Ameriška Domovi m
AMERICAN IN SPIRIT F0R€I6N IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 25
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1951
LETO LII — VOL. LII.
Sodobni dogodki in komentarji
VS E IZNAJDBE današnje moderne dobe so — ruske: železnice, parnike, telegraf, radio, letala itd., vse to so iznašli baje Rusi, kakor tvezi svetu sovjetska propaganla. Z ozirom na to trditev je zanimiva povest “Hiša dobrih ljudi”, ki jo je spisal eden največjnh ruskih pisateljev — Turgenjev. V tej povesti polaga Turgenjev v usta Pan-šina, enega svojih likov, sledeče ■ besede, ki jih je izgovoril skupini svojih prijateljev, ki mu niso oporekali: Rusija je zaostala za Evropo, zato jo moramo poganjati naprej. Zaznamovati nimamo nobenih iznajdb. Homa-kov sam priznava, da nismo iznašli niti mišjih pasti. Zato moramo — hočeš nočeš — izposoje-vati si od drugih.”
TE DNI so izvršili ameriški atomski znanstveniki štiri preizkušnje atomske sile. Atoms-ska bomba je naredila globok vtis na občutje in emocije sveta. Ona je s svojo strahotno destruktivno silo ultimatno orožje, ki se ga mora uporabiti le kot zadnje sredstvo — za rešitev armade, za dosego takojšnje zmage, za oznanjenje nepreklicnega odloka, da pomeni nadaljna agresija — svetovno vojno. Dolžnost državnikov in vseh državljanov svobodnega sveta je, da priznajo, da bi bila uporaba a-tomske bombe svet pretresujoč dogodek, da pa utegne napočiti čas, ko bo na kocki usoda zapad-nega sveta. In ko napoči ta tre-'autek, upajmo, da bo ob naši strani ves svobodni svet.
“KOPRIVE”, ki jih izdaja v Clevelandu Ivan Jontez, so ožgale v zadnji izdaji Toneta Gardna, bivšega urednika Prosvete, o katerem pravijo, da je “zamenjal pisalni stroj za motiko na michiganski farmi, kjer bo užival to, česar ne privošči bratom v starem kraju, namreč kmetovanje na lastni zemlji”. Za slovo je Garden napisal nekaj člankov, “v katerih obžaluje, da je postala Amerika zadnja leta tako pozorna na komunistične ter-^te, da se je vrgla na lov na cornice (kakor so Alger Hiss, Judita Coplon, W. Remington in podobna žlahta, kali). Kar seveda pomeni, da je zavladala v deželi črna reakcija (ki pa ni nikdar ovirala Toneta pri delu za komunistične ‘ljudske demokracije’ in zasmehovanju naše ‘dekadentne demokracije’). Nadalje je odkril, da ni zato hotel kandidirati za glavnega urednika, ker je slutil, da prihaja vojna in bi moral v tem slučaju ‘tuliti za vojno’ (zagovarjati in Podpirati obrambo svoje druge domovine, ki mu je omogočila med drugim tudi lastno farmo), u tega bi njegovo veliko prole-
tarsko srce ne zmoglo. Slovo je Zabeljeno z obžalovanjem, da se 'je njegov prednik in mentor I. Molek iz ‘levičarja’ spremenil v dogmatičnega desničarja ter se znašel v taboru — reakcije (pri-ea temu je Ameriška Domovina).”
MADŽARSKI ANTROPOLO-Gl so odkrili v Madjarski starodavno mumijo, nakar je prišel tz Kremlja ukaz: “Storite vse, kar morete, da dokažete, da je to mumija Džingiskana. To odkritje bo doprineslo k prestižu s°vjetske znanosti.” — Madžar-
jVlada je "odtajala''
! mezde in plače za [gotove delavce
Premog bo dražji, meso, kla-ja in pica bo dražja, kar bo zopet pognalo kvišku cene mleku, perutnini in jajcem.
WASHINGTON. — Vlada je v petek zvečer “odtajala” mezde in plače mnogih milijonov delavcev, da se omogoči zvišanje plač za zasluge in službeno oz. delovno dobo.
Druga naredba vlade je dala trgovcem s premogom dovoljenje, da zvišajo cene mehkemu premogu za 25c, antracitu ali trdemu premogu pa za 90 centov pri toni. Tozadevno dovoljenje ]e dano zato, ker morajo lastniki rovov zvišati mezdo za 20 centov na uro premogarjem, ki pripadajo John L. Lewisovi uniji.
Cene mesu se bodo tudi vsekakor zvišale. Zvišane cene piči in klaji pa bodo zopet povzročile zvišanje cen mleku, perutnini in jajcem.
------o-----
General Eisenhower priporoča naglo oborožitev Evrope
Naša pomoč mora biti bolj v obliki orožja in materiala kakor moštva, je rekel general.
WASHINGTON. — Gen. Eisenhower je v petek zvečer nujno priporočil naglico za ojačen j e zapadne Evrope proti komunistični agresiji. Z gotovostjo se more trditi, da je generala poslušala vsa Amerika, ker so njegov govor, ki ga je ameriško ljudstvo nestrpno pričakovalo, oddajale vse večje radijske in televizijske postaje.
General je izjavil, da je tras-feriranje ameriških čet v Evropo sicer potrebno, toda predvsem moramo poskrbeti za nagle dobave orožja in drugih voj-
Armada je poslala v šolo 'slovenskega vojaka, da
v« vv*
se nauči ruscme
Master Sergeant Tony Frank, i ki služi v ameriški armadi že od;
16. oktobra 1940, je bil poslan v Monterey, Cal., v šolo, da se nauči ruskega jezika. Tony je sin poznanih Mr. in Mrs. Anton Irank iz 906 E. 73. St. Cleveland, Ohio.
Tony je bil najprej pri 145. pehotnem polku 37. divizije in je v armadi naglo napredoval od prostaka do poročnika. Služil je v Nemčiji, na Puerto Rico, je obiskal Anglijo, Francijo, Švico in Italijo. V sept. 1949 je gra-duiral iz armadne inteligenčne sole v Baltimore, Md., nakar je bil premeščen v Washington, D.
C., kot specialni agent pri ar-! madni tajni službi.	n,,
Pred nekaj tedni so ga pa po-j SlOVCneC, Star 86 let, slali v gori imenovano šolo za; jezike s posebnim naročilom, da vzame natečaj 12 mesecev za u-čenje ruščine. V armadi ima še vedno čin poročnika. On in
ZAVEZNIKI SO 7 MILJ OP SEOULA
Kitajci izvajajo protina pade pred Seoulom. -Podtajnik armade v bližini glavnega mesta.
TOKIO. — Zavezniške čete potiskajo svojo ofenzivo stalno naprej in so bile včeraj zjutraj bliže kot sedem milj Seoulu, toda komunisti izvajajo vedno ja-čje protinapade. Earl D. Johnson,. pomožni tajnik armade, je prišel z neko tankovsko kolono v bližino sedmih milj do Seoula, kar pomeni, da so prednje straže zavezniških čet še bliže mesta.
Komunike osme armade naznanja, da so čete Zdr. narodov samo v petek pobile 5,700 komunistov. Ameriški bombniki so napadli koncentracijo komunističnih čet tri milje izven Seoula. Ko se je razkadil dim njihovih 500-futnih bomb, so napadla manjša bojna letala z vžigalni-mi bombami, raketi in strojničnim ognjem.
Odbita sta bila dva komunistična protinapada; enega so odbile turške, drugega pa ameriške čete.
še vedno čvrsto Vdeluje vinograd Gospodov
V Ogema, Minnesota, župni-kuje naš rojak, Rev. Roman Ho-njegova ženka, ki je doma iz rnar Je dolgo vrsto let. Lanske-Akrona, Ohio, zdaj prebivata v | ga oktobra je dosegel 36. leto Monterey, Kalifornija. Mlade-J starosti, pa je še vedno čvrst in mu slovenskemu inteligentu že-!i:drav. V mašnika je bil posve-mnogo uspeha pri njego- čen 17. avgusta 1890. Doma je
limo
vem učenju.
Novi grobovi
Frances Barone
V četrtek je nagloma Frances Barone, rojena Nosse, irrJa®a^
. stara 43 let in stanujoča 5367 St. nih potrebščin zapadni Evropi.: Clair Ave. Bila je rojena v Cle-Brez ovinKov je povedal, da oh- velandu. Zapušča moža Gusa, ranitev svobodne Amerike zah- otroke: Franka Bambiča, Ange- samo veliko trpljenje.
iz vasi Podhruška, fara Sela pri Kamniku.
Njegova župnija je skromna, šteje komaj 48 družin. Zato pa umrla mora v sosednih župnijah po-spovedovati v indij an-ščini in češčini.
Vse njegovo dušnopastirsko življenje v Ameriki je bilo eno
V Beau-
leva udeležbo pri obrambi za- lino, Rosalijo, Anthony Carla inj11^ ie Polnih
padne Evrope.
DAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
let pridigal in
Gasparja; dalje zapušča mater|učil katekizem v treh jezikih. Frances Nosse in dva brata: An-!Dolglh 52 let ie tudi vse sam

Oblačno’ naletavanje snega in bolj mrzlo danes.
Tri na dan
Kitajski komunisti dobivajo: iz Amerike bombaž, iz Anglije kavčug in iz Kanade aluminij. Fakt!
# * *
Na Malaji imajo Angleži 100,-000 vojakov. Proti njim je kakih 4,500 komunističnih gerilcev, večinoma Kitajcev. Pa se ne morejo Angleži niti ganiti! Fakt! * * *
Stalin je še v novembru raz-
ski institut znanosti je sporočil glasil posebno medaljo za tiste, v Moskvo, da je mumija res mumija Džingiskana. — “Kako ste
ki bodo zatrli protidržavno gibanje doma ter pomagali vzdr-
thony in Franka. Pogreb bo danes popoldne ob 2. iz Zakrajško-vege pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče.
Richard A. Trumphour V soboto zjutraj je umrl za pljučnico dva meseca stari Richard A. Trumphour, 6028 St. Clair Ave. Zapušča starše Raymonda m Donno, rojeno Lončar, in brata. Pogreb bo danes popoldne ob 1 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na luteransko pokopališče.
George Babič
Dne 3. februarja je umrl Geo. Babič, star 67 let in stanujoč na
delal in skrbel za cerkev in hišo. V Cloquetu si je moral sam tudi kuhati in prati. Zato je pa, kakor sam pravi, še danes bolj spreten s sekiro kot s peresom. Dolgih 25 let je hodil 5 milj daleč peš na pošto in to pozimi in poleti. Toda svež zrak in delo na prostem sta mu utrdila zdravje in mu podaljšala življenje.
Rev. Homar je zvest naročnik Ameriške Domovine, ki mu je poleg Ave Marije med drugo-rodci najboljša prijateljica. K demantnemu jubileju mu želimo zdravja. Bog mu daj uča-
Pregled stavke železniških premikačev
NA STAVKI: Okoli 10,000 članov Bratovščine železničarjev in nekaterih članov drugih železniških unij.
PRIZADETE ŽELEZNICE: Sedem in štirideset železnic v 50 mestih Zed. držav.
ZA KAJ GRE: Stavkarji si že nad dve leti prizadevajo, da bi iz-vojevali redukcijo ur svojih delovnih tednov, ki vsebujejo v nekaterih slučajih 56 ur, na 40 ur in to brez izgube na plačah. Stavkarji in drugi železničarji so zavrnili zvišanje plače, ki ne bi hkrati reducirala njihovega delovnega tedna.
REZULTATI STAVKE: Stavka, ki ni bila avtorizirana od unije, je spravila ob delo 163,000 oseb v industrijah dežele ter je resno okrnila vojno produkcijo. Do sobote večer je bilo že nad 200,000 oseb radi tega brez dela.
POŠTNI EMBARGO: Vlada v Washingtonu je odredila po vsej deželi embargo na gotove vrste poštnih pošiljk, ker je stavka železničarjev zavrla promet. V Washingtonu so se pričela pogajanja za končanje stavke.
STAVKA je prizadela že skoraj sleherni ameriški dom, ker se je zaradi nje že pojavilo pomanjkanje kuriva, cene živilom se dvigajo in mnogo tisoč ljudi je že ob delo.
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
Jugoslovanski parlament namerava baje izvesti "revizijo" kazenskega zakonika
Iz vseh napovedi in ugotovitev je že v naprej razvidno, da ne bo ta “revizija” nič drugega kakor zdaj že dobro znana latovščina komunistične frazeologije.
(Poroča M. S. Handler, poročevalec lista NYT v Beogradu).
BEOGRAD. — Jugoslovanski parlament namerava izvesti revizijo kazenskega zakonika, da se preuredi Jugoslavija iz stalinistične dežele v demokratično
urediti Jugoslavijo v social-de-rnokratično državo po zapadnem vzoru. V social-demokratični državi so namreč elementi, katerih jugoslovanski komunistični voditelji ne smejo trpeti z o-zirom na njihovo lojalnost leni-
leninistično državo. Med dru-mistični državi. Ti elementi so
gim bodo dobili juristi - zagovorniki pred sodiščem več pra-
— politična opozicija, parlamentarne skupine, neodvisno pravo-
vic v svojem zagovarjanju ob-.sodstvo, neodvisne strokovne u-tožencev; doslej so zagovorniki j nije, pravica državljanov nad v glavnem glasniki m oramici /pravicami države, ouvezne pii-države.	j silne mere brez pristanja držav-
jljanov in neomejena svoboda ‘ volitev.
Imeniten primer pravosodstva
Zgovoren primer jugoslovan- r skega pravosodstva je bil podan1 Jugoslovanski voditelji pravi-pri nedavni obravnavi proti sku- jo, da taki elementi predstavlja-pini ljudi, ki so bili obtoženi, da jo samo fasado ali zunanji videz so agenti bivšega kralja Petra.! demokracije, ne pa prave demo-Eden obtožencev je povzročil kracije.
sodišču zadrego in mučen polo- Komunistični ringa-ringa-raja zaj> ko je izjavil, da je nesmi- (Ker jugoslovanski voditelji selno govoriti o svobodi pravo- ^orej ne priznavajo ničesar tega, sodstva, ko so vendar jugoslo- par smatrajo za neobhodno po-vanska sodišča proglasila že nad ^rebno ne samo pripadniki vseh
pet milijonov obsodb izza konca vojne. Ko je sodišče vprašalo obtoženca, kje je dobil te informacije, je slednji povedal, da — “BORBI”, uradnem glasilu jugoslovanske komunistične partije. . .
Tito ne more trpeti svobodoljubnih elementov
Nov kazenski zakonik ne bo pomenil, da namerava Tito pre-
demokratičnih strank, temveč celo socialisti sami, smo res radovedni, kakšno bo to novo komunistično sodstvo. Kakšno?— Spet latovščina, zopet znani komunistični “double-talk”, nade-belo potresen z ocvirki frazeologije o svobodi, enakosti, bratstvu in pravici za one, ki imajo samo pravico — ubogati, garati m molčati! Uredništvo).
6516 St. Clair Ave. Podrobnosti;kati tudi železni jubilej! pozneje.
------o-------
Število brezdomcev znaša 60,000,000
WASHINGTON. _ Skupno število brezdomcev, ki so se zaradi komunizma in vojne raz-rvanosti umaknili iz svojih domovin, znaša okrog 60,000,000 duš.
Življenjske cene se bodo zvišale za 8 do 10 odst.
NEW YORK. — Tukaj je bi-
Šofer gen. Walker ja kaznovan
PUSAN, Koreja. —- Korejski šofer jeepa, v katerem se je vozil in se ob koliziji ubil general Walker, poveljnik ameriške 8. armade, je bil obsojen na tri leta ječe.
BIVŠI KRALJ PETER BI DAL NA RAZPOLAGO NAJMANJ DIVIZIJO BORCEV
WASHINGTON. — Bivši ju- skih protikomunistov za sever-goslovanski kralj Peter je ponu- no-atlantsko obrambo.
“najmanj divizijo” vojaštva Peter je pisal Johnsonu, da je za ‘tujsko legijo” Zdr. držav. — v stikih z dovolj velikim števi-Ponudbo je naslovil na senatorja lom jugoslovanskih antikomuni-Edwina C. Johsona iz Colorada,1 stičnih borcev izven železne za-Ki je predlagal, da bi Zed. drža-jvese, iz katerih se lahko formira ve rekrutirale milijon inozem- najmanj ena divizija vojaštva.
KOMUNISTIČNA DEFINICIJA BOGA IN SV. PISMA JE: - “FANTASTIČNO!”
DUNAJ. — Po najnovejšem ■sovjetskem slovarju je vse, kar ima opraviti z Bogom, “fantas-tigčno”, vse, kar ima opraviti s Stalinom, pa ‘znanstveno.” Biblija ali sveto pismo je po tem islovarju “zbirka fantastičnih i-dej”. Religijo je ‘fantastična vera v bogove, angele in duho-
ve ter nima nobene znanstvene podlage. Nauki Marksa in Lenina pa imajo znanstveno podlago.” — Slovar nič ne pojasni, zakaj je Kremelj nedavno povišal lutkarsko pravoslavno Cerkev v Sovjeti ji, ki bi morala biti, kot verska ustanova,, tudi — “fantastična.”
7 usmrčenih v eksploziji
na parniku	USMRTITEV PETIH OBSOJENCEV
kem^tankerju'za prevažale ol^a[ V VIRGINIJI; TRIJE UMRO DANES
to dognali?” so vprašali iz Mos- žati mir in red. Torej ni tam zaijlo napovedano, da se bodo to le-[je nastala eksplozija, kateri je, RICHMOND, Va. — Dne 2.. smrt zaradi posilstva neke bele' kve. __ “Nig lažjega kot to. Slu- železnim zastorom vse tako rož- to cene življenjskim potrebšči-[sledil ogenj. Smrtno se je po-'feb. so bili usmrčeni na elektri- Y 1_‘	--
daj smo izročili tajni policiji in nato, kakor so nam včasih slika-nam zvišale od 8 do 10 odstot-" mumija je priznala.” — A. 5..h pri Prosveti. Fakt!	'kov.
nesrečilo 7 mož posadke, 13 pa enem stolu štirje od sedmih so jih odpeljali v bolnnico. jmorcev, ki so bili obsojeni
za-
na
ženske. Peti obsojenec je bil belec George Thomas, star 25 let, ki je posilil in umoril neko
Pozdravi od doma—
Janez in France Tomsich iz Clevelanda, pozdravljata iz stare domovine, kamor sta se podala na kratek obisk. Pravita, da zima ni huda ,da je več dežja kot snega.
Dr. sv. Vida št. 25 KSKJ—-
Jutri, to je v torek, ob 7:30 zvečer bo redna mesečna seja v zborovalni dvorani šole sv. Vida. Članstvo je vabljeno, da se udeleži.
Pevski zbor “Triglav”—
Nocoj ob 7:30 bo pevska vaja v-navadnih prostorih. Pevci so prošeni, da se gotovo udeleže. Kdo je našel očala?
V	četrtek so bila zgubljena očala na E. 61. St. in St. Clair Ave. Pošten najditelj je prošen, da pokliče EN 1-1900 in vpraša za Jean Susman.
Euclid Rifle Club—
Redna klubova seja bo v torek ob 8 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. člani so prošeni, da se gotovo udeleže in vrnejo vstopnice ah denar za prodane, da se bo lahko zaključilo račune.
Vaje za Pasijon—
V	torek, to je jutri, je vaja za Pasijon na odru SNDoma. Pridejo naj gotovo vsi igralci brez izjeme (tudi otroci), začetek točno ob 7:30 zvečer.
“Trije tički”—
in ves drug program na včerajšnji Ligini prireditvi pri Sv. Lovrencu so sijajno uspeli. Dvorana je bila polno zasedena in igralci ter pevci so bili kar na višku. Podrobnejše poročilo priobčimo jutri ali pojutrišnjem.
Doma iz bolnice—
V	soboto popoldne se je vrnila iz Glenville bolnice na svoj dom, 15229 Saranac Rd. Mrs. Mary Ivančič.
Dobra knjiga je najlepši dar najbolj trajne vrednosti. Roman
“JUTRO BREZ SONCA”
je takšna knjiga. Naprodaj pri Ameriški Domovini in stane $3.00.
Albanci so ranili jugsl. stražarja
BEOGRAD. — Albanske straže so v sredo 14krat ustrelile preko jugoslovanske meje ter ranile nekega jugoslovanskega stražarja.
NAJNOVEJŠEVESTI
TOKIO. — Policija je vdrla v 424 tajnih komunističnih zbirališč ter aretirala do 400 komunistov. Pri tem je našla o mnogo orožja in razstreliva. CLEVELAND. — Mesto Cleveland, kjer je zadnje dni med silnim mrazom zopet naneslo mnogo snega, je zopet v normalnem stanju in poulična ter avtobusi vozijo zopet po svojem dnevnem redu. ŽELEZNIŠKI ŠTRAJK. — Večina železniških črt je še vedno paralizirana. V Clevelandu je položaj še slabši kot je bil. Pri Fisher Body je 3,000 delavcev zaradi stavke začasno brez dela.
šolarko. Danes zjutraj, v ponedeljek, pa so bili usmrčeni še o-stali trije zamorci od sedmorice. ki je bila obtožena zločina posilstva. Vsi omenjeni so priznali svoj zločin.
Ameriška Domovina
waHmi m ummm «mt
6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628
..jsaa—
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor: Vinko Lipovec
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.90; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. __
No- 25	Mon., Feb. 5, 1951
J. B.:
Dajmo dar za stoletnico naši kulturni ustanovi!
Za Mohorjeve knjige se dviga glas, da bi se zlasti novi” Amerikanci nanje naročili že sedaj za prihodnje leto, in da bi še kaj posebej prispevali. Kako to, da bi bilo treba to šele priporočati? Jaz mislim, da ne priporočati, ampak le zbrati naročnino. Za to pa je treba le poverjenike, ki bodo dosegli vse “nove,” raztresene po širnem ozemlju USA, in zbrali denar in izredne prispevke za dar Amerikancev Mohorjevi družbi za njeno 100-letnico.
Vem, preprosto je to na pogled samo, dejansko pa bolj komplicirano. “Poverjenike?” Katere?” vprašuje g. P. Odilo. Saj jih ni. In žal tudi ni nobene organizacije, ki bi to izpeljala. Najobsežnejša naša slovenska organizacija tu v USA je Kranjska Slovenska Katoliška Jednota, ki pa ima druge namene in se ne more s'tem ukvarjati.
"Manjka nam zares slovenska katoliška organizacija, ki bi imela pred vsem kulturne namene. Tu čutimo, da nam nekaj manjka. Mogla bi še Liga v to izgraditi in morala bi se. Toda sedaj je tu naloga, ki jo je treba hitro rešiti, kot pove g. Odilo, in ne z besedami, amp^k z dejanjem in dajanjem članarine in prispevkov za to, da bo mogoče v februarju plačati tiskarski stroj.
Poverjenikov ni, ki bi zbirali. Naj jih nadomesti zavednost in inieijativnost “novih,” ki vedo, da lahko pošljejo denar za Mohorjevo ali na Ligo ali na Amer. Domovino ali na g. P. Odilo ali ga končno oddajo svojemu slovenskemu dušnemu pastirju. Na zavednost moramo računati, ker ameriški tiskarski stroj ne bo mogel biti odposlan, dokler ni plačan. Kot pove g P. Odilo, pa manjka še kakih dva tisoč dolarjev. Torej pohitimo, da s strojem ne bo kakega čakanja in odlašanja samo zato, ker še niso zbrana sredstva.
Priporočati tega ni treba, ker Mohorjeve knjige so si same najboljše priporočilo, s stoletno zvestobo in zaslugami. Koliko so v stoletju prispevale, da smo Slovenci danes, čeprav med najmanjšimi, vendar obenem med najkulturnej-šimi krščanskimi narodi! Zaradi načelne krščanske zavednosti smo s.e brez oklevanja odločili, da se zoperstavimo krvavemu komunizmu. In bi bili gotovo zbili njegovo divjo silo, če ne bi bili izdani od onih, katerih slovesnim izjavam smo zaupali. Nismo si mogli misliti, da veliki narodi dajejo slovesne izjave tako neresno, da so izjave čez nekaj tednov samo prazna beseda, slovesna laž.
Mohorjevo družbo v Celju je zadela komunistična grabežljivost kot vse druge katoliške kulturne ustanove na Slovenskem. Tem ne moremo pomagati. Zato bomo vsak po svojih močeh pomagali poživljeni Mohorjevi družbi v Celovec, ki je pred prvo svetovno vojno dosegla že 90,000 članov.
Častitljiv gotovo je stoletni jubilej za slovensko kulturno ustanovo na Koroškem, ko vemo, koliko bojev je morala prestati v neravnem boju z zagrizenimi Nemci in Nem-čurji. Mi tega boja nismo občutili, zato smo dolžni tembolj pomagati. Dati za stoletnico amerikanski tiskarski stroj je gotovo najlepša in najizdatnejša pomoč slovenski kulturni trdnjavi — Mohorjevi družbi.
Mislimo na Gospo Sveto, mislimo na naše slovenske brate, ki jim je dr. Pregelj napisal povest: “Umreti nočejo.” Nemci so vse storili, da bi ti naši koroški bratje umrli, a oni ne bodo umrli, če bomo le mi pokazali, da smo z njimi, cla se lahko zanesejo na našo pomoč. Vsa sila železnega Rajha je udarjalo nanje, a jih ni zmogla. Tem bolj zaslužijo našo pomoč.
Torej ne oklevajmo, ampak storimo svojo dolžnost in pošljimo naročnino za Mohorjeve knjige na Ligo ali na g. P. Odilo Hajnšek v Lemont, 131. ali končno na Amer. Domovino. Povsod bo dobro došla, tembolje, če dodamo vsaj skromen dar za tiskarski stroj — darilo ameriških Slovencev za stoletni jubilej Mohorjevi družbi v Celovcu. Dvakrat da, kdor hitro da. To sedaj posebno velja, ker bo moral stroj najkasneje do srede februarja biti plačan.
Razdor v režimskih vrhovih
Naš dopisnik v Parizu nam sporoča, kot pravi, iz popolnoma zanesljivega vira, da je vodstvo komunističnega režima v Jugoslav!M razcepljeno v dve skupini, med katerima bo kmalu prišlo do razkola, ki mu naj potem sledi vojaška diktatura. Poročevalčeva novica se glasi:
“Iz verodostojnih virov — očividcev — so mi potrdili novico, da so novi spori v vrhovih komunistične stranke v Jugoslaviji. V prvi skupini sede Kardelj, Boris Kidrič in Leskošek. Ti so za nadaljevanje čistega komunizma in preobračanje države v popolnoma komunistično skupnost. V drugi skupini sta Tito in policijski minister Rankovič. Tito se baje že pripravlja na prevrat, ki bi ga izpeljal s pomočjo vojske in tajne policije. V ta namen mu pravni strokov-
njaki že izdelujejo proglase in uredbe, ki naj bi uvedle vojaško diktaturo pod njegovim osebnim vodstvom. Med vrhovnimi predstavniki premirje še traja, medtem ko se je med manjšimi voditelji ponekod čiščenje že začelo. Mnogi se izprašujejo, kaj bo storil misterijozni Moša Pijada.”
t BESEDA IZ NARODA
?
dek, ki se je njemu dogodil pred leti. Bilo je tako-le:
V	času gospodarske depresije v Ameriki je bilo res hudo, za tiste, ki si niso znali v dobrih časih, ali si niso mogli nič prihraniti. Dela več let ni bilo. Tudi če je kdo kaj imel, kaj malega na strani, se je to hitro stopilo in izginilo. Kaj potem? živeti je bilo treba, pa če se je. In do-ori Jim je imel več takih odjemalcev, ki so bili brez dela, brez dohodkov, brez denarja. Pa je začel zdaj ta, zdaj oni prihajati z izjavo: “Zdajle nimam, zapiši, vse bom pošteno plačal, ko dobim delo.” In dobri Jim je dajal in zapisaval v bukvice.
Med drugimi takimi je bil tudi neki Hrvat. Steve je bilo njegovo ime. Pri Jimu je jemal vse, kar je potreboval za hrano. Potekel je en mesec, dva, pet, deset in ubogi Steve ni dobil dela. Pri Jimu pa jemal življenske potrebščine. Teči je začelo že drugo leto in Jim je nekoč začel Steva opozarjati, da se račun nabira, da naj kako poskrbi, da bo vsaj nekaj mogel plačati na račun, ker on tudi ne more kar naprej in naprej zalagati. Pa se je Steve v takih slučajih oglasil in začel Jima pogovarjati:
“Brate Slovenac! Nemoj se ti bat! Ti samo lepo piši, ja če pla-tit!”
Jim razen te tolažbe ni nič drugega dobil, se je pač moral zadovoljiti le s to tolažbo. Pisal je naprej in naprej. Knjižica je bila že skoro polna in skupni dolg pa je znašal v visoke stotake. Nekega dne, Jima ni bilo več v trgovino. Minilo je par tednov m Jim je začel dvomiti o Stevu, češ, kaj če se ta duša hrvaška ni kam zgubila. Šel je na naslov, kjer je Steve živel. Tam pa so mu povedali, da se je pred par tedni Steve odselil na njim neznani kraj. Jim je poizvedoval, a novega naslova od Steve ni dobil nikjer in še danes ga nima.
“Vidiš Tone,” mi je dejal Jim, “me je Steve in še več drugih potegnilo za nos. Danes nekateri celo delajo, pa se ne zmenijo, da bi mi plačali, kar mi dolgujejo.”
Jim se mi je skoro smilil, ko mi je to pravil. Pomagal je drugim, ko so bili pomoči potrebni, pa so ga tako-le potegnili. Bog-ve, če taki le ljudje, ki tako ravnajo imajo kaj vesti ali ne?
“Pa ne samo to,” je dejal Jim. “ko me kdo izmed takih kje vidi, se me ogne, izogiba, samo da bi me ne srečal.”
“Vidiš Jim,” sem jaz pristavil, “to je pa znamenje, da ko te zagledajo, da jim očita vest, da so te prevarali in jih je sram, da bi se srečali s teboj in te v oči pogledali.”
“Bo menda, bo tako,” je pristavil Jim.
Zunaj y zraku je zima. Tam gori za hribi v Alaski in visoko gori za Kanado menda sam škra-teljc meša sape, katere pihajo doli proti nam in nam potiskajo mrzli zrak. Od sile je letos. Komaj skidamo sneg z naših hodnikov, pa nam že novi zapade in zamede. še nobeno leto nisem tako kidal sneg, kakor letos. Letos ga pa ne zmanjka.
V	politiki pa postaja te tedne vročina. Za županski stolec se bori kar cela vrsta kandidatov. Šest jih kandidira za župana, 41 pa za komisarske urade. Za župana kandidirata tudi znani John Kirinchich, bivši šerif in Tony Jurkas. Za komisarje pa Wil-j liam Pleše, George Rogina, Frank Wedic, Rude Jurkovič in Jože1 Tomac. Navedel sem po irskem' receptu samo slovanska imena.' Irci imajo navado, da navedejo pa samo irska imena.
V	malem mestecu Crete, ki se
Joliet, 111. — V bližnjem Rock-dalu imam starega znanca, ki ga poznam že dolgo let. Slovenca sva oba, ampak prihajava pa vsak z drugega konca naše slovenske domovine. Pred leti je imel več let grocerijo in mesnico. Ko sem ga obiskaval tiste leta, mi je navadno takoj ob prihodu ukazal za mizo sesti. Potem je nanesel na mizo vse vrste dobrote, ki jih imamo ljudje radi. Grocerist in mesar ima navadno vedno kaj za pod zob. Tako je bilo tudi pri njem. Njegovo prvo ime je Jim. Ampak, enkrat mi je povedal, da v starem kraju so ga klicali za An-drejčka. Takrat sem ga vprašal, kako je to, da ima tu drugo ime m da ga kličejo za Jima. Pa je mahnil z roko, rekoč: “What’s the difference, what they call me?”
Že takrat sem pri sebi mislil, izrazil pa ne: “Če tebi prav, meni tudi.”
Pa mi je začel razkladati, kako je bilo. Prav mlad je prišel v to deželo. Delal nekaj let nekje v državi Iowa na farmah, tam pa amerikanski farmar ni mogel izgovarjati besede Andrej, pa ga je kar začel klicati z imenom “Jim” in pri tem je ostalo. Pa je pristavil zraven: “Veš jaz nisem nič “aklih”, kako me kdo kliče.” Well, nadalj-ni razlog, čemu naj bi se potem jaz belil glavo radi njegovega sedanjega imena.
Pred nekaj dnevi sem ga obiskal. Vesel je bil. Njegov obraz m njegovi lasje kažejo, da se je nabralo nekaj let na njegovem hrbtu. Ampak mož jih pogumno nosi in ne kaže še nobene utrujenosti. Na mizo je zopet nanesel. Naj naštejem kaj: suhih klobas, hlebec svežega rže-nega kruha, kos kuhane šunke, hrena in še nekaj drugega. In zraven še steklenico zlatorume-nega muškatelca, katerega ima on posebno rad. Muškatelec sicer ni slab, ampak svoje muhe ima, da tiste, ki ga radi pokušajo premaga in jim pokaže svojo moč in autoriteto s tem, da jih kaj kmalu pošlje v postelj, če so blizu svoje postelje, če ne, pa sem in tja vozijo barko, po Noetovem načinu. No, pa to ne spada sem, to je za proučevalce fizike, ki jo posedujejo, oz. proizvajajo razni elementi v hrani, pijači, itd.
Midva z Jimom sva postala kajpada pri vseh dobrotah, ki jih je nanesel na mizo zgovorna. Posebno, ko sva srknila vsak par kozarcev zlatorumenega muškatelca. Jaz sem mu skušal povedati nekaj dogodkov. On pa tu-ai. Pa sva prišla pri tem veselem sestanku tudi do pogovora c takih “poštenjakovičih,” ki kadar potrebujejo kake pomoči od prijateljev so silno p9Šteni. Potem, ko prejmejo razne naklonjenosti in posojila, pa seveda pravo poštenost postavijo hladit na polico in v največjih slučajih na njo kar lepo pozabijo in jo ne morejo več najti. Brez poštenosti, pa seveda se ne spomnijo, da je treba posojila in take reči vračati. Vidite, to je, bi lahko rekli, da je neke vrste bolezen in da prav veliko ljudi ima tako bolezen in se večinoma ne zave-doja, da jo imajo. Pri tem razgovoru mi je povedal Jim dogo-
nahaja v našem Will okraju, na vzhodnem koncu se je dogodil j pred dnevi strašen zločin. Sedemnajstletni K. Sholz je zadavil trinajstletnega šolarja Billya Rodenburg. Ugrabil ga je, zaprl v neko lopo, imel ga tam več ur zaprtega, nakar ga zadrgnil z neko ovijačo in zadavil. Potem ga je odpeljal in vrgel v neko jamo. Nato je hotel opozoriti na vse z neko izmišljotino, a se je zagovoril in ko so policisti začeli pritiskati vanj z raznimi vprašanji, se je konečno udal. Zločin bo prišel pred poroto, žalostno.
Mr. in Mrs. Anton Kunstek, z 208-Granite Street, sta praznovala te dni 40 letnico zakonskega življenja, še na mnoga leta!
Poročila sta se v cerkvi sv. Jožefa te dni ženin William F. Ste-iow, z nevesto Miss Marie Theresa Čulik. Poročne obrede je opravil domači župnik veleč. g. Msgr. Butala. Mnogo sreče!
Pozdrav vsem in še drugič kaj.
Tone s hriba.
Pevski zbor “Triglav”
Cleveland, O. — Pri našem zboru smo zelo potrti zaradi nesreče, ki je zadela našega uči telja, zvestega in poštenega človeka. Čudna so pota človeškega življenja. Da moremo nadaljevati z našim delom, smo dobili novega pevovodjo, znanega gj A. šubla. Prva vaja je v ponedeljek 5. februarja ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Zbor1 ima vedno vsakovrstne stroške. Da jih bomo mogli kriti, bomoi priredili v tekočem letu tri zabave. Vljudno vabimo na Valentinov ples 10. februarja v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Pričetek ob 8. u-ri zvečer. Kdor nima veselja' do plesa, bo vžil lahko nekaj veselih in prijetnih uric ob dobri glasbi, za katero bosta poskrbela Ogrin in Grabner. Vabimo vse rojake, da se veselice v čim večjem številu udeleže in tako! pomagajo obraniti slovensko pesem med nami.
Ana Jesenko, poročevalec.
Praznovanje Kurenta v Euclidu
Euclid, O. — Vabimo vse stare in nove direktorje, Klub društev, pevska zbora Adria in Slovan, društvo Naša zvezda, pa tudi vse posameznike na zabavo, ki jo prirejamo v našem domu v torek 6. februarja zvečer. Igrala bo godba, imeli bomo vsakovrstnih dobrot za želodec kot pečeno šunko, špehovko, krofe itd. Tudi maškare so dobrodošle.
Pridite v velikem številu, da se malo pozabavamo, kot smo se v nekdanjih dobrih časih!
Pričakujoč povoljne udeležbe Vas v imenu direktorija pozdravlja.	V Ogrin, tajnik.
Prijateljem kluba KROG po Clevelandu
Cleveland, O. — Lansko jesen se je v Clevelandu ustanovil klub KROG. Ta KROG se je zbral iz žive potrebe po zdravi pameti in vzajemnem razumevanju med slovenskimi rojaki po tujini. Namen kluba KROG je naraven, jasen in iskren: razživeti našo kulturno dediščino, najti torišče skupnega slovenskega izraza in učvrstiti med nami .demokratičnega duha. Klub si je usvojil še drugih, nič manj iskrenih namenov, čitali ste o našem prizadevanju za ostvari-tev slovenske kulturne revije v Clevelandu. Anketa, ki smo jo v ta namen sprožili, se nadaljuje in trdno smo prepričani, da bo imela uspeh.
Pred dnevi je dobil klub KROG svoj lastni prostor, ki bo1' služil za tajništvo in eventuelno-uredništvo hkrati. Toda ta prostor je prazen, popolnoma prazen. Treba ga je opremiti. V ta: prostor rabimo mize, stole, lu-j či, preproge itd. Tega si klub
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Naš mali kar dobro napreduje s slovenščino. Sprva sva imela z našim veliko debate, preden sva malega pregovorila, da ne bo nič iz njega, če ne bo znal amerikanščine in slovenščine. Oče mu je dokazoval, da bi governor Lausche ne bil nikoli governer, če ne bi znal tudi slovenščine in to je našega, ki bo doma imel, toliko vnelo, da je bil pri volji iti v slovensko šolo. Hotel je pa poprej vedeti, kdo mu bo vlival slovenščino v glavo in šele, ko smo mu pokazali na vso moč prijaznega profesorja Vinka Lipovca, je rekel O. K., naj pa bo, več ko snedel me ne bo.
Vsako soboto mu profesor nalije za eno uro nekaj našega milega jezika v tikvo. Njemu, potem Turkovemu Johnnyu in Kolarjevi Anne Marie. Najtežje je tem mladim ameriškim učenjakom dopovedati, da se v slovenskem izgovarjajo črke tako, kakor se pišejo, a je a, b je b in tako dalje. Ne pa tako kot je v amerikanščini, ko nekaj zapišeš, pa noben človek na svetu ne ve, kako se izgovori.
Kar se Jimmy nauči v šoli, pa doma čez teden ponavljamo. Če naš ne zadremlje po večerji, ga on vzame v roke. No, pa saj ste uganili, da ta naloga največkrat mene zadene. Vsi skupaj
KROG s svojimi dosedanjimi prispevki ne more nabaviti. Zato se obračamo zdaj na vse prijatelje te naše mlade slovenske organizacije in sploh na vse či-tatelje, ki bodo brali to skromno prošnjo, naj iskreno — prav tako iskreno kakor je KROGovo delovanje — premislijo, ali morda nimajo v svoji hiši (na podstrešju ali v kleti) kako stvar, ki bi jo lahko pogrešili in ki bi jo 3iaš klub potreboval za začasno opremo svojega društvenega prostora. Pomislite torej: miza, stol, zavesa, preproga, električna svetilka, prezračevalec (fan) sesalec prahu (vacuum cleaner), omara, polica za knjige, divan, naslanjač, pisalna miza — to so stvari, ki jih rabimo. Da ne bo kdo v zmoti: ne prosimo novih stvari, ampak take. ki jih mnogi ljudje več ne rabijo. Zgodi se lahko, da ima kdo kak star klavir, ki bi se ga rad znebil. Tudi tega bi odpeljali. Nekateri ljudje imajo stare pisalne stroje, ki se jim. brez haska prašijo. Tudi te poberemo. Kajpada se tudi novih stvari ne bi branili. Skratka: premislite, kaj imate, kaj bi lahko od zgoraj navedenega pogrešili, kaj vam je v napoto in česa bi se radi znebili. Odločite se in sporočite na naslov KROGa, ki ga imate spodaj. Iz blagohotnosti pa sprejema naznanila za prispevke tudi uredništvo “Ameriške Domovine,” kamor lahko pišete in telefonirate. Sporočite ime predmeta, svoj naslov in čas, kdaj se gotovo nahajate doma. Sporočite tudi svojo telefonsko številko.
Odločite se in darujte! Podprli boste naše prizadevanje pri oživitvi slovenskih kulturnih izročil! Tisočkrat hvala že vnaprej !
KROG
8823 Yale Avenue, ft OViini
ga bomo že nekaj zmuštrali, da bo saj vedel, da je starega Grm-ka z Menišije potomec. Oče mu take lepe stvari pripoveduje s tiste Menišije, da bi šel Jimmy najraje že kar danes tje. Prej ne, mu je rekel oče, dokler ne bo znal tako gladko slovensko, da bo dober vsaj za pastirja.
Oni večer je bila zopet slovenska šola v naši kuhinji. Za šomaštra je bil naš, za učenčka Jimmy, jaz sem pa pomivala. Jimmy je ves srečen, če mu da oče kakšen opravek po večerji, da mu ni treba brisat posode ali čepinj. Saj vendar ni nobena tež.ava pomivat posodo po večerji, pa si moram toliko pri-zadjat, preden katerega izmed naših dobim k čepinjam. Oba si najdeta prav takrat kak sila “važen” opravek. Jimmy je ko-mandiran z brisačo k čepinj am, ako ga oče ne dobi prej v roke. In oni večer ga je, kakor sem že rekla, in sta odprla šolo za slovenski jezik. Kaj sem hotela kot molčati, ker je tako na redke čase, da hoče biti on za šolnika.
Nekaj časa sta se nosila z abecedo, potem sta bila pa kar naenkrat v stari kontri, ki jo naš še vedno tako rad poboža. Večkrat pravi, da ga močno skrbi, kako bo takrat, ko bodo klicali “k raportu,” on pa tako daleč od Menišije! Kaj boš, ga de-vam nazaj, saj se ti še nikamor' ne mudi. Da enkrat mora še slišati svetega Jerneja zvon, nam kar naprej tarna. Vsi trije bomo šli, smo uganili, če se kaj ne pokrotoviči.
Torej oni večer se je znašel on v svojem elementu in je Jimmyu pripovedoval iz njegovih šolskih let na Menišiji, potem v Ljubljani in zatem v Kranju. Jaz sem pa čepinj e pomivala in na ušesa vlekla. Saj rada slišim, kakšen je bil on v tistih letih, pa ki vem, da bo marsikaj z,ase pridržal. Saj se poznamo!
Pripovedoval je, kako so lazili po gorenjskih gorah m prepevali in ukali. Da naj pokaže, kako se zauka, je silil vanj sinček. Naš se je nekaj znašal in se napenjal, pa je samo nekaj žalostnih poskusov prišlo na svetlo. Ali naj bo taka klaver-na Štirna za zgled mlademu Amerikancu, kakšno je bilo ukan j e njega dni po Menišiji in drugod, vas vprašam? Zato je odnehal, se prijel za grlo in tožil, da mu je nekaj stopilo v grlo, ki ne pusti Štirni do veljave.
Hotela sem svetovati, naj bi poslal kdo po Srpanovega Lojzeta ali pa po našega Franceta v ofic, pa bi videli, kaj se pravi vriskat. Pa nisem hotela reči, saj veste, da bi bila takoj zamera do smrti.
Naš je govoril, kako da so prepevali takrat:	po Gorenj-
skem, pa po Kranjskem in da je bil ongav Joža iz Suhe, ki je znal največ popevk. Da jih ima še danes v spominu, je rekel on. Jimmy pa vanj, naj katero pove in jo je tisto:
Naša mačka mlade imela,
enkrat štiri, enkrat pet,
pa je prišel sosedov maček,
pa je požrl vseh devet . . .
t
Malemu je bila pesem, če ni mar himna, tako všeč, da ga je moral oče učiti vižo in besede. In ko sta jo kake dvajsetkrat' ponovila, jo je mali na svojo roko udaril in sicer je takole začel:
Naša Micka mlade imela . . .
Takrat pa jaz do besede in dejanja, pa zapik in šole je bilo za tisti večer konec. Njega sem dolžila, da je nalašč Jimmya učil, naj reče “Micka” namesto mačka. On pa da ne in da se je mali samo zmotil. Sur, saj se poznamo, fantički! Če bi ne bila tako krotka in ponižna, ki vse prenesem in potrpim, tiste čepinj e bi jima bila razdra j sala v glavo, da veste.
“SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE
Številka 3
Leto II.
f«'
>
" ''v	............
H	'l ■
GLASILO SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI
DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
“SLOVENIJA”
6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Beganje kapitala
Da začnemo z malim sporni- venevropske države so tekom
nom! Tekom prve svetovne vojske je bilo 1. 1917 za zapadne zaveznike najbolj nevarno in kritično. Ruska fronta se je razsula, Nemci so vrgli vse svoje sile na zapad, kjer so se jim zavezniki le s težavo upiral. Srbi so bili takrat še v posebno težkem položaju. Že 2 leti so se potikali pa svetu in upanje, da se vrnejo kdaj domov, se je pri mnogih spreminjalo v dvom, ali bodo sploh še kdaj videli domače kraj e. Srbska Narodna skupščina je bila zbegana, vsi so pričakovali od tedanjega predsednika vlade N. Pasica tolažbe in poguma. Stari državnik pa jim je kratko povedal to-le: “Nemci zmagujejo trenutno na fronti, mi zmagujemo na borzi. Le poglejte, kako se gibljejo cene zavezniških vrednostnih papirjev na svetovnih trgih in kako padajo nemški. V teh cenah se vidi, komu svet zaupa in na kateri strani pričakuje zmago.” Verjetno je, da mnogi teh Paši-čevih besed niso razumeli, a verjeli so jim vendarle in bili potolaženi. Potek vojske pa je dal Pašiču prav, kajti Pašič je v tistih težkih trenutkih gledal na tisti barometer, ki je dosedaj še vedno najbolj pravilno izražal mnenje sveta o verjetnem bodočem razvoju svetovnih dogodkov: na gibanje svetovnega kapitala.
Ne bo torej odveč, če si postavimo tudi danes vprašanje, kaj dela sedaj mednarodni kapital, saj ni dvoma, da je on informiran bolje kot kdorkoli drugi o dejanskih tendencah svetovne politike.
Dve tendenci se danes jasno izražata v gibanju mednarodnega kapitala: na eni strani beži kapital stran od komunistov, stran od železne zavese. Čim bližje leži kaka država železni zavesi, tem bolj beži kapital iz nje. . Komaj je zaključen beg kapitala iz Kitajske, že beži iz cele jugovzhodne Azije. Kar je v tistih krajih borz, ki so kaj več, kot lokalnega pomena, povsod vlada na njih strah pred komunizmom:	domači vredno-
stni papirji padajo, tuje valute in zlato rastejo v ceni. Nič bo-Iješ se ne godi borzam v Evropi, čeprav tam še ni takega strahu pred komunizmom kot v Aziji, in čeprav se vlade v Evropi trudijo na vse načine, da bi vzdržale normalno poslovanje na svojih borzah čim dalj časa mogoče. Dveh nevarnosti se boji kapital v teh delih sveta: komunistične revolucije ali pa okupacije, poleg tega pa še inflacije in razvrednostemja domače valute.
Toda, kam naj ta kapital beži? Ta druga tendenca ni tako jasna kot prva. Pred prvo svetovno vojsko kapital sploh ni nikomor bežal. Svet takrat še ni imel nobenih žalostnih skušenj z devalvacijo in s popolnim uničenjem vrednosti denarja. Zato je takrat kapital ostal doma, tam, kjer je bil, in čakal, kako ga bo vojno in povojno razdejanje uničilo. Pred drugo svetovno vojsko je bil kapital že previdnejši. Bežal je iz Evrope na vse strani, v Avstralijo, v Južno Afriko, posebno pa v Severno in Južno Ameriko. Mislil je, da bo tam na varnem, pa se je temljito uračunal. Vse iz-
druge svetovne vojske vpeljale devizne omejitve in zaporo nad tujim premoženjem. Iz Evrope pobegli kapital je postal na ta način jetnik v tistih državah, kamor je pribežal. — Le počasi so ga te države osvobajale — nekatere ga še do danes niso popolnoma —; do kler pa ni bil popolnoma svoboden, je pa moral deliti usodo z domačim kapitalom dotične države, kjer je bil. Predvsem ga je redno zadela večja ali manjša devalvacija, ki so jo morale radi gospodarskih kriz med obema svetovnima vojskama uzakoniti vse države na svetu, tudi tiste, ki so bile nevtralne v prvi svetovni vojski. Kdo bi na. pr. mogel izračunati tiste milijarde izgub, ki so jih mednarodnemu kapitalu povzročile devalvacije v USA, Angliji in Švici!
Sedaj se pa kapital boji tretje svetovne vojske in ne ve, kam naj bi bežal. V Avstralijo? Je to sicer gospodarsko in socialno zelo dobro urejena država, kjer človek ne bi mogel pričakovati domače socialne revolucije, to-de je majhna in se ji vedno bolj bliža komunistična nevarnost. Poleg tega je član angl. imperija in kot taka bo zelo hitro potegnjena v vihro tretje svetovne rejske. Isto velja za Kanado. Isto velja za Južno Afriko, kjer m pa poleg tega možni tudi težki notranji socialni nemiri radi vedno naraščajoče napetosti med temnopoltnim domačim prebivalstvom in vladajočo evropsko plastjo. V Severno A-neriko? Ta hoče na vsak način totalno mobilizirati svoje gospodarstvo in bo preje ali pozneje prisiljena, da omeji tudi svobodo tujemu kapitalu, kot je bilo med drugo svetovno vojsko. Kake nevarnosti in izgube pa iahko prinese kapitalu omejitev svobode, to ve kapital dobro iz skušenj, ki jih je dobil od zadnje vojske. Ostanejo torej le ie države v Srednji in Južni A-meriki, tja beži sedaj mednarodni kapital. Niso pa te države idealno pribežališče za begajoči kapital. Politične razmere so tam zelo nestalne, notranje revolucije na dnevnem redu, politična svoboda zelo rahla, včasih je sploh ni. Tam tudi gospodarske razmere niso ustaljene, konjunkture in depresije se hitro menjavajo, državno! vmešavanje v gospodarsko je pogosto zelo diletantsko, povsod manjka močan, vpliven in odporen srednji stan, prepad med maloštevilnimi bogataši in o-gromno večino revnega prebivalstva je vir večnih trenj v vseh panogah javnega življenja. Države skrbe premalo za blagostanje malega človeka, socialna zakonodaja je po večini zelo pomanjkljiva. Revne plasti so zelo dostopne za revolucij onarne ideje, ki se pa v praksi ne morejo še uveljaviti radi splošne indolence prebivalstva. Vse to je kapitalu dobro znano, a vkljub temu beži tja. Kdor bi bil prerokoval pred 30 leti, kam bo kapital bežal sredi tega stoletje, bi ga vsi imeli za norca. Tako temeljito se je svet prekucnil v prvi polovici našega veka.
Posebno vlogo pri beganju kapitala igra zlato. Odkar so države ukinile zlato veljavo, je
proizvajalci v Južni Afriki — Južna Afrika je sedaj glavni dobavitelj zlata na svetu — pa so ustavili prodajo, že vedo zakaj. Tako je na primer v USA uradna cena za zlato 35 dolar-unčo, v Zapadni Eropi od 45 dolarjev navzgor, v drža-
zlato postalo blago svoje vrste. 3ev za Države ga sicer ne vporabljajo ;oc^ več za kovanje denarja, osvobo-!vah’ ki 50 v neposredni bližini
diti pa se še zmeraj ne morejo železne zavese ali Pa ki jim ne' njegovega vpliva. Zato ga naku- Posredno grozi komunistična pujejo preko svojih bank, ga dr- nevarnos^> Pa se dviga cena od žijo na zalogi, regulirajo zaseb- 55 dolarjev navzgor, dočim se v no trgovino z njim, vežejo celo državah pod komunistični reži-cbtok svojega papirnatega de-jmom za zlato plačujejo narav-narja na zlate zaloge, kakor da nost bajeslovne cene, če smemo bi to imelo Bog ve kakšen vpliv verjeti redkim poročilom na vrednost papirnatega denar- sIro^0^'nem časopisju, ja. Na drugi strani pa ljudje' p0d kapitalom si pa ne sme-vidijo, kako hitro lahko danes|m0večmislitisamovelikeboga-propadajo vrednosti: zemlja pri-j taše, ki skušajo rešiti, kar se de pod agrarno reformo, hiše : da rešiti. Ti veliki bogataši, kot pod stanovanjske zakone, vred-j na primer Rotschild, so deci nostni papirji so tesno povezani mirani. Uničila je jih prva sve-z vrednostjo denarja samega,
še celo delnice se te povezanosti ne morejo popolnoma osvoboditi, drago kamenje zelo hitro spreminja ceno in ni sigurna stalna naložba. Ostane torej kot stalna vrednost edinole še zlato
in k njemu se zateka celi svet, naj mu oblast to brani ali ne.
tovna vojska, potem svetovne krize med obema vojskama, kar je še ostalo, pa druga svetovne vojska. Kar je res bogatašev, so samo še v obeh Amerikah, ves ostali svet je obubožal tudi na številu bogatašev. Kapital premikajo danes po svetu le še velika poljetja, več-
Torpedirana fronta
Zadnje tedne beleži borba pro- združenimi žrtvami, ki so mo- čijo vse svoboščine in zatro vsa-
ti komunizmu skoro same ne- žne le, kadar prevlada silna
V nekaterih državah je tako; jim delom delniške družbe, močna, da jo mora oblast toleri-1 predvsem velike banke, ki pa rati, kot na primer v Italiji,; navadno niso več last posamez-drugje pa je ta trgovina dovolj e-j nih bogatašev. Premikajo ga na, kot na primer v Franciji. In pa v precejšnji meri tudi denarna teh svobodnih trgih za zlato ne ustanove, ki so pod neposre-vidimo zadnja leta nek zelo in-' dno državno kontrolo, kot n. teresanten pojav:	ponudba in premisijske banke. Premika ga
povprašanjte se ne regulirata končno tudi tisto veliko število več po proizvodnji in vporabi za nekdanjih bogatašev, ki je naš tehnične svrhe in po nakupih vek uničil večino njihovega pre-državnih bank, ampak po ko- moženja in ki skušajo sedaj nunistični agresivnosti. Kadar spraviti na varno še tisto malo, ta napadalnost narašča, rastejo kar jim je ostalo. To premika-tudi cene zlatu na svobodnih tr- nje kapitala je namreč poleg gih, kadar se napetost v med- j vsega potrdilo še enkrat resni-nadnih odnosih ustali, se pomi-' co, da v današnjem kapitali-rijo tudi cene zlatu. Ker je stičnem sistemu pomeni premo-trenutno napetost zelo velika,1 ženje posameznih kapitalistov rastejo tudi cene zlatu. Iz Azi- zelo malo, v njem vladajo pod-;e se javljajo vedno novi kupci,1 jetja, ki so judidične osebe.
POSLEDpPOMANJKANiA ŽIVIL
Naš dopisnik iz Avstrije nam javlje:
“Pomanjkanje živil ni toliko posledica suše kakor posledica prisilne mobilizacije delovne sile na kmetih za industrijo, gradbeništvo in delo v gozdovih, pomanjkanja orodja, naravnih in ‘ umetnih gnojil ter kolektivizacije kmečkih posestev.
Obiskal sem zadrug nižjega m višjega tipa in sem ugotovil, da ni niti ena dosegla gospodar-kih uspehov individualnega gospodarstva. Kljub denarnim podporam, posojilom za investicije m privilegiranim položajem za nakup strojev, orodja in umetnih gnojil, delajo skoro vse zadruge z izgubo. Mnoge so izgubo krile na ta način, da so prodale seno, živino in pridelke v pretirani meri.
Bojazen pred lakoto je dvignila cele vasi pasivnih krajev Like, Bosne in Hercegovine in Gorskega kotarja. Izselili so se v bogatejše kraje v Vojvodino in Podravino.
Svobodni kmetje so oddali skoro vse žito in maščobe, tako da so skoro ostali brez teh živil. To so storili iz strahu pred kaznimi, zaplenitvijo in drugimi represalijami.
V neki šoli v rodovitnih Slovenskih Goricah je v decembru 3950 izvršena anketa ugotovila sledeče porazne rezultate:
Od 358 učencev te šole jih je le 30 — 40 prinašalo v decembru v šolo kruh za malico. Pred vojno so ga imeli vsi brez izjeme.
Od 288 družin, ki imajo šoloobvezne otroke, jih je le 26 takih, kjer je kruha toliko, da ga lahko je vsak, kadar je lačen. Povsod drugod je kruh na mizi samo od časa do časa.
uspehe. Vojska na Koreji kaže, da bodo režiserji svetovnega komunizma podpihovali in širili ogenj v Aziji še nedogledno dolgo. Ameriška vojska in njeni dodatki, kar so jih dale druge članice Združenih narodov, skušajo držati pozicije na korejskem polotoku, pa ne prikrivajo, da bodo najbrže prisiljene priznati poraz in se umakniti. Ameriški sinovi padajo pod kroglami tistih kitajskih banditov, ki so jih “napredni,” “liberalni” in “moderni” ameriški politiki, časnikarji, učitelji in znanstveniki še nedavno imenovali in branili, čes da so le nedolžni “socijalni reformatorji.”
Združeni narodi so se pred velikim sovražnikom pokazali popolnoma nedosledni. Dokler so imeli opravka z malo korejsko komunistično vojsko, je mogla zapadna demokratična skupina zastopnikov delati in sklepati hitro in odločno. Korejci so bili brž proglašeni za napadalce in takoj so bili odrejeni vsi potrebni prisilni ukrepi proti njim. Ko so se namesto Korejcev pojavili kitajski komunisti v taki sili, da je ameriška armada morala odstopati, so Združeni narodi sklenili, da naj se velike sile “pogovore"r z Rusijo in Kitajsko, kaj bi bilo treba storiti. Vsi predlogi USA, naj se kitajski napad obsodi kot zasluži, so ali propadli ali pa bili odloženi in izmanevrirani. Ugled Zveze Narodov je padel. Nehala je biti ustanova, ki je zmožna skrbeti za red in mir na svetu in je postala samo še zborovalnica, svetovna govorilnica.
Med tem ko so diplomatje govorili, so kitajski komunisti zavzeli Tibet, ne da bi bila njihova osvaljalna vojska naletela sploh na kak resen odpor. Režiserji svetovnega komunizma so okrepili svojo akcijo za osvajanje Indo-kine ter znova podkn rili uporniške komunitične ah cije na Malaji in v Burmi.
Pot generala Eisenhowerja po
Od 288 družin je bilo samo 15 takih, ki imajo dovoljno zalogo! Evropi ni dala kakih uspehov, maščob. Povsod drugod jim maš-! uporabili pa so jo komunisti za-čob primanjkuje. 35 družin pa padno-evropskih dežel za svoje je bilo brez vsakih maščob.
Med 288 družinami je bilo 10%
nastope.
Svetovna razpoloženje je go-
tskih, ki prejemajo živilske na-Jtovo padlo v škodo narodov, ki kaznice.”	j pravijo da se še morejo rešiti
Po nekaterih družinah je pri- pred komunizmom le s skrajni-manjkovalo tudi krompirja.” mi napori vseh svojih sil,
----------o----------
Kominforma se poslužuje (udi Mihailoviča
Naš dopisnik iz piše:
“Kominformska proti Titu je silna, je Tita kot agenta
Italije nam sledi, more imeti tudi taka propaganda uspeh. Letak je med propaganda drugim pisal tudi tole:
Ko prikazu- Vkljub temu da so angloame-
ameriškega
imperializma, kot izvora vsega zla v Jugoslaviji, se poziva na slovansko bratstvo in prikazuje Rusijo kot zaščitnico vseh jugoslovanskih narodov.
Ta propaganda je imela do sedaj še največ uspeha med študentsko mladino beograjske univerze, najmanj v Ljubljani. Ljubljanska univerza velja za “najmanj politično izgrajeno.”
V letaku, ki mi je jeseni 1950 prišel v roke v Glini na Hrvat-skem, izrabljajo kominformisti1 celo pok. Mihailoviča v svoje svrhe. V nepregledni mednarodni situaciji, ki ji kmečko prebivalstvo, ki malo čita, le težko
! riški imperialisti dali krvnikom Titove klike v roke priljubljenega borca srbskega naroda proti Titovim bandam Dražo Mihailoviča, se četniške edinke borijo in se bodo borile do končne zmage nad bando Tito-Rankovič, ker dobro vedo, da je na njihovi strani velika zaščitnica in prijateljica malih narodov Matjuška Rusija . . . itd.
Ta letak dokazuje, da računajo kominformisti tudi na nacionalne sile, kadar bodo začeli oborožen napad na Tita.
Izšel je koledar “Svobodne Slovenije.” Bogat na leposlovju in tehtnih člankih spada v svako slovensko družino!
splošna zavednost in borbenost.
Na dolgo roko pa najbrže vsi ti neuspehi na bojiščih in v diplomatskih zborovalnicah ne bodo tako silno škodovali demokratični fronti kakor pa strup, ki se je prav v istem času razlil preko širne Amerike v obliki nove, najučunkovitejše in najnevarnejše propagande za Tita in titoizem. Na ameriškem trgu se je pojavila knjiga “Tito in Goliath”. Spisal jo je gospod Fisch - Armstrong, ugleden poznavalec balkanskih in posebej jugoslovanskih razmer, svetovalec zunanje - političnega tajništva in človek, ki je doslej stalno in odločno zastopal protikomunistično stališče. Ta knjiga je gotovo doslej naj večja zmaga titoizma v Ameriki. Reklama za to knjigo zavzema cele strani najodličnejših revij, dolge članke po uglednih dnevnikih in drugih listih. Vsi pišejo eno: Tito je junak dneva, Tito je figura na katero računa demokratična fronta.
Gospod Fisch priznava, da je Tito komunist, da je diktator, da je celo tiran, da ga ljudje sovražijo. Kljub vsemu temu je Tito za gospoda Fischa narodni heroj, je sila, s katero moremo računati, je zaveznik zapada. Po vsem tem pisanju je titoizem nekaj, kar naznanja novo dru žbo, novo ureditev v deželah Srednje Evrope in na Balkanu in kar najbolj prav bi bilo, da vse te zemlje postanejo “titovi-ne”. Tragika je torej v tem da je viden zastopnik sedanje ameriške družbe sprejel komunizem kot rešitev in je po nje govern samo to, da komunist ne odobrava moskovskega vodstva, pa je vse dobro tudi za Ameriko in demokracijo.
Zagovorniki komunizma vedno najdejo svojo streho. Odkar je nastalo nenaravno zavezništvo zapadnih demokracij s Sovjetsko zvezo v drugi svetovni vojni, so brihtni sopotniki v vsakem položaju iznašli nova pota, da so zakrili jasne cilje demo-cije in vselej ohromili sredstva, s katerimi bi mogel krščanski in demokratičen svet nastopati in braniti svojo stvar. Preživeli smo dobo, ko je Rusija bila vojni zaveznik in je “vojna potreba” narekovala, da so se po Zapadu širile neresnice in celo grobe laži o dejanskem stanju, položaju med narodi in na prostorih, ki jih je hotel zaseči komunizem. Najnovejši'val zmot, teh limanic, ki jih nastavlja komunizem, tega strupa, ki naj služi komunističnim zastrupljevalcem človeštva, se imenuje “nacionalni komunizem.”
Po tej zamisli naj se — kakor Tito uči — komunističen nauk in sistem svobodno razvije med vsemi narodi, ki naj bodo v osnovah in načelih organizirani enako in soglasno, a sama državna diktatura naj bo v rokah poedinih državnih komunističnih strank, ki naj tovariško vzajemno sodelujejo, namesto, da bi se formalno podvrgli eni centralni komunistični vrhovni komandi. Posamezni narodni komunistični tirani naj ubijajo, naj požigajo, naj konfiscirajo in kradejo, naj uničujejo vse svobodne ustanove in družbene oblike, posamezni tirani naj uni-
ko gospodarsko in socijalno neodvisnost, naj ustvarijo državni totalitarizem.
Novi sopotniki in njihovi prorektorji po demokratičnih . deželah so bistro pogodili, da bo ta limanca v sedanjem trenotku, ko se svet trese pred nevarnostmi nove vojne, najbolj učinkovita. Sedaj, ko je treba z načelno jasnimi vzori navdušiti množice, jih združevati in organizirati, sedaj ko je treba vsemu nekomunističnemu svetu plamtečega navdušenja, sedaj je treba skaliti vodo in dokazati, da so na svetu tudi komunisti, ki so narodni heroji, komunisti, ki so naravni zavezniki zapada, ker se tej ali oni točki prepirajo s centralnimi komunističnimi silami.
Težak je ta posel glede Tita. Ta zločinec ni pobijal samo množic svojih sonarodnjakov, on je pobijal tudi sinove zapadnih narodov, tudi Amerikance, ta se je preveč bahal s krvavimi rokami, ta je bil predolgo vzorni izvrševalec krvave revolucije, ta je najtemeljiteje opu-stošil svoj narod in državo in najnesramneje nastopal na mednarodnih pozornicah proti vsem in vsaki demokraciji. Zato so postavili v akcijo najmočnejše kanone prav v sedanjem kritičnem času. Iz te potrebe komunističnih prevratnikov se je rodila sedanja silna poplava slavospevov na račun Titovih prepirov z Moskvo, dasi nima nihče pod soln-cem še nikakih zanesljjvih dokazov, da Titovci ne igrajo peklenske igre, ki naj zasigura zmago komunističnim idejam, komunističnim prevratom in revolucijam tudi v slučaju, da bi direkten napad Moskve, kot prve in najmočnejše komunistične sile na svetu, ne imel popolnega uspeha.
Gospod Fisch in njegova družba so torpedirali bojno ladjo zapadnih demokracij. Ne gre boj proti komunizmu, pravijo, gre sa nastop proti ruski in moskovski agresiji.	Naj novejša
skupina komunističnih zagovornikov tako jemlje sedanjemu usodnemu prizadevanju svobodoljubnih, demokratičnih narodov bistveno idejno osnovo in vsebino ter ustvarja Kremlju temelj za njegovo trditev, da gre le “za nastop dveh velesil” za “interese dveh imperijalizmov.”
Torpedo je spuščen v usodnem času in razmerah, .če ne bodo protikomunistični ljudje zatrli te zmote takoj in temeljito, bo napravila med demokrati neprimerno večjo škodo, kot jo imajo komunisti od Titovih prepirov z Moskvo. Kako temeljito smo že obrizgani s to brozgo zmote pa kaže dejstvo, da je matica evropskih ljudskih parlamentov, britanska House of Commons povabila jugoslavan-ske komuniste na čelu z Mošo Pijadom, da naj bodo njeni častni gostje. Nihče se še ni oglasil in zakričal, da bo dom demokracije s tem osramočen ih onečaščen. Da bi se vsak zavedel kam gremo, bi menda bilo treba na tisti slavnostni dan obesiti na častno mesto poleg Titove slike še slike Stalina, Mu-soliniža in Hitlerja pa v njihovo podnožje razprostreti Mag-no carto Libertatum.
M. A. K.
Tito v očeh ameriškega senata
V zadnji številki smo v članku “Ameriški kongres jih bolj trdnih dokazov tudi ne moje razgalil” prinesli glavne določbe iz zakona o ameriški rem verjeti, da je razkol med pomoči Titu, danes navajamo najznačilnejše izvlečke iz za- Titom in njegovo komunistično pisnika o debati, ki jo je vodil senat, preden je bil zakonski vlado, ter Staliom in komuni-načrt o ameriški pomoči Jugoslaviji sprejet.
Izvleček povzemamo iz “Pregleda,” ki ga pod odgovornim uredništvom dr. Mihe Kreka izdaja National Committee for a Free Europe v New Yorku.
II. RAZPRAVA V SENATU (Congressional Record, 8., 11. decembra)
Predlog o pomoči v znesku
važnost jugoslovanske komunistične vojske v morebitnem spo-j ru s sovjetsko Rusijo. Dejal je: “Tito in njegovi ljudje so zad-
38 milijonov dolarjev ter o nak- nje čase kazali vedno večjo na-nadni odobritvi že nakazanega klonjenost zapadu . . . Ako jih živeža v vrednosti 31 milijonov ^ sedaj prepustimo stradanju, je dolarjev iz posebnih obstoječih velika nevarnost, da bodo spet virov, je prišel pred senatno: padli nazaj v naročje sovjetske1 zbornico dne 8. decembra. Poro-, Rusije.”
stično vlado v Moskvi kaj več kot pa majhna praska, ki se bo' kaj kmalu spet zacelila. Ne verjamem, da med Titom in Stalinom ni soglasja v načelnih, osnovnih vprašanjih. Njuni filozofiji sta isti . . . Moram imeti kaj več informacij, predno bom glasoval za to, da se ameriški denar razmetu j e v svrhe okreplje-
katerega ni dokazov. Komunisti so zelo majhen odstotek prebivalstva v Jugoslaviji . . . Mislim, da je znano, kako so komunisti v mnogih državah nasilno dobili oblast v svoje roke, daisi jih ni bilo več kot 5 do 10 odst. prebivalstva. Potemtakem ni res, da bi Titovi vladi, če bi bila strmoglavljena, morala nujno slediti druga, še bolj levičarska vlada, ki bi šla z; Moskvo . .
Senator je zelo bistro opisal pi'otikmetsko politiko Titovega režima:
“Kako postopa Titov režim? Do letos je vselej v naprej na-
Ija na robijaško delo. Videl komunistov proti Titu za Kosem na lastne oči skupine ta- minform. Torej . . .” kih revežev, ko so jih gonili | “Kako je z jugoslovansko skozi Beograd v spremistvu vojsko? Jugoslovanski vojak
vanja komunističnih vladavin, povedoval kako velika bo že-
čevalec zunanjepolitičnega odbora, senator Conally, je v ta namen pripravil posebno poročilo, v katerem se ne spušča v notranjepolitične razmere v Jugoslaviji, ampak obravnava samo dva vidika, ki jih je povdarjala Trumanova spomenica; stvarnost potrebe pomoči radi suše in pa velika važnost, ki jo Amerika polaga na zdravje in borbeno sposobnost Titove jugoslovanske vojske, da bi se mogla zoperstavljati, če bi jo Rusija kdaj napadla.
Poročilo navaja podatke o posledicah suše, kot jih je navedla že jugoslovanska prošnja z dne 20. novembra. Ti podatki kažejo, da je proizvodnja v primeri z letinami zadnjih treh let letos radi suše padla takole:
Koruza na 59%, pšenica na 88%, rž na 83%, ječman na 87%, oves na 79%, riž je ostal na normalni višini, zelenjava (predvsem zelje, dinje, melone) na 57%, krompir na 67%, rastlinska olja in maščobe na 88%, fižol na 72% in grah na 57%. Le proizvodnja sladkorja se je zvišala na 108%.
Med razlogi, ki jih senatno poročilo navaja kot merodajne, da se zaprošena pomoč odobri, so sledeči:
1.	Jugoslovanska vlada je uspešno prelomila s Kremljem. Razpoka med moskovskim in beograjskim komunističnim režimom izgleda, da je globoka in nepremostljiva.
2.	Suša je v zvezi s posledicami gospodarske blokade od strani kominformskih držav ustvarila takšen položaj, da je Jugoslavija pred gospodarskim razsulom.
3.	V interesu Združenih držav je, da se ohranijo svobodni narodi. ZDA podpirajo vsakega, ki se bori za neodvisnost, posebno za neodvisnost od Moskve.
Senator Connally je ponovil besede svetnika ameriške ambasade v Beogradu, ki je dejal, “da dandanes ni boljše naložitve za ameriški denar, kot je Jugoslavija” ter zaključil svoj govor S pozivom, naj senat predloženi zakon o pomoči sprejme.
Senator McMahon Senator McMahon, ki je glasoval za zakonski predlog, je dejal med drugim:
“Ne morem pozabiti, da je Tito streljal na ameriške letalce šele komaj pred par leti. Tudi ne prezrem ,da je on popolnoma v skladu s komunističnimi izročili preganjal verske osebe, da je bil anti-krist, brezbožnik, da je zatrl svobodo besede, svobodo zborovanja, svobodo vere in bogoslužja. Vendar pa z ozirom na sedanje razmere, ko milijonom ljudi grozi nevarnost, da stradajo, nisem proti predlogu. Vesel sem pa, da s& v zakonskem predlogu nahajajo pogoji, ki jamčijo za to, da bo ljudstvo zvedelo, za-kja mi to pomoč dajemo in v kakšnem duhu jo dajemo . . . Jugoslovansko ljudstvo mora vedeti za naše stališče, da naše pomoči ne bo tolmačilo, kot da mi odobravamo zatiranja, neusmiljena ravnanja, brutalne surovosti, ki jih je Tito izvajal nad ljudmi .
moč vendarle pomenila začetek povratka svobode ter vrnitve k spoštovanju človekovih pravic, ki prihajajo od Boga in ne od
ljudi.”
Senator McClelian Senator McClelian je rekel med ostalim sledeče:
‘Komunist je komunist. Komunistična miselnost je nasprotna vsemu, za kar se je Amerika borila od vsega začetka, v kar danes veruje vsak Amerikanec. Nič se ni pripetilo, kar bi kongresu moglo nasvetovati, da svoje izročilo spreminja. Nič, pra-
pa naj je to kjerkoli na svetu.”
Senator BREWSTER
Senator Brewster, ki je bil letos dalje časa v Jugoslaviji, je imel enega najbolj udarnih govorov tako po točnosti informacij, kakor po globočini moralnih načel, na katera je oslo-nil svoje mnenje:
. . Ko sem bil letos v septembru v Jugoslaviji, sem skupno z ameriškim atašejem za
tev ter je v naprej določil koliko odstotkov te žetve se mora oddati državi. Lani to ni več šlo. Žetev ni ubogala. Zato so letos odredili v naprej, koliko mora vsak kmet posejati in koliko mora ob žetvi oddati državi. Tito ne‘zahteva več toliko in toliko odstotkov od tega kar zraste in se pridela, ampak hoče imeti gotov količnik z ozirom a posejano ploskev brez ozira na to, kaj je
poljedelstvo pri ambasadi v i dala letina... Ko je prišla že-Beogradu obiskal tudi neko za-1 tev, se je izkazalo, da za pre-družno kmetijo (kolhoiz). Vi-1 življanje kmetove družine ne del sem na svoje oči, kako so bo nič ostalo, ako kmet odda na eni teh kmetij sipali pra- vso, kar mu je bilo zaukazano.
šičem pšenico tako visoke kva-iltete, kakršna je enaka najboljši pšenici, ki jo mi pridelujemo v Iowi. Videl sem ogromne zaloge te prelepe pšenice . . . Trditev, da bi sprememba režima v Jugoslaviji bila mogoča samo v levičarskem pravcu, ise mi zdi naziranje, za
Zaradi tega je kmetsko prebivalstvo začelo polniti gozdove. Kmet ne bo gledal, kako bo n j egova družina stradala. Tam, kjer kmetje niso imeli dosti pridelkov, da bi oddali, kolikor so od jih zahtevali, jih režim zapira, obsoja v prisilna delovna taborišča in poši-
SLOVENC V ITALIJI V LETU 1949-50
Kako zelo je potrebno, da se z močnim in dobro oboroženim katoliški Slovenci udejstvujejo ; nasprotnikom, sam pa ima oro-na karitativnem in socialnem žja komaj za silo in še to zasta-
4.	Gospodarski polom Jugosla-1 vim, razven dejstvo, da ljudje
vije bi povzročil padec Titove stradajo, da so ljudje, ki nujno vlade, kar bi imelo za posledi-1 potrebujejo pomoči, v veliki sti-co, da Jugoslavija spet pade pod ski . . . Tito in Stalin sta skre-moskovsko nadoblast.	| gana? Kdo ve? Kakšne dokaze
5.	Moč jugoslovanske armade : imamo za to? Ali naj sedaj mi
je danes takšna, da bi mogla j razmetujemo denar na osnovi igrati važno vlogo pri obrambi, skrajno dvomljive domneve, da zapadne Evrope v primeru sov- j se bo morda Tito kdaj le boril jetskega napada.	: ob naši strani, ako mu danes po-
6.	Zedinjene Države Amerike magamo ... Jaz osebno v to ne so vedno stale na stališču, da naj verujem. Ne rečem, da je iz-vsak narod sam zase odločuje o kij učeno, vendar pa jaz v to mož-obliki svoje vlade, pa čeprav bi nost ne verujem tudi že zaradi
polju med našimi rojaki, je še najbolj razvidno, če pomislimo na silno aktivnost, ki jo v tem pogledu izkazujejo frontaši. Ti hočejo ljudi pridobivati zase ra-(zen s propagando tudi s materi-. Upam, da bo naša po- alno pomočjo. Za propagando
jim služi tednik “Soča” in “Pri-moi'ski dnevnik,” poleg raznih veselic, iger, tekmovanj, plesov in podobnega. Nevarnejša kot ta delavnost je za nas njihova podporna dejavnost. Osnovali so v Gorici Dijaški dom, v katerem je bilo lansko šolsko leto nastanjenih skoro 70 dijakov in dijakinj. Med temi deseterica iz Slov. Benečije. V tem zavodu je bilo nekaj najboljših deklet in fantov, ki so šli vanj samo zato, ker bi sicer ne mogli študirati. V Domu Skušajo skrivati svoje namene z mladino, vendar opažamo vsi, da otroci, ki nekaj časa obiskujejo ta zavod, niso več kot bi morali biti. Zato vidimo zlasti duhovniki v tem zavodu največjo nevarnost za našo dijaško mladino, ki se bo tam notri počasi prevzela najmanj verskega indiferentiz-ma, če ne že prave sovražnosti do Cerkve. Z novim šolskim letom mislijo sprejeti v Dijaški zavod še večje število dijakov in dijakinj.
Mi smo proti zavodu brez orožja. V Alojzi;evišču ne moremo sprejeti brezplačno ali vsaj za znižano vzdrževalnino dijakov ker nimamo fondov. Dijakinj pa sploh nimamo kam poslati, ker ni nobenega kat. zavoda v Gorici, ki bi sprejemal dijakinje slovenskih šol. Zato je naš položaj v tem oziru res kočljiv. Če bi imeli fondov, bi kljub temu lahko marsikaj storili. Pogubnost frontaškega delovanja se je pokazala tudi,med zadnjimi počitnicami, ko so osnovali ot*
takšna vlada Ameriki tudi ne tega ne, ker ne morem najti razbila všeč. Pomoč bo Jugoslaviji loga, zakaj bi Stalin napadel pomagala ohraniti njeno neod- prav Jugoslavijo v razmerah kot visnost.	j danes obstojajo. Sicer pa, kaj
Končno priporočilo senatnega ; nas bo briga. Naj komunisti med zunanjepolitičnega odbora se-1 seboj obračunavajo, kakor hoče-natni zbornici, da pomoč Jugo-; jo .
slavij i odobri, se glasi:	I Kremelj bi bil bolj neumen, in
“Mišljenje zunanjepolitičnega kratkoviden kot se je do sedaj odbora je, da naj vlada Združe- | kazal, če bi se v današnjih oko-nih Držav S. A. podeli Jugosla-1 liščinah spuščal v vojno s Titom, viji pomoč v stiski, da bi jo s Ali se Vam ne zdi mnogo bolj tem vsposobila, da nadoknadi verjetno, da bo Stalin — če bo škodo, ki jo je povzročila suša že hotel vojno — korakal preko v letu 1950 za prehrano ljudstva Evrope mimo Tita? V tem pri-j ter da s tem istočasno tudi odbi- !, meru bi bil morda res nevtralen.! roške kolonije v Ukvah. Informi-je nevarne grožnje sovjetskega! Gotovo pa je, da bi v slučaju, da' rani smo, da je od teh otrok
bi Moskva zmagovala, Tito pra-^ morda 30% hodilo k maši ob ne-vočasno preokrenil ter jo ubral del j ah.
Senator Connally je kot poro- ; tja, da bi bil prisoten vsaj pri Poleg tega imajo frontaši še čevalec zunanjepolitičnega od-'delitvi plena. Kdo izmed sena- svojo Podporno društvo, ki bora imel uvodni govor, ki se je torjev si domišljuje, da bo Tito prav tako lovi s podporami na-v glavnem držal smernic pov-| kdaj pripravljen, da riskira svo-| še ljudi za fronto, darjenih v poročilu. Navajal je je življenje za nas? Jaz v to ne Zato je naš položaj onega, ki sušo,. nevarnost gladovanja inj verjamem . . . Dokler nimam
imperij alizma.”
Senator Connally
se mora boriti na dveh frontah
relo. Vendar zaupamo v zmago in hočemo vstrajati, posebno če bomo našli kaj več razumevanja in pomoči pri ostalih rojakih, ki so v boljšem položa-ju nego mi.
Svetoletno romanje Ko je bilo pričujoče poročilo že sestavljeno, so poromali gorički Slovenci na svetoletno romanje v Rim. Zato moramo tudi o tem spregovoriti, da bo naše poročilo popolno.
Ob svetem letu je bila prva misel ta, da bi šli Slovenci iz obeh škofij, iz Trsta namreč in iz Gorice, na sv. letno romanje
Rim skupno in ločeni od Italijanskih vernikov. Toda oba škofa sta jasno izrazila želji, naj se ne prirejajo samostojne romanja, ker želita, da se vsi verniki udeležijo skupnega škofijskega romanja. Zato smo slovenski duhovniki opustili vsako misel na ločeno romanje. Kljub temu se je izvršilo eno romanje samo slov. vernikov in sicer je bilo to romanje slo. tretjega reda, ki ga je peljal v Rim p. Fidelis O. C. v mesecu maju in je štelo 42 romarjev. (1 ka-rijera.)
Skupnega škofijskega romanja, ki se je izvršilo od 2. do 16. sept., se je udeležilo 120 slov. vernikov.- Z njimi je šlo tudi 5 slov. duhovnikov.
Romanje je na splošno zadovoljivo poteklo, ker je bilo od naše strani zadostno organiziramo. (Pri Italijanih je bilo v tem oziru slabše.) Dobili smo namreč pri vsem poteku romanja precej avtonomije in smo se v sv. mestu dovolj neodvisno kre-tali. Kot posebnost moramo beležiti obik pri svetogorski M. božji skupaj z tržaškimi romarji, v cerkvi Srca Jezusovega ter skupno avdijenco pri sv. Očetu v baziliki sv. Petra dne 13. septembra, pri kateri je sv. Oče slovenske vernike pozdravil v slovenskem jeziku: “Pozdravljamo tudi slovenske vernike goriške nadškofije!” (Pravijo, da se je to prvič zgodilo v zgodovini sv. Cerkve.)
V Gorici, na praznik sv. Venceslava 1950
pušk — brzostrelk in miličnikov • • •”
. . Odkar je Tito prelo-miu s Stalinom, je bilo mnogo glasovanj pri zasedanjih Združenih narodov. V več kot polovici primerov je Titov zastopnik glasoval skupno s Sovjetsko Rusijo in proti nam, Zato je težko razumeti, ko ga dan s vidimo prihajati k nam s klobukom v roki. Ko sem bil v Beogradu pri njemu, mi je e Ikritosrčno povedal, da je kor onist. Prav nič ni prikrival Lega. Dejal je: ‘Verujem v komunizem in v samem sebi vidim voditelja naprednih narodov za železnim zastorom.’ Kaj se to pravi? To se pravi, da Tito hoče zavzeti Stalinovo mesto, če in kadar bi se mu posrečilo, da likvidira Stalina; seveda, če Stalin Tita ne likvidira prej . . .”
“Predložen je dopolnilni odstavek v zakonu. Tam je rečeno, da odobritev pomoči ne pomen j a odobritve kršitev verske, politične in gospodarske svobode. Ne razumem, kaj naj to dopolnilo sploh pomeni? To dopolnilo samo omenja, da se mi z'zatiranjem ne strinjamo. To res ni veliko. Pri Španiji smo svoje dni mnogo bolj grmeli, dasi so kršitve verske svobode v Španiji bile neznatne v primeru s tem, kar se dogaja v Jugoslaviji, kjer je nadškof Stepinac še vedno v ječi, kjer se nahaja v ječi še 400 duhovnikov, medtem ko jih je bilo 380 pobitih. Tito je polovil 10,000 grških otrok in jih odpeljal z njihovih domov. Sedaj jih je vrnil 50 do 60 i se sploh noče meniti o tem, da bi jih vrnil še kaj več.”
Resno dvomim v modrost tega predloga. Kaj je njegov namen? Utrdil bo moč komunističnega diktatorja, ki se je baje7 sprl z Moskvo in ki se sedaj, ko je žetev minula, nahaja v smrtni nevarnosti med dvema sovražnikoma:	med
Stalinom na eni in razjarjenim, upornim ljudstvom na drugi strani.”
Kako more državni tajnik trditi, da je Jugoslavija s tem, da je prelomila z Moskvo, kar čez noč postala protikomunistična trdnjava ter da je jugoslovanska komunistična vojska postala važna in da bo zaustavila ruski napad? Kaj takega je težko trditi.”
‘Jugoslovani so že enkrat okusili bridke posledice ameriške politike. Jugoslovanski diktator Josip Broz, sicer poznan pod imenom Tito, je prišel na svoj sedež na Stalinovo zahtevo in po zaslugi ameriške kamarile komunističnih sopotnikov, ki jim je načeloval Louis Adamič, ki je imel pristop v Belo hišo. Ameriška vlada, ki je takrat bila samo neke vrste odmev Moskve, v kolikor tiče podpiranja Tita, ni storila ničesar, da bi preprečila izdajstvo nad Mihaljovičem, ki ga je Titova komunistična sodrga ujela in umorila . . .”
“čemu neki, in kako neki naj sedaj verjamemo, da bo nas Amerikance sedaj branila Titova vojska? Po prelomu z Moskvo je moral Tito izpeljati krvoločno čistko v svoji vojski. On danes ne ve, kdo v vojski je zanj, kdo proti njemu. Mnogo oficirjev je v tajnih stikih z Moskvo in Komin-formom. Ko isem bil v Beogradu, so Tita zapustili trije vodilni komunisti, ki so prešli v nasprotni, kominformski komunistični tabor . . . Jugoslavija je komunistična država in kljub čistkom Tito danes ne ve, kdo je zanj, kdo je proti. Pred komaj enim letom je član Centralnega Izvršnega Odbora Komunistične Stranke v Jugoslaviji izjavil, da je 85 odst. jugoslovanskih organiziranih
je kmetski sin, ki nima niti trohice ljubezni do Tita. In čemu tudi naj bi jo imel? Na lastne oči sem videl nasilje, s kr jerim so razlaščevali na tisoče in tisoče kmetov. Imel sem priliko, da sem par takšnih osebno obiskal. Pol milijona kmetskih mož in fantov je bilo poslanih v prisilna delovna taborišča, ker niso imeli dovolj žita, da bi ga oddali komunističnim vlastodržcem. Titove brezobzirne zahteve so bile izvajane z isto surovo brutalnostjo in brezsrčnostjo, kot je bilo Stalinovo uničevanje kulakov . . .”
“Jugoslovanska vojska ima letalstvo, ki razpolaga z 800 starimi letali, čemu pa nam bodo? V primeru vojne s Sovjetsko Rusijo bo večina oficirjev enostavno prestopila k Stalinu, medtem ko se bo pri-prosti vojak porazgubil po domovini, bodisi, ,da jo bo pobral naravnost domov, ali pa bo bežal čez mejo. Kar bo od Titu zveste skupinice še ostalo, se bo razletelo po bosanskih gozdovih. Kaj pa nam bo takšna vojska koristila, vprašam?”
“S tem pa nočem nikakor zmanjšati poguma in borbene sposobnosti jugoslovanskega vojaka. To so čednosti, ki so svetovno znane in ki so bile dokazane v zadnjih dveh svetovnih vojnah. Toda junaški jugoslovanski vojak danes nima zaupanja v svojo vlado in nima nobenega upanja na kakšno boljšo bodočnost. Ako hočemo, da bo jugoslovanska vojska udarna, jo je treba preos-novati, opremiti na novo in na novo oborožiti z modernim orožjem. Predvsem pa ji je treba dati novih voditeljev, takšnih, v katere bo vojak imel zaupanje. Toda takšne reforme prekašajo moč Titovega režima.”
“Titov režim je v strašnih škripcih. Po ječah in prisilnih delovnih taboriščih sedi 10,000 žrtev osumljenih simpatij do Moskve. Dvakrat tako močno pa je število nacionalističnih robijašev, ki. seveda niso komunisti, ampak goreči rodoljubi in nespravljivi sovražniki komunističnega režima. Izračunano je, da je Titov režim od 1. novembra 1944 dalje, ko je Tito vkorakal v Beograd, pa do danes pobil nič manj kot 60,000 protikomunističnih rodoljubov. V majni-ku 1945 je angleška vlada, ki je takrat skupno z ameriško vlado nadaljevala politiko p°-mirjevanja Moskve za vsako ceno, izročila jugoslovanskim komunistom 14,000 Slovencev, ki so vsi bili takoj pobiti. Kakšne razloge pa imamo, da bi smeli verjeti, da ima vlada, ki se vzdržuje s takšno krvižejno tiranijo, sploh še kakšno moč, na katero bi se mi smeli zanašati? . • •”
“Star vir nemirov na Balkanu so-verske prilike. Daleč od tega, da bi se vsaj potrudil, da bi omilil verske nestrpnosti, je bil Titov postčpek s cerkvami naravnost sramoten. 380 duhovnikov je dal pobiti, nad 400 jih še drži po ječah. Ko sem bil v Jugoslaviji, sem se o tem s Titom razgovarjal in omenil tudi nadškofa Stepinca. Dejal mi je, da je pripravljen nadškofa izpustiti, vendar le pod pogojem, da potem zapusti državo. To bi seveda pomenilo, da nadškof prizna svojo krivdo in komunisti bi imeli nekako pravico, da bi razpolagali s Cerkvijo, kakor bi hoteli . . . Tega seveda Stepinac ne more storiti.”
“Zato je po mojem mišljenju zakonski predlog o pomoči Jugoslaviji skrajno dvomljive vrednosti. Tudi če bi mi ne iskali prav nič drugega kot samo svojo korist, je uspeh pomoči dvomljiv. Jugoslovanske-
mu ljudstvu kot takemu, pa gotovo ne bo prav nič pomaga-no.”
Senator O’Connor
Senator O’Connor je izvajal:
“Komunist je pač komunist, pa naj izvaja svojo katastrofalno veroizpoved v Rusiji, na Kitajskem ali v Jugoslaviji. Njegov končni cilj je uničiti naš način življenja ki je še edina ovira, ki je ostala, da ni mogel komunizem zagospogovati po vsem svetu. Mislim na čudno teorijo državnega tajnika, ki pravi, da nam bo Tito pomagal, kadar nas napade Rusija, ako mu sedaj pomagamo, da ga ne prekucnejo z njegovega prestola. Toda vedno bolj postajam razočaran nad medlimi uspehi poskusov, da kdaj pridobimo kakšnega j‘av-no znanega komunista na našo stran, žareč dokaz komunistične vesolse vzajemsosti je Koreja. Domišljevali smo si, da bomo z ljubezsivostmi in dolarji mogli ločiti kitajske komuniste od Rusije. Oborožili in opremili smo jih za vojsko — proti samim sebi. Ali naj sedaj napravimo isto neumnost pri Titu? S tem, da ga podpremo ravno v trenutku, ko mu vsi nakopičeni zločini, ki jih je zagrešila njegova peklenska vlada, grozijo, da se poderejo na njegovo glavo?”
“Kdaj pa je Tito dokazal svoje prijateljstvo do Amerike? Ali bo še kdo spričo znane moskovske dvolične politike svetohlinstva, laži in prevare verjel, da so Titove izjave proti Sovjetom iskrene in ne zgolj zlonamerna prevara, ki je za Moskvo vsakdanji posel? Jugoslavija je pod Titom neštetokrat kršila vsa osnovna načela pravičnosti in človečan-stva. Kdor se je drznil dvomiti pod Titom v upravičenost najbolj umazanih, zločinskih dejanj, je igral s smrtjo ali s pregnanstvom. Kdor se je samo vzdrževal odobravanja raznih nasilij proti posameznikom ali proti narodnostnim in verskim skupinam, se je igral z življenjem ali pa vsaj s svojo svobodo . . .”
“Tito je pokazal svoje sovraštvo do Amerike pri mnogih prilikah. On in njegovi pajdaši so le redkokdaj zamudili kakšno priložnost, da ne bi izrazili svojega gnjusa do vsega, kar mi Amerikanci spoštujemo, bodisi, da so to pokazali v postopanju z ameriškimi državljani ali pa v uradnih notah, ki so jih pošiljali naši vladi . . .”
“Kaj naj vam govorim o zločinstvih Titove diktature in o tisočih in tisočih vernikov raznih veroizpovedi:	pravoslav-
nih, protestantskih, katoliških, židojvskih in drugih, katerih preganjanje je pretreslo svet. Kulturnemu svetu je zastal dih, ko je čul smešni proces proti nadškofu Stepincu, katerega junaški odpor najprej proti divjanju nacistov, potem pa proti Titovim surovostim, ni poznal ne plemenskih in ne verskih meja. Toda on je samo eden med 1,500 jugoslo-vaiskimi duhovniki vseh ver, ki so bili od Titovega režima ali • ubiti ali vrženi v zapore . .
“Tukaj imam pismo, ki ga je ameriški državljan prejel od svojega starega strica in tete v Jugoslaviji. Pišeta ihu, da sta na stara leta morala presedeti 30 dni v zaporu, ker nista mogla oddati vsega žita, kolikor bi ga morala po odredbi. Titovi valpti niso hoteli slišati o kakšni suši, ki je tema dvema starcema pobrala pridelek. To se je' zgodilo prav v istem času, ko so drugi Titovi agenti hodili okrog po Washingtonu, prosjačili za pomoč in navajali za vzrok prav isto sušo, ki je ta dva starčka pripeljala v ječo, mesto, da bi jima izprosila usmiljenja pri režimu . . .”
(Dalje prihodnji«.
CIGANKA ZALKA
(NOVELA)
“Tudi jaz vem, da bo tekla kri,” ji je besno odvrnil divji lovec, “pa bo več njihove ko naše. Vsaj jaz ne bom nobenemu pustil tako blizu do moje kože, da bi mi mogel škodovati, gozdarja pa komu drugemu še ne odstopim ne.”
“Našim, lahko poveš, naj se pazijo še bolj ko doslej. Če drugi lazijo v smrt, naj le, nas to ne briga.”
“Jutri spet pridemo skupaj in jim bom že povedal, kakšno lepo vezilo jih čaka. Ampak . . povej mi no,” je nekam v zadregi nadaljeval, “si že kdaj slišala o pismih, ki človeka varujejo pred smrtjo, kroglami in podobnimi rečmi?”
Ciganka Lena se je prezirljivo zasmejala. “Kajpada sem slišala . . Saj sem jih tudi jaz že pisala.”
“Res?” s e je razveselil Jur. “Ali tudi verjameš, da pomagajo in človeku zares kaj koristijo?”
“Seveda verjamem; saj sem sama doživela mnogo slučajev, ki so me o tem prepričali.” “Zakaj pa potem svojemu možu nisi dala takega pisma, ki bi ga bilo obvarovalo pred smrtjo?” je v dvomu vprašal divji lovec.
“Ker takrat te reči še nisem poznala,” je odgovorila starka. “Če pa bi tedaj imel tako pismo pri sebi, kakor jih danes poznam, bi lahko še danes živel.” “Ali bi mogla sestaviti nekaj takih pisem?”
“To se razume. Samo vprašam te: čemu? Saj ne odhajaš na vojsko.”
“To je že res; vendar pa bo kmalu toliko krogel švigalo sem in tja, da bi takole pismo moglo storiti dosti dobrega. Napiši mi ga!”
“Počasi, počasi, kar tako se to ne dela. Taka stvar je draga reč.”
“Pa se ti bo tudi dobro izplačala. Nisem umazan in nočem Pisma zastonj. Tu je denar.” Ciganka Lena je s pohlepnimi očmi požirala zlatnik, hlastno iztegnila roko in zamomljala: “Dala ti bom pismo, ki te bo varovalo, in še prav posebno dobro pismo. Imam ga od starega vojaka, ki se je udeležil vseh turških vojsk, pa ni bil nikoli niti ranjen.” Prinesla je od nekod umazan košček papirja, položila poleg njega pero, potem pa iz nekega predala potegnila popisan kos papirja. “Pismo mo-fa biti napisano v tvojem ime-hu; da bo pa še bolj držalo in imelo še večjo moč, ga sam tudi Napiši in se podpiši z lastno krvjo.”
“Sama veš, da za pisanje nisem kaj dosti prida. Že s tistim pismom sva imela hude težave, ki sva ga dala gozdarju.”
“Še dobro, da ne ve, da sva j ga napisala tukaj pri meni . • • Zdaj pa na delo in piši; jaz ti bom narekovala besedo za besedo.”
Jurju se je kar poznalo, kako težko delo opravlja, ko je po ci-gankinem nareku pisal:
Rak« This Your Boy Word 'V	For VITAM IHS
“Jaz Jur rotim in pozivam vse svoje sovražnike, ki me bodo od danes naprej napadali, z imeni Eljoser, Elohim in Hevaja; pozivam in rotim vse svoje sovražnike tudi z vsemi duhovi, ki so med nebom in zemljo, da me ne morejo ne ubiti ne zabosti ne ustreliti. Varen bom na cesti in sreča me ne sme zapustiti. Zemlja je moj čevelj in nebes moje pokrivalo. Varen moram biti pred puškami in pred kamenjem, drobnim ali debelim, tako da me nihče ne more ne u-biti ne ustreliti ne zabosti. Nihče mi ne sme škodovati ne na vodi ne na suhem, ne z ognjem ne s smodom, ne s puško ne z bodalom ne na kak drug način In še tebe zarotim, puška moja, da se nikoli ne proži proti meni, in tebe, bodalo, da se ne obračuj proti meni, ne rani me in mi ne škoduj. In vse reči, kar jih je med nebom in zemljo, rotim, naj me obvarujejo pred vsako stisko, pred udarcem, pred ubo-dom, pred strelom; cevi mojih sovražnikov, ki jih bodo dvigali zoper m'ene in ciljali name. pa naj zase ohranijo dim, prah in pok. K temu naj pripomorejo silni Asah, Isah in Ego.’" (Prevod po izvirniku.)
Ciganka Lena je pismo zganila in ga vtaknila v vrečico. “Glej, v to vrečico zdaj polagam še tole dlako, ki je bila odstrižena od repa kot vrag črne mačke v noči svete Valpurge ob dvanajstih; tu je koščica, ki sem jo o polnoči izkopala izpod vislic, in zdaj še zel, kakršno moreš utrgati v noči svete Valpurge prvega maja. Takole, zdaj si to obesi na prsi, pa boš videl, da te obvaruje pred vsako nevarnostjo.”
Divji lovec je hlastno pograbil dragoceni zaklad in se poslovil.
Ko njegovih korakov ni bilo več slišati, se je ciganka Lena glasno in prezirljivo zasmejala, tako da je bila sredi mračnega brloga in zoprne okolice videti še bolj pošastna. “Človek pa res vse verjame in mu lahko natvežeš še tako bedaste reči. Hahaha, rada bi vedela, ali ga bo krogla kmalu zadela; samo da bi ga dosti močno, sicer bom morala paslušati očitke. Kaj me briga, naj Zalko dobi ali ne, saj nimam od tega nobene koristi; ali pa bo Zalka tudi preživela vse to . . eh kaj, seveda bo preživela.”
ONeIaIDAY
IfSLTIPli VITAMIN CAPSULES
^Ow-A-Ooy (brand) MvMpla VUcH vtsfr Ccp*we* ara—
:l£#OTO4T-«odi eopcut« contain* tho T bmit Mod* »f th* fW* vitamin*
( «ri*oaa ww|Mlrom»nt* bo«« boon
labod o* »MoaficJ to booM« nutrition.
l-CONVtNI&iT—tako |e*t ono copawl* \ today ood yoo con »ore.t about Mpptuaonto ««*0 tomonow.
8CONOMICAL—a dnelo *"?“'• •«* daylnaSyootaknaodoOyMpoy
d-OUAUNTE6—toko ooo On*-A4>«r (brand) Multlplo Vitamin Cap*wl* day For tbdy daye. f owr mo*«y bock V yoo ora »at Mtbficd.
mSS LABOftATOPJES, INC.
* -.Hfefeer^, todlt?1"*3____
M. ŠKERBEC:
Velike Lašče v znamenju srpa in kladiva
(Nadaljevanje)
ga je ustrelil komunist, ki je tudi držal s partizani: “Pridi, stražil vežna vrata in mu zdro- Lojze, boš še enkrat videl mla-bil hrbtenico. Lojze telebne na de zajčke.” Ko je bil jutro po tla in na tleh ležečemu in umi-"umoru uradni pregled trupla, je rajočemu je na to isti partizan pozneje tudi od komunistovi zadal že umirajočemu še en*umorjeni zdravnik dr. Kožuh ob
isti priliki izrekel besede: niso ljudje, to so zverine!’
“To
Ra-
strel v senca.
Zverinski umor tega odlične-Tega “tlačitelja” se je bilo torej Sa fanta je pretresel vso župni-|di teh besed je bila od tedaj treba iznebiti! Predlagali so ga i°- Nihče ni vedel, zakaj so ga tudi nad dr. Kožuhom izrečena na listo onih ki naj bodo likvi- i u m o r i l i. Tudi komunistično | smrtna obsodba in več mesecev
dirani, pobiti! Kakor je splošno j usmerjeni ljudje so bili zbegani znano, so po vseh krajih komu-;in 30 zel° različno govorili. Ne-nistični zaupniki sestavili listo kateri so pričeli govoriti, da je cseb, ki morajo biti pobite. Ko-. Lojze izdajal Italijanom, ker pa munisti so kaj radi ustregli želji feSa nihče ni verjel, so zasuka-svojih pristašev, somišljenikov'11 svoje govorice in pričeli trdi-in Križmanovih smrtnih sovraž- (U da so ga ustrelili srbski četniki, nikov, lovskih tatov. Vedeli so Ker Pa tudi ta zlagana govorica pa tudi, da se bodo s tem znebili ni našla vere pri ljudeh, so pri-moža, o katerem so mislili, da čeli govoriti, da je bil ubit Loj-radi svoje poštenosti, značajno-,ze racli tega, ker je bil koman-sti in krščanskega prepričanja dant “Marijine garde.” S tem ae bo šel nikdar za njimi. Po-*so še najbolje povedali resnico, leg vseh teh okolnosti so hoteli|Lojze Adamič je bil prednik 3 tem umorom po vsej okolici,fantovske Marijine družbe, v vzbuditi tudi strah pred Osvobo-| vsej župniji spoštovan in vpli-dilno fronto. Ljudstvo se jih*ven fant, o katerem so kdmuni-mora bati, da si ne bo nihče sti z gotovostjo lahko sodili, da upal nastopati proti njim! Tre-1 ga ne bodo nikdar pridobili za ba je pokazati, kaj čaka vse one, se, da bo tudi druge fante svaki bi ne hoteli za komunisti.; n1 pred komunizmom. Tojebi-Radi tega je moral v veliko-laški la njegova “krivda” in vzrok župniji pasti kot prvi od komu- umora.
nistične zločinske roke skromen,' Kdo ga je umoril? Zopet ni reven delavec, gozdni čuvaj, do- nihče vedel nič točnega, le to ber mož svoji ženi in skrben oče smo vsi znali, da so ga umorili pestih nepreskrbljenih otročičev partizani. Kot je pozneje izdala — Anton Križman.	i mlada, še živeča soseda pokoj-
Nasilje narašča - druga žrtev !"eSa Lojzeta, ki je bila znana so-pade	. mišljenica komunističnin parti-
Dne 23 anrila 1942' se je po' zanov, kakor tudi vsa njena dru-. . i P „. ..	, r. žina, ga je ustrelil kot rečeno
cupnu. razširila Pretresljiv ,asni komunist Daki Možno
vest, da so prejšnji večer okrog *	dmžina vede.
10. ure komunistični partizan, r ' izrečena nad Lojzetom imonli v vsej župniji spostova-	ne
tega lanta- 28 Ar8) Tv , Pred umorom ga je poklical so-Mamtca, prednika fantovske >	faliran	kl
ni mogel odlični zdravnik zapustiti žične ograje v Velikih Laščah brez nevarnosti za svoje življenje. Kdo ga je naznanil komunistom? Njegovo izjavo so slišali le domači in sosedje! Lojzetovi domači gotovo niso šli povedat komunistom, kaj je rekel zdravnik!
Da bi protestirali pred Bogom m ljudstvom proti temu nečloveškemu zločinu, so skušali Lojzetu prirediti slovesen pogreb. Povabljena' je bila k pogrebu vsa domača in vse sosednje župnije. Toda iz okolice je prišel na pogreb le en fant in ta je bil nekaj tednov kasneje od komunistov umorjen! Iz domače župni-
Po gozdu je krepko stopal popotnik. Bil je visoke krepke postave; res so bile med gostimi lasmi tudi sive niti, vendar ni njegovo držanje in dobro ohranjena vnanjost kazala nobenih znakov starosti. Zarjavelo lice in krepki brki so dajali možu nekaj vojaškega, kar pa je znatno omilje.vala dobrodušnost njegovih potez. Obleka ni bila ravno uniforma, pač pa je razodevala gozdarja.
Tujec je naglo stopal; bilo je, kakor da ga nekaj žene, naj vedno bolj hiti. Na mah pa se je ustavil, njegovo vajeno uho je ujelo pasje bevskanje. Lajež se je vedno bolj bližal, zdaj pa je že iz gozda planil lep lovski pes; z nosom ob zemlji je stekal preko ceste, kakor da hiti za sledom divjačine. Tu pa je zavohal nekaj, kar se mu je vidno zdelo še važnejše; naglo je dvignil glavo in s pametnimi očmi pogledal potnika, ta pa ga je opazoval in se mu smehljal. Pes pa ga je že spoznal, zalajal od veselja, stekel k tujcu in se jel po njem vzpenjati od same radosti.
“Glej, glej, Pan, kdo bi si bil mislil, da me boš ti prvi pozdravil! Zdi se mi, da še poznaš svojega starega gospodarja; lepo od tebe, Pan. Kaj praviš, ali se bo razveselil tudi tvoj gospod, ko me zagleda? No, kaj se ti zdi?’"
Marijine družbe. Bil je doma v /asi Brankovo.
Lojze je bil že v postelji v svo-i sobi, ki je bila zgrajena nad hvinskim hlevom, ko pridejo oboroženi. komunisti po stopni-;ah pred njegovo sobo in sirovo zahtevajo, da jim mora odmreti. Ubogi Lojze je takoj spo-mal, da so prišli nadenj njego-/i morilci in je pričel klicati na, oomoč svoje domače. Domači jo slišali njegove obupne klice ra pomoč, toda nihče ni mogel z hiše, ker je pred vrati strani do zob oborožen partizan, ki ji bil vsakega takoj ustrelil, ki ji si bil drznil iti na pomoč. Ljudje so govorili, da je stal na draži pred vratmi sam zloglasni Daki, to je Stanko Semič iz Velikega Vrha pri Blokah, ki je bil strah in trepet vse Dolenjske in Notranjske in ki se je učil svojega posla že kot prostovoljec v — Španiji! To ni bil kak domačin iz Blok, pač pa se je njegova družina priselila tja iz Primorske!
Ker Lojze ni hotel odpreti partizanom vrat, so ti pričeli streljati v sobo kar skozi vrata. Vedoč, da vrata partizanskega pritiska ne bodo vzdržala, je skušal Lojze uiti skozi okno. Toda komaj se je splazil ven, da bi se po brajdi spustil na tla, že
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Are. in E. 62 St., je okro« 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim ae dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam ja nemogoče priti v dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba Imet1 določenega dogovora.
Delo Izgotovljeno brez odlašanja Njegov naslov je
DR. X V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St,: vhod samo na E. 62 St.
Urad je odpre od 9:30 zj. do t. h*.
_____ TeL: EN 5«13 ________
/-T/V". ••V’"'1 /' L V.U T V / V'-VTlr
'H


je pa je bila udeležba nepričakovano velika, čeprav so komu-; n isti in njih sopotniki s smrtjo j grozili vsem, ki bi se udeležili pogreba.
V oči pa je padlo dejstvo, da se od takozvanih “nacionalnih” in “samostojnih,” to je pristašev narodno napredne in kmečko samostojne stranke ni udeležil pogreba nihče! Celo tistih ni bilo, ki so se sicer radi udeleževali pogrebov. Naslednji tedni so, pojasnih to vprašanje. Z malo] častnimi izjemami so skoro vsi ti sodelovali s komunisti!
(Dalje prihodnjič.)
DELO DOBIJO
MAŠINISTI TURRET LATHE
IN
MILLING MACHINE
operatorji
V BLAG SPOMIN
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI NEPOZABNI SOPROG
MATIJA HITI
Zatisnil je svoje mile oči dne 3. februarja 1949.
Enoleto je poteklo, odkar/si me zapustil, moj ljubljeni. Vsak dan mislim na Tebe s solzami v očeh in bolestjo v srcu. Vprašujem, zakaj si moral oditi a odgovora ni. Smrt je kruta, brez srca, kar vzame več nazaj ne da. Položila bom na Tvoj grob šopek rudečih rož, ki naj Ti povedo o ljubezni moji in bridkosti.
Spavaj mirno večno nezdramno spanje!
Žalujoča soproga
FRANCES.
Cleveland, Ohio, dne 5. februarja 1951.

Na poti na trg? — Prašiček jo ubira zg svojim gospodarjem, ne da bi se le malo zavedal, kakšna nevarnost bi mu utegnila groziti od sekire, ki jo nosi gospodar na rami. Jimmy Dunn, ki je prašička k temu navadil, ne kaže seveda nobenih hudobnih namenov proti svojemu prijatelju.
MALI OGLASI
Sobo s kuhinjo iščeta
Zakonski par brez otrok želi dobiti sobo s kuhinjo. Kdor imai kaj, naj sporoči v našem uredništvu.	(27)
Restavracija naprodaj
Na prometnem kraju se proda dobro urejena restavracija po zelo zmirni ceni. Za naslov vprašajte v uredništvu tega lista.	(25)
Delikatesna in grocerijska trgovina naprodaj
Staro podjetje z dobrim prometom med našimi ljudmi na St. Clair Ave., poleg so tudi 4 sobe s kopalnico, se proda samo ali s poslopjem vred. Če želite kupiti, pustite naslov ali telefonsko številko v uredništvu tega lista. Vse je moderno opremljeno in ima tudi C-2 licenco za pivo in vino.	—(25)
HIŠE NAPRODAJ
Dve hiši na eni parceli, vsaka za 2 družini, sta naprodaj. Za pojasnila vprašajte po 3:30 popoldne na 1150 E. 60 St. (25)
HIŠA ZA 1 DRUŽINO
6 sob colonial hiša, popolnoma prenovljena, z vsemi udobnostmi. Poleg je tudi prazen lot. Jo morate videti, da jo boste znali ceniti. Vprašajte na 10106 Gibson Ave.	(25)
Naprodaj
V okolici E. 105. St. gostilna s 3 stanovanji — D-5 licenca in krasen 7 sob dom se proda skupaj ali vsako posebej. Za pojasnila pokličite
L. B. Jett
10720 Grantwood Ave.
SW 1-5512.	(25)
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
. GRELCI in LOVSKE POTREBŠČINE
ORODJE, BARVE, PLUMBARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-0936
Laddie Pujzdar	Joe Vertocnli
FrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin# First Aid Supplies
I'nanl •Zl f'fttir .f r* In F
DELO DOBIJO
drugi šift
Plača od ure, za nadurno delo in nočni bonus
DRILL PRESS operatorji prvi šift
Plača od ure in za nadurno delo
Mora znati napraviti sam svoj “set up”
Vprašajte za Mr. Hasman
Federal Foundry Supply
SPLOŠNI TEŽAKI
Visoka plača od ure; 45 ur na teden. Prijeten kraj za delo.
Le Rol Co.
(Cleveland Rock Division) 12500 BEREA ROAD
(29)
4600 E. 71 St.
(Južno od Harvard)
(27)
lice se dekleta
med 18. in 21. letom starosti za delo v finančni inštituciji.
Morajo biti vsaj nekoliko ' vešče tipkanja in knjigovodstva.
5-dnevni tednik—dobre ure v prijetni okolici.
Za intervju pokličite
HE 1-5670
(X)
AIRCRAFT MACHINE RADIAL DRILL MILLING MACHINE ENGINE LATHE TURRET LATHE
Visoka plača od ure.
Employment urad odprt od pondeljka do petka od 8:30 a.m. do 4 p.m.
V soboto od 8 a.m. do poldne
The Cleveland Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(blizu Broadway)
(26)
SAND BLASTERS
Mora biti izučen za “tangborn room blast” in “hand blast machines.” Visoka plača od ure.
Clev. Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(Blizu Broadwaya) sl.	(26)
BORING MILL (Horizontal)
OPERATORJI
in
UČENCI
Takoj delo za izučene operatorje in moške s tovarniškim izkustvom na “milling” strojih za učence. Plača od ure in incentive; 55 ur na teden; nočni šift.
Employment urad odprt vsak dan od 8 dop. do 5 popoldne; ob sobotah do opoldne.
THE OSBORN MEG. C0.
5401 HAMILTON
___	(25)
Licenziran kurjač in paznik
dobi delo od 3 pop. do 11. zvečer, 7 dni na teden. Plača od ure in za nadurno delo. “Stoker fed boiler.” Stalno delo vse leto.
The F. Zimermann Co. 2040 W. 110. St.
(28)
TEŽAKI
in delavci za ročne trnke do 50 let starosti. Stalno delo in plača od ure..
THE CLEVELAND PNEUMATIC . TOOL CO.
3781 E. 77 St.
(Blizu Broadwaya) (26)
Za čistilnico oblek
Sprejme se ženska prijetne zunanjosti in lepega nastopa za delo v čistilnici oblek, samo za delni čas (part time work), ki je zmožna tudi šivanja. Za nadalj-na pojasnila pokličite po 10. uri dopoldne SW 1-4655.	(26)
gr
^ *
s

Charles Dickens:
Velika pričakovanja
“Tukaj je,” je rekel Mr. Wo-psle.
“Zdaj pa ta odstavek pazno preberite in mi povejte, ali ni jetnik izrecno izjavil, kako so ga njegovi postavni svetovalci poučili, naj si obrambo povsem pridrži. Govorite! Ste razumeli, kaj pravi?”
Mr. Wopsle je odgovoril: “Tu ne stoje natančno iste besede.”
“Ne natančno iste besede!” je ponovil tujec posmehljivo. “Ali pa je stvar ista?”
“Da.”
“Da,” je spet ponovil tujec in pogledal po ostali družbi,. a še vedno . držal desnico stegnjeno proti Mr. Wopslu. “Zdaj pa vas vprašam, kaj pravite o osebi tega človeka, ki ima ta odstavek pred očmi, pa le glavo mirno položi na blazino, potem ko je obsodil sočloveka, ne da bi ga bil zaslišal?”
“Že smo vsi sumili, da Mr. Wopsle ni tak človek, za kakršnega smo ga imeli, in da so ga že začeli razkrinkavati.
“In prav isti človek, dobro me poslušajte,” je nadaljeval gospod in s prstom močno suval proti Mr. Wopslu, “prav istega človeka utegnejo poklicati kot porotnika k prav istemu zaslišanju; in ko je zagrešil ostuden zločin kot porotnik, se vrne v naročje svoje družine in položi glavo na blazino, potem ko je bil premišljeno prisegel, da bo po svoji najboljši vesti skušal razrešiti zadevo med našim vrhovnim poglavarjem kraljem in med jetnikom pred sodiščem in da bo izrekel pravično sodbo, kakor gotovo naj mu Bog po-:'°"a.”
Vsi smo bili globoko prepričani, da je nesrečni Wopsle res zašel predaleč, in da bo bolje, če se ustavi na svoji drzni karieri, dokler je še čas.
Tuji gentelman, ki mu nisi mogel oporekati vplivnosti in ki se je vedel natančno tako, kakor da o vsakem izmed nas ve skrivnosti, ki bi nas pokopale, če bi jih hotel razodeti, je vstal
s klopi in prišel med oba sedeža pred ognjem; tu je obstal, držeč levico v žepu, grizoč kazalec svoje desnice.
“Iz podatkov, ki sem jih slišal,” je začel in pogledal vse, ki smo se ga kar bali, “sklepam, da mora biti tu med vami tudi neki kovač, Jožef ali Joe Gar-gery., Kateri med vami je ta mož?”
“Jaz,” je odgovoril Joe.
Tuji gospod mu je pomignil k sebi in Joe je šel.
“Vi imate vajenca, ki ga navadno kličete Pip, ali ne? Je tukaj?”
“Jaz sem Pip,” sem zaklical.
Tujec mene ni spoznal, jaz pa njega sem takoj; bil je gospod, ki sem ga bil srečal na stopnišču, ko sem drugič prišel k Miss Ha-visham. Spoznal sem ga že tedaj, ko sem ga zagledal na klopi; ko pa sem zdaj stal pred njim in mi je roko držal na rami, sem še podrobneje videl tudi vse prepoznalne znake: veliko glavo, temno polt, vdrte oči, košate črne obrvi, veliko verižico pri uri, močne črne korenine brade in zaliscev, in celo vonj po odišavljenem milu na njegovi veliki roki.
“Rad bi se z vama na samem pogovoril,” je dejal, ko se je bil mene dovolj nagledal. “Ne bo pa šlo tako hitro. Morda bo najbolje, če gremo k vam domov. Kar imam povedati, ne spada semkaj. Svojim prijateljem pa potem lahko poveste, kolikor se vam zdi, to se potem mene ne tiče več.”
Sredi začudenega molka smo zapustili Vesele Čolnarje in v začudenem molku stopali proti domu. Spotoma je tuji gospod tu pa tam pogledal name, pptem pa si spet grizel kazalec ob strani. Ko smo prišli do hiše, se je menda Joetu ta prilika zdela tako slovesna, da je stekel naprej in odprl prednja vrata. Pogovor se je vršil v govorilnici, ki jo je šibko razsvetljevala ena sama sveča.
(Dalje prihodnjič)
Perme in dr. Raymond Stasny. Du- Prank A. Turek. Nadzorni odbor John seph Prišel, Fr. Mesec in Louis Ko~ hovni vodja Rev. Aloysius Rupar. Nestor. Frank Štete in Charles Ko- žel; vratarja John Petrič in Frank Seje še vršijo vsak tretji četrtek v tria11- Društvo zboruje vsako tretjo ne- iMivšek; zdravnik dr. Carol Opaškar. mesecu ob 7:30 zvečer v Sloven- d8l-i° v tnesecu ob 9 uri zjutraj v SND. ! Seje vsak 2. torek v mesecu v cerkveni
skem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure do-ooldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. - Društvo sprejema otoke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 d<5 $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
soba št. 3 (staro ooslopje) na St. Clair Ave.
DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Ivana Zalar, podpredsednik Anton Hosta, tajnik Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., EX 1-1390; blagajnik Joseph Ovsenik; nadzorniki: Josephine Weiss, Anna Palčič in Mary Hočevar. Zdravniki dr. Jos. L. Modic, dr. Frank J. Kern in dr. Valentin Mer-šol. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v J. S. N. Domu na 4533 W. 130 St.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tichar, tajnica Matilda Ropret. 19601 Kildeer Ave., tel. KE 1-2863; blag. Alfonse Sajovic, zapisn. Mary Meršnik. Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek in Mary Strukel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 uri zvečer.
dvorani.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik John Sušnik, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-1 blagajnik Frank Brinovec, 961 E.1 79 St., tel. EN 1-4122; zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81. St. Nadzorni odbor: Jennie Lavrič, Josephine Hrvat in Stanley Martinčič; vratar Frank Penko. Zastopnik za klub SND William Stark. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne SND na St. Clair Ave., soba št. 3.
C. K. of Ohio
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednica Mary Jeromi; tajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Adolf Brezovar, nadzorniki Frank Modic, Victor Hočevar in Clarence Tomšič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat at., finančni in bolniški tajnik John Hrovat ml., 21601 Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: Frank Majer, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pon-deljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Anton Tekavec, podpredsednik Frank Drobnič; tajnica Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 3325; blagajnik Matt Tekavec zapis
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpreds. Cecilia Žnidaršič, tajnica Louise Piliš, 1176 E. 71 St., tel. EN 1-2628, blagajničarka Mary Stamp-fel, 21341 Miller Ave., zapisnikarica Dorothy Strniša. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar, Theresa
Smoltz in Bernadette Sajovec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši
nikar Joseph Voj e,, nadzorniki: vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 Frank Smaltz, Helen Kovačevič in Jo- zvečer v SND na St. Clair Ave. so-
Imenik raznih društev
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 2* KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., tel. HE 1-7341; zapisn. John Polž; blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 2 nove šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se začne pobirati ob 7:00 pred 4;'o in 25. v mesecu v dvorani eve-»i ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo ae sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik iavi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Jordan, 9005 nion Ave.; tel Dl 5328 zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Ignac Marinčič. Zastavonoša Joseph W. Kovach in Joseph Kral. satopnika za SND na 80. cesti Jakob Resnik in Ignac Godič; za Maple Heights Louis Simončič, zdravniki: dr. Anthony J. Perko. dr. Anton Skur in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 6o let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka. Antonija Debelak, zapisni-
karica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Mlss Helen Zupančič tri Anna Zbikowski; banderonošinja Antonia Debelak; zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Alice Arko za S. N. D. v Maple Heights Theresa Glavič in Ana Fortuna; zastopniki za Ohio KSKJ Boosters; Alice Arko in Rose Urbanic. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5.000; boiniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1949 je sledeč: Duh. vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Macerol, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Louise Mlakar. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Rediteljica in zastavonošinja Julia Slogar, zastopnici zn skupna društva fare sv. Vida: Johana Krall in Marjanca Kuhar; za Norwood' Community Council: Marjanca Kuhar in Mary Milavec. Zastopnici za ženske in mladinske aktivnosti: Marie Gornik in Anna Slapnik. Zdravniki:	Vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Predsednik John Pezdirtz; podpredsednik Frank Žnidar; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131;-bolniška tajnica Frances Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel. IV 1-6429; zapisnikarica Anna Graj-zar; blagajničarka Mary Panchur; nadzorniki: August F. Svetekk, Mildred Nainiger in Frances Supanic. Vratar Ralph Skolar. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis
seph Voje. Zdravniki dr. Skur, dr. L. Perme in dr. Oman. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica in po-ročevelka za Glasilo Mary Zupanič, 6124 Glass Ave., No. 2, tel. EX 1-4767 blag. William Janša, 1217 E. 71 St.; zapisnikarica Mary Kaplan. Nadzorni odbor: Frank Fabian,_Martina Mog in Jennie Grčar. Zdravniki vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND.
Slovenska ženska zveza
ba št. 4 staro poslopje.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 5658; blagajnik Martin Valetič; zapis. James Stopar. Nadzorniki James Kastelic, Joseph Peru-šek in Martin Komochar. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever 1101 E. 74 St.; podpreds. John Straus; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Matt Zaman in Louis Erste. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60th St., tel. EN 1-1407; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Farcnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Dorothy Komin in Marv Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnica za SND in klub društev Johanna Mervar. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’-Donnlel. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan, Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Agnes Zobetz, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Amalia De-xnlan. Picket Mary Vesel. Financial Sec’y Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 1-2048; Sick Benefit Sec.' Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel. | EN 1-4758. Auditors: Jean E. Pike,-Ursula Unetič, Frances Tavčar. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. Genera] collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 pjn. Members belonging to the Sick Bneefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 63 St., EN 4758 when becoming ill.
niške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia_ Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St.. Tel HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš; odbornica: Mary Skul; nadzorni odbor- Mary Stanonik, Mary Pristov, Frances Baraga; rediteljica Frances Kasunic: zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. vida. Članice se sprejema od 16. do 40. leta.
stric Joseph Plevnik; teta Frances Rupert; maršal Louis Starman. Seje so vsak zadnji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v AJC na Recher Ave.
DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Collinwood)
Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Alojzij A. Rupar; preds. Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave., tel PO 1-5673; podpreds. Matevž Leskovec, taj.-zapisn. Joseph Hochevar, 14416 Darwin Ave.; blagajnik Frank Pirc, zastopniki Frank Pirc in Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman; nadzorniki:	John Lukane, Louis
Kozel in Joseph Perushek. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 860 E. 236 St., tel. RE 1-4488; blagajnki Frank Tegel, zapisnikarica Angela Ogrin. Nad-
KLUB “LJUBLJANA”
EUCLID, OHIO
Predsednik Ludvik Prosen; podpredsednik Frank Segulin; tajnik John Barkovich, 20270 Tracy Ave., tel. IV 1-3438; blagajnik Louis Godec; zapisnikarica Louise Derdich; j zorni odbor: preds. Mary Medvešek, nadzorni odbor: John Ludvik, An- Mary Segulin in Frances Zajec. Pu-drew Ogrin in John Oshaben; ogla- '■ blicijski odbor:	Mary Medvešek,
ševalke Mary Medvešek in Gusti Andy Ogrin, Mary Segulin in Gusti Zupančič; kuharica Angela Barko- Zupančič. Seje se vrše vsak prvi vich; godec John Ludvik; za klub pondeljek v mesecu v American Ju-društev AJC Mary Segulin in Ana goslav Centru na Recher Ave. ob Prosen; pevovodja Frank Rupert; osmih zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, častna predsednica Frances Rupert, predsednica Mary Štrukel, ■ v "mesecu” zvečer v SND šoba "št. iTŠta-podpredsednica Anna Šuštar, tajni-1 ro poslopje. Tajnik pobira asesment ca Frances Kog, 20357 Goller Ave., I vsakega 25 . v mesecu. Za federacijo tel. IV 1-3486; blagajničarka Mary. SMZ: Frank Brancel, Louis Erste in Mersnik, zapisnikarica Frances Med-' Frank Strojin, ved; nadzornice: Frances Globokar,
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ
Predsednik Frank Lavrich, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Mačerol, 1172 Norwood Rd., UT 1-0419, blagajnik John Gorišek,
Frances Gerčman in Anna Marolt.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duh. vodja Rt. Rev. Msgr. B. J. zapisnikar Primož Kogoj, nadzorni-Ponikvar, predsednica Jennie Krall, ki- Frank Majer, Mike Zelle in An-podpredsednica Frances Brancel, drew Škerl.
tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 Seje so vsako tretjo nedeljo post., tel. HE 1-6933; blagajničarka poldne ob eni uri v šoli sv. Vida. Louise Pikš, zapisnikarica Julia j
Ameriška bratska zveza
rant, Mary Lokar in Anna Novosel.'	_ .	______ _
Seje se vrše vsaki drugi pondeljek j DRUs f \ O JUTRANJA ZVEZDA v mesecu v šoli sv. Vida. Članice •	ŠT- 137 ABZ
sprejemamo v mladinski oddelek! Predsednica mances Brancel takoj od rojstva, v odrasli oddelek' Podpredsednica Mary Bradač, taj pa od 14 do 55 leta starosti.
nica-blagajničarka Dorothy Strniša, 6526 Bonna Ave., tel. EN 1-6254. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; redi-
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, pod- teljica Paula Zigman, zapisnikarica predsednica Frances Perme, tel. KE Julia Brezovar.
1-3633; tajnica Kettie Gole, 911 E,! Članstvo se sprejema v društvo od 232 St., tel. RE 1-5523; blagajničar-116- .do. f' ietaaT.^n,0ntf°k'e. ^ ka Helen Kovačevič, zapisnikarica	za toU k^cr tuS
Ana Godlar, rediteljica Frances Me- ^ mladinskr oddelek. Seje so vsaki sojedec. Nadzorni odbor: Margaret tretji četrtek v SND. soba št. 3 stare Jamnik, Karolina Peck in Frances poslopje na St. Clair Ave., ob 7:30 zve-Sokač. Seje se vršijo vsak prvi to-' rek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar, predsednica Anna Stopar, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin,
17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajn. Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Janc. Nadzornice: Juha Bolka in Mary Coprich. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman.
Predsednica Theresa Bizjak, podpredsednica Antonija Dolinar, tajnica-za-pisnikarica Helen Tomažič, 8804 Vineyard, tel. VU 3-6417; blagajničarka Jennie Pugelj. Nadzornice: Agnes Žagar, Agnes Rus in Ivanka Bizjak. Seje bodo v marcu, juniju, septembru in decembru vsako drugo soboto v! mesecu ob 7:30 zvečer pri Bizjakovih, 8601 Vineyard Ave.
Slovenska dobrodelna zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠA. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E.
60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St. tel.
EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice:	Mary Bradač,
Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi-Uejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar
DRUŠTVO “NAPREDEK,”
ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanjko, podpredsednik Ludvig Prosen, tajnik Louis Godec, 20755 N. Vine Ave., Euclid, O., tel. KE 1-3296, blagajnik John Zigman, zapisnikar Frank Sešek, nadzorniki: John čicelič, John Ludvig, Agnes Polanc.
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA, ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Fred Stemisa, podboršt-nar Ludwig Marolt, bivši borštnar John Persln, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy Ave., KE 1179; blagajnik Frank J. Godič, Jr., tajnik-za. pisnikar Maxmilian Germ, 6721 Bayliss Ave.; nadzorniki: Frank Žnidaršič Frank Bogovič, Jr. in Daniel Fostotnik, sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste. 6025 Whittier. Ave. tel.: HE 1-1095.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli
DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP” ŠT. 1640 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar; glavni borštnar Albert Strukel, PO 1-8089; podborštnar Robert Somrak; bivši borštnar Fr. Martich; govornik B. J. Hribar; zapisnikar Anton Grosel, tel. TO 1-8934; finančni tajnik John Jalovec, 704 E. 162 St., tel. PO 1-9166; blagajnik Leonard J. Sterle; konduktorja Frank Narobe in Steve Stefančič Jr.; nadzorniki: Jo-
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Predsednica Louise Kosmerl, podpredsednica Agnes Pierce, tajn. Mary Ižanec. 799 E. 157 St., tel. LI 6056; zapisnikarica Mary Strancar. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga. 7702 Lockyear Ave.; podpreds. Stanley Baraga, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Gaspar. Knafelc, za konferenco SND John Žnidarič. Sej se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo pla-! čuje $200 smrtnine in $7 na teden bol-
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN
1146 E. 61. St.
OBLAK
HE 1-2730
'UimiiiiumiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiHHUiimmiMiiiimimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimi.j
Berite in naročite se na	S
3
“Mesečnik za štrgljanje ljudskih grešnikov”
Humor in satira, poper in koprive na debelo in drobno 5
KOPRIVE
Urejuje Ivan Jontez
Naročnina v U.S. $1.00, izven U.S. $1.50
KOPRIVE
1107 E. 74 St.
Cleveland 3, Ohio 3
Uliltmi«ilil)M!H(MlilHllUIIIIIIIIllllIlllinillllUllllllllllllllllllllllllUIllllllimilllllll?

Mario Kolenc
Ena najbolj modernih je
CRANE kopalnica
Dajte, da vam jo mi initeliramo!
Louis Planinc
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom “The Crane Group.” Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne.
TOILET
BANJO
UMIVALNIK
Stroški za inštalacijo so posebej.
THE CRANE NEUDAY GROW
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako, da vam ni treba nobene gotovine takoj. Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Clevelandu že od 1907. Nobeno delo premajhno——nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj—brez vsake obligacije.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Avenue	Telefon MU 1-4200