Natisov 15.000« rasle ajerc" izhaja vsaki (tek, datiran z dnevom slednje nedelje. čnina velja za Av-tnjo: za celo leto jikrone, za pol in četrt -azmerno; za Ogr-) 4 K 50 vin. za celo o;za Nemčijo stane a celo lcio 5 kron, za leiiko pa 6 kron; Qtugo inozemstvo se mi naročnino z ožina visokost poštne. Naročnino je pla-ir.aprej. Posamezne !V.seprodajajopo6v. lištvo in upravno se nahajata v bju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, Strani K 32, za >/t strani K 16, za Ve strani K 8, za l/i« strani K 4, za »/•» strani K 2, za "/«» strani K 1. — Pri večkratnem oznanita se cena primemo zniža. Štev. 41. V Ptuju v nedeljo dne 8. oktobra 1911. XII. letnik. Italijansko-turška vojska« V zadnji številki že smo izrazili bojazen, da bede v daljni Afriki zapričela krvava igra. res, komaj je zapustil naš list tiskarno, ko že prišla novica, da je med Italijo in Turčijo ijska napovedana. Tako dolgo se je zamoglo ipejski mir obdržati in zdaj nakrat so zopet ičeli kanoni pokati in črni oblaki so zatemnili Stično obzorje. Vojska^ki seje zdaj med Italijo Tcrško pričela, ima popolnoma poseben zna-j. Podobna je roparskim vojskam, ki so jih )j čas vodili francoski kralji, da bi povečali ije države. Brez vsacega pravnega vtemeljeva-je Italija to vojsko pričela. Evropejske veleti se trudijo, da bi prepir zaradi Maroke ne lobil nevarnih oblik, čeprav je Francoska ošabno nastopala in Nemčiji grozila. V tem intku pa, ko je svet veselo pozdravljal za-tek mirnejših razprav, raztegnila je Italija b roko nad afričansko provinco T r i p o 1 i s, bila doslej pod sultanovo krono. Ošabno brezobzirno je Italija zahtevala od Turčije, naj to deželo Tripolis ednostavno odstopi, naj mirno gleda, kako jo vtakne Italija v ' žep. Samoumevno je, da se turška vlada ni mogla pokoriti. Italijanski »ultimatum", zahteval tekom 24 ur odgovor, spada med brntalnejše spise, kar jih pozna svetovna loTina. Seveda je Turčija laško zahtevo od-zavrnila in tako je pričela borba. Največja most pa tiči v tem, da se bode bojni m j zanetil tudi v sosedne drža-Tako je n. pr. prav mogoče, da bode sku-fcalija zasesti tudi turško provinco A1 b a-v kateri se itak že zopet poraja uporno je. Ta slučaj pa bi moral izzvati odpor tr o-O grške, ki je jako interesirana na miji in ki bi bila potem bržkone prisiljena, z orožjem vmes. Tako se zna torej Stični razvitek vsak trenutek tako zasukati, pride i A v s t ro-Ogr ska v vojsko. Kar se tiče dosedanjega položaja v boju Italijo in Turčijo, smo stvar deloma že po-ili. Italija ima izborno vojno mornarico, ka-Sliko prinašamo tudi v današnji številki Štajerca*. Proti tej mornarici seveda ne more irska mornarica nastopiti; kajti ta obsega le u starejših parnikov, ki so jih Turki svoj čas 1 Nemčije nakupili. Pri prvi morski bitki bi rej turško brodovje bilo uničeno. Vsled tega tadi gotovo, da bode Italija tripojičansko regovje takoj z lahkoto zasedla. Turčija ima m le par manjših trdnjav, katerih posadke se idejo sicer do zadnjega moža držale, a ki boje vendar .kmalu v potokih krvi premagane. S potem začno za Italijo šele najhujše delo. i plodoviti kos zemlje ob morju meji v Tripo-1 namreč široka dežela, ki obstoji večinoma puščav in na kateri živijo na eni strani polici turških janičarjev, na drugi pa divji na-Ji Arabcev. Turški duhovniki razvili so veliko hujskanje in proglasili „sveto vojsko" krščanskim Italijanom. Arabci, ki so tako na konjih rojeni, se bodejo vedno umikali »pet vedno pojavljali. Sovražnik je to, ki ga ne moreš prijeti in ki ti vendar vedno be donaša. Ta boj zna leta trpeti in ne bode H« nikdar s končno zmago končal, kajti muhame-danski upor se bode vedno in vedno zopet pojavljal. Italijani so že pfced leti z vojsko proti abesinskemu Meneliku hide poraze doživeli in ti porazi se bodejo zdaj zopet ponovili. Na ta način torej ne stoji stvar za Italijo posebno ugodna. Poleg tega se mora premisliti, da ima Turčija armado, ki sejo hudo podcenjuje. Turško armado so skozi leta vzgojevali nemški oficirji in jo s tem dobro pripravili. Velevlasti se trudijo, da bi zabranili razširjenje boja na druge države. Ali to bode vsled znanih balkanskih razmer skoraj nemogoče. V naslednem podamