo, medtem ko ste prevzeli dokaj obupno stanje, saj je bilo od 15 enot kar 13 v izgubi. Kakšni so občutki? Ste zadovoljni? Mislim, da kakšnega posebnega vzroka za samozadovoljstvo še ni. Lahko rečem, da delo teče po začrtani poti, da smo s sanacijo pričeli resno in da trenutni uspehi kažejo na pravilnost postopkov. Moram reči, da sem stanje, kakršno je obstajalo v Novolesu, vzel za osebni strokovni izziv, izhod pa sem videl v dveh smereh: to so trdi ukrepi na kratek rok, ki omogočajo solidno osnovo za dolgoročnejše ukrepe. Ti bodo šele postavili Novoles na čvrsta tla, kar po mojem videnju pomeni moderno, v svet odprto podjetje. V tem smislu menim, da je za nas osnoven svetovni trg in ne domač. Če bomo lahko konkurirali v svetu, bomo preživeli, sicer za nas ni prihodnosti. Samo preživetje, kar nam omogoča trenutno doseženo stanje, pa ni rešitev. Naši cilji so višji, dalekosežnejši. Kateri so bili vaši prvi kratkoročni ukrepi? Kratkoročni plan je zajemal predvsem poslovanje vseh enot z dobičkom, kar smo dosegli. Zato smo si najprej prizadevali za odlog nekaterih dolgov. Reči je treba, da smo z doseženim pridobili zaupanje pri upnikih, kar nam je omogočilo odlog kar 3/4 dolgov in boljše izhodišče pri pogajanjih. Pri tem je treba poudariti razumevanje in dober odnos v občini, pri nekaterih upnikih in bankah. Kako se ob teh dogajanjih pripravljate na lastninjenje? Tudi v tem smislu so že stekli pogovori z nekaterimi upniki. Če omenim GG Kočevje, kjer so pogovori najdlje in projekt čaka le na izvedbo, je pripravljenost za kapitalski vložek (oz. za spremembo dolgov v kapitalski vložek) - velika. Tako imamo napeljane vezi z domačimi upniki, velikega pomena pa bodo pogovori s tujimi partnerji, ki jih v dokapitalizaciji podjetja tudi pričakujemo. Sicer pa je postopek lastninjenja razdeljen v 4 faze. V podjetju se pripravljamo na tisti delež, kjer imamo lahko ključno vlogo in vpliv. Od samega zakona pa je tudi veliko odvisno. Skratka, ob sprejemu tega zakona bomo z naše strani pripravljeni in bomo lahko uspešno "štartali". Omenili ste tuje poslovne partnerje in vašo namero, oziroma kar nujo, postati moderno podjetje, ki bo kos svetovni konkurenci. Ali povezave s tujino že tečejo tudi v tej smeri? Seveda so te povezave močne. Smo v času, ko teče v Evropi proces decentralizacije industrijske proizvodnje. Torej je ta čas ugoden za vključitev v velike kooperacije. Tu imamo dokajšnje možnosti, na katerih smo zelo dejavni. Pričakujemo veliko novih sil v zvezi s kapitalizacijo - tako od delavcev, bank, menagerjev in poslovnih partnerjev. Torej bodoča kakovost Novolesa bo odvisna tudi od naše sposobnosti vključevanja v te velike, moderne lesne sisteme. Med vodilnimi v svetu so po obliki in kakovosti Italija, skandinavske države, Nemčija pa še bi lahko naštevali. Gre za moderne, funkcionalne linije, ki za Novoles predstavljajo zahtevno nalogo, saj narekujejo preobrat. In prav prekvalifikacija je naša osnovna dolgoročna naloga. Ta naloga pa je vsesplošna, saj zajema prav vsa področja s kadrovskim na čelu. Biti moderna, prilagodljiva družba, ki bo sposobna naglo reagirati na zahteve trga, saj se te tudi v lesni industriji dokaj hitro spreminjajo. Zah- teva predvsem gibke ljudi in veliko znanja. Morda zveni dokaj grobo, toda kar 3/4 podjetja bo postopno potrebno prekvalificirati. Gre za spoznanje dejstva, da so to zahteve časa in trga. Tega se zavedamo in zato bo treba posvetiti ogromno pozornosti tako dograjevanju vodstva podjetja kot tudi delavcev. Sposoben vodilni kader in splošna višja usposobljenost delavcev sta vstopnici za varnejšo prihodnost. Zavedam se, da je to naloga, ki je ni moč uresničiti v kratkem času, da gre za proces. Toda začeti je treba zdaj. Trenutno gre torej za prepletanje dveh vsebinskih nalog - za izvajanje kratkoročnih nalog, vezanih predvsem na finančno plat, in skozi to na zagotavljanje tekoče proizvodnje in odplačevanje neodložljivih dolgov in za vklapljanje dolgoročnejših nalog s preoblikovanjem podjetja na čelu. Ste torej v prelomnem času, ki je prelomen tudi v širšem prostoru. Poleg že omenjenega procesa lastninjenja je tik pred vrati tudi zakon o soupravljanju. Kakšen je vaš pogled na to? Najprej o prelomnosti časa v samem Novolesu: z doseženim prvim pogojem, da vse tovarne poslujejo pozitivno oziroma z dobičkom, je notranje stanje tako, da si lahko postavimo visoke zahteve za naprej. Za nami so prvi ostri ukrepi, čiščenje odvečnih stroškov, boljša organiziranost, prilagojena ne le boljši proizvodnji, ampak tudi tržnim in končno tudi finančnim ciljem. Z doseženo ustaljenostjo so postavljene možnosti za delo naprej. In v tej prihodnosti je seveda tudi soupravljanje, ki mora biti predvsem razumljivo urejeno. Takšna razmejitev pravic in odgovornosti, pooblastil in obveznosti, je nujna in bo verjetno še lep čas predstavljala dokaj neurejeno področje, saj smo nekako nagnjeni k temu, da vse vržemo v isti koš. Skratka, na tem področju pričakujem disciplino, ki naj bi jo uvedel zakon - v dobro "obeh strani". Gre za razmejitev in ureditev dveh področij - kaj in kako ureja, zagotavlja in varuje država in za pravice, ki jih v kolektivni pogodbi ureja sindikat. Ali ima, po vašem mnenju, Novoles možnost priti na svetovno tržišče s svojo blagovno znamko? Obstajajo vse realne možnosti za to in še več. Za varno prihodnost bi bila lastna blagovna znamka prav nujna. V tej smeri bo šel naš razvoj. Kajti težnja delati za svetovni trg v celoti - saj samo slovensko tržišče za nas pomeni zelo malo - kar kliče po razvijanju lastnih konkurenčnih izdelkov. In prav za konec: je vaš posluh za večji in boljši pretok informacij, ki ste ga izrazili ne le z vašo prisotnostjo na zborih, ampak tudi s tem, da ste obudili časopis, posledica večletnega dela na TV ali vidite v zagotavljanju pretoka informacij svoje cilje? Enostavno - mislim in vem, da mora biti kolektiv obveščen in časopis je ena najuspešnejših oblik. Pa ne le kolektiv. Enako skrb posvečamo obveščanju širše javnosti, saj imamo tedenske informacije za javnost. Vse to je sestavni del sodobnega poslovanja in tega se naše vodstvo tudi zaveda. Miodrag Todorovič - tovarna drobnega pohištva Kakšne so razlike v vaši tovarni med preteklimi leti in sedanjim poslovanjem? Kljub nemalo težavam, ki smo jih doživljali v naši tovarni v preteklem obdobju, lahko danes rečemo, da smo zadovoljni. Zadovoljstvo izhaja iz ustvarjenega pozitivnega poslovanja, saj smo še lani slabo poslovali. Ne moremo govoriti o tekočem delu in poslovanju, ne da bi se hkrati naslonili tudi na preteklost, s katero smo "zaznamovani11. Med znamenji preteklosti je tudi izvoz v ZDA. Težave so izhajale tudi od tam, saj smo na ameriško tržišče izvažali stole preko posrednika in po delih, kar nas je uvrščalo v nižji cenovni razred, zaradi posrednika pa smo imeli seveda tudi slabši finančni uspeh. Dejstva so nas postavila "na prepih", ki smo ga težko sprejeli, vendar smo se v tej težki šoli tudi veliko naučili. Sedaj gre večji del naše proizvodnje stolov na evropsko tržišče, ki je bistveno drugačno od ameriškega. Od evropskega tržišča zajema angleško kar 80 odstotkov, z ostalim deležem smo prisotni tudi na zelo zahtevnem skandinavskem tržišču. Gre za nove moderne linije stolov, za visoke kakovostne zahteve, za izvoz celega izdelka in za neposredne stike. To pa pomeni višji cenovni razred, za kar se je "splačalo" truditi in se prilagajati. V tem vidim osnovni uspeh. Čeprav gre za naročniško proizvodnjo, kot je bilo razumeti iz vašega pojasnjevanja, me vendarle zanima, kako je z razvojem v vaši tovarni. Ali načrtujete tudi oblikovanje in večji poseg v izdelek, ki bi ga lahko prodali pod svojim imenom, kot plod svojega dela? Do sedaj smo imeli dokajšnje težave s prilagajanjem in zagotavljanjem kriterijev kakovosti za naše naročnike. Tehnološko in še kako drugače smo se spopadali s prabl&mLiifcpri tem je imel naš razvoj veliko nalogo- Preusmeriti se iz ameriškega načina na evropski pomeni zares velik korak, kar tudi ostaja v naši bližnji prihodnosti. Vendar je stol le^edln^o&*bbeh vaših programov, torej, kot pravite, je tu še proizvodnja polproizvodov-lepljeneplošče. Kakšni so obeti za ta program? Polproizvodi so zelo iskani in obstajajo možnosti za vpeljavo druge izmene v tem delu naše proizvodnje. Vzporedno nas čaka v tem programu seveda dograjevanje, razvoj, saj, kot rečeno, ima prihodnost. Tu ima tudi področje inovacij še veliko prostora. Ali to pomeni, da se odpovedujete amriškemu tržišču in boste razširjali še naprej le evropsko tržišče? Ne bi se hoteli v celoti odpovedati ameriškemu tržišču, vendar si bomo prizadevali, da bomo tam ostali prisotni z boljšimi izdelki, ki bodo ekonomsko upravičeni. Ne pa za vsako ceno oziroma pod ceno. Torej ostaja drobno pohištvo zaenkrat z dvema osnovnima programoma? Da, delati moramo na dograjevanju vseh možnosti za izdelavo najzahtevnejših evropskih stolov, ki bodo po vseh kriterijih tudi v bodoče ustrezali pretežno angleškemu, v velikem deležu pa tudi skandinavskemu pa še kakšnemu kupcu. Zahteve so tako visoke in za nas dokaj nove, da jim ni lahko slediti. Naj za ponazoritev navedem še nekaj številk - od 15 000 kosov letno, ki smo jih izdelali pretekla leta, je sedaj ta številka okoli 12000 kosov. Gre za premik v zahtevnost proizvoda, temu pa je ustrezna tudi cena dela. Zato je naša sedanja naloga zadržati oziroma še povečati izvoz na zahtevno evropsko tržišče, ki je zelo raznovrstno glede okusa in potreb in zelo poenoteno glede zahtevane kakovosti. To je naloga za bližnjo prihodnost, na dolgi rok pa morajo biti naši cilji tudi višji. Drugi del naše proizvodnje - lepljene plošče pa imajo kot polizdelki tudi veliko tržišče in zato bomo proizvodnjo teh razširili. Dušan Jovanovič - vezan les Tovarna vezanega lesa velja za eno najuspešnejših v sklopu Novolesa. Kje je ključ uspeha? Ključ tega uspeha je v naravi našega dela. Že od nekdaj smo primarna proizvodnja, ki ni imela v nekdanjem Novolesu nikoli tolikšne veljave kot finalna proizvodnja. Zato smo se morali samostojno in trdoživo potrjevati, kar nas je kalilo. Z novo organiziranostjo, ko smo postali družba z omejeno odgovornostjo, se samostojnosti in neodvisnosti nismo ustrašili. Leto smo zaključili z dobičkom v višini 18.344.000 tolarjev, kar sicer ni kakšna izredna številka, je pa vendarle dobiček, ki smo ga delno razdelili tudi kot nagrado delavcem. Preostali delež je šel za odplačilo dolgov, ki jih imamo še iz leta 1990, ko smo vložili denar v proizvodnjo furnirja. To posojilo v višini nekaj nad 5 milijonov DEM sami pokrivamo. Sicer pa naše delo teče ne le na vezanih ploščah, ampak tudi na področju slojas-tega lesa in profilnih letev, ki je v industriji zelo iskan izdelek. Razmerje prodaje naših proizvodov na domačem trgu in v izvozu se naglo veča v korist izvoza. Plačilna nesposobnost mnogih kupcev na domačem trgu nas je primorala izločiti mnoge slabe kupce. Tako imamo letos 63% izvoza, to pa seveda pomeni zagotavljanje najvišje ravni kakovosti in ostalih pogojev, ki jih tuji kupci postavljajo. Očitno skrb za kakovost in razvoj vašega dela ni nova. Ni nova, vendar pa moram poudariti, da je bil v zadnjih dveh letih dosežen občuten napredek na tem področju. Posledično lahko danes iz tega naslova razvijamo dva pomembna nova izdelka, in sicer drsno ploščo in negorljivo ploščo. Gre, kot pravi že ime, za ploščo, ki je ognjeodporna in zato vsestransko uporabna. Drsna plošča pa naj bi nadomestila ledene plošče za drsanje, kar bo gotovo tudi zelo vabljiva novost. Na krajši rok pa dela naš razvoj predvsem na tekočem prilagajanju zahtevam kupcev. Zahteve so kaj različne in prilagajanje tem narekuje našemu razvoju stalne stranž naloge. V sklopu našega razvoja je tudi delo za IS standard 9000, ki ga zahteva oziroma kar pogojuje svet za bodoče sodelovanje. Iz tega je sklepati, da veliko vlagate tudi v izobraževanje kadrov. Na žalost ne dovolj. Sicer smo zadržali svoje štipendiste, kar lahko štejem za določen uspeh v času, ko so mnoge tovarne prekinjale štipendijske pogodbe. To je naložba v bodoči kader. Veliko več pa bi morali narediti na sprotnem tekočem dopolnjevanju znanja. Vendar za to nimamo ne denarja ne časa. Ne rečem, da tega sploh ni, vendar še ne dovolj. Morda še vprašanje, kije v marsikaterem okolju danes zelo izpostavljeno in boleče -vprašanje zaposlenosti oziroma morebitnih viškov. V naši tovarni viškov ni, nasprotno, še zaposlovali smo delavce iz drugih tovarn, kjer so se pokazali presežki. Tudi to kaže na pretekle dokaj zaostrene odnose, ki so nam narekovali ustrezno obnašanje na vseh področjih, torej tudi pri zaposlovanju. Jože Baškovič - finančni direktor Novolesa Novoles je glede na pretekle težave verjetno pri bankah in ostalih upnikih v najvišjem rizičnem razredu. Kako vam torej uspeva v teh "suhih” časih zagotoviti sredstva za tekoče poslovanje in sredstva za odplačevanje obveznosti? Z zelo strogim sanacijskim postopkom se je Novoles uspel potrditi in si vrniti del zaupanja mnogih ustanov. Vendar pa to še ne pomeni, da ne bi bili več v najvišjem rizičnem razredu. Kljub nekaterim pozitivnim premikom, ki so pri posameznih odgovornih osebah gotovo razumljeni in sprejeti, je postopek tak, da banke in ostale ustanove delajo na osnovi statistike za preteklo leto. Torej, ve se, da smo uspeli izplavati, uradno pa smo še vedno obravnavani kot zelo rizični. To seveda pomeni mnoge dodatne težave in ovire. Dokazovati se moramo pač dnevno, kar ni enostavno. Sicer pa moram reči, da je Novoles odprt navzven, ker pa je cena denarja izredno visoka, je seveda to novo poglavje vprašanj iz finančnega področja. Iz katerih virov ste uspeli dobiti potrebna sredstva? Del denarja smo uspeli pridobiti z odprodajo prostorov, ki jih ne potrebujemo več, del denarja pa si od tega še lahko obetamo. Pri določenih upnikih smo že uspeli odložiti plačilo dolgov, zato nam z napori uspeva pokrivati tekoče poslovanje in plačilo neodložljivih obveznosti. Velik posluh so pokazali občina, banka pa tudi naši poslovni partnerji. Naša največja obveznost je zagotavljati sredstva za tekočo proizvodnjo, za poravnavo obveznosti ter plačilo 4 milijonov DEM do leta 1993 -torej odplačilo neodložljivega kredita. Ostale dolgove pa smo uspeli odložiti za dobo štirih do petih let. Kljub tem težavam ste uspeli občutno dvigniti plače. Sredstva zanje je gotovo težko zagotavljati. Plače pomenijo danes v celotnem strošku Novolesa nekaj nad 20%. Z omenjenim dvigom sledimo kolektivni pogodbi, pri tem pa upoštevamo tudi eskalacijsko klavzulo. Jasno pa je, da glede na stanje, v katerem smo, zagotavljamo za sedaj v izhodiščih 80% kolektivne pogodbe, le uspešnejši deli podjetja so nekaj nad tem. Pred nami vsemi je privatizacija. Kaj si obetate od nje? Seveda računamo na določena sredstva. Pri tem je pomembno tudi dogovarjanje z nekaterimi upniki, med katerimi so tudi banke pa nekateri dobavitelji in še kdo, da obveznost spremenimo v kapitalski vložek. Poleg kapitalizacije podjetja, od katere si seveda obetamo nekaj finančnih rezultatov, pa je gotovo tudi v delu na energetskem preoblikovanju nekaj naših prizadevanj, ki, gledano tako iz stroškovnega kot tudi širšega naravovarstvenega vidika, veliko pomenijo. Tudi na to bo potrebno misliti pri načrtovanju financ. Toda vlaganja so poglavje prihodnosti. Trenutno, kot sem poudaril, je najpomembnejše pokrivanje tekoče proizvodnje in obveznosti, zagotavljanje plač in odplačilo prisilne poravnave. Sedaj nam to uspeva, zato tudi lahko snujemo dolgoročnejše načrte. K sodelovanju smo povabili tudi g. Petra Puclja, direktorja krškega BORA, ki pa (po premisleku) za to številko še ni želel dati izjave, obljubil pa je sodelovanje v prihodnji številki. Upamo torej, da bomo prihodnjič lahko današnje poglede in ocene dopolnili tudi z njegovimi. Uredništvo MOJ PILOT Vsak dar na balkonu Ko zagledal je vse to, lizala sem bombon, pri priči zapustil je nebo. nad mano prav nizko Komaj polizala sem bombon, letel je avion. mladenič zal Čudno se mi je zdelo. pršel je pod balkon. saj to ni kar tako, da vsak dan ob isti uri Pri sebi sem premlevala, nad mano letel bo. kdo je pa spet ta, Pa sem sklenila, ko bo a kmalu sem spoznala, da pilot je z modrega neba. prihodnjič priletel nad naš dom, Zdaj dekle njegovo sem, z našega balkona on pa moj pilot, mu pomahala bom. v strahu pa živela bom, A glej ga, frajerja, ta pa štosa ne pozna. da ne poleti nad drug balkon! Renata IZROČILI SMO ZIBELKO Ko smo pretekli mesec dobili prijazno pismo iz hribovske vasi Veliko Sirje pri Zidanem mostu, v katerem nas je mati družine šestih otrok zaprosila za ugodnejši nakup Novolesove zibelke, zadolžitev ni bila težka. Odločili smo se, da ji naš proizvod poklonimo in ji s tem vsaj malo olajšamo skrb za številno družino. Z nemalo radovednosti sva se s kolegom odpravila na obisk k omenjeni družini. Kje in kako živijo ter s kakšnim upanjem si v teh časih ustvarjajo tako številne družine. Na pragu skromne hiše na težko dostopnem bregu nas je začudeno, vendar nadvse prijazno sprejela gospa Terškova. Ko sva ji uspela razložiti, kdo sva in s kakšnim namenom sva prišla, naju je veselo jaovabila v hišo. Prijetno presenečena se nama je zahvalila za človekoljubno dejanje Novolesa in ob kavi je stekel pogovor o njeni družini in predvsem o njenih otrocih. Petjih hodi v solo, najmlajši, šesti pa je star šele tri leta. Zibelko bo uporabljal sedmi, kije na poti. Cas obiska je minil hitro, poslovila sva se, ob slovesu pa nam je hvaležna mati izročila še eno izmed svojih preprostih, a iskrenih pesmic, kot pozdrav članom kolektiva Novoles. Alenka Vidmar stran3 G V^f /Z. NOVOLES - DELNIŠKA DRlI „ ai , IL 5bV tq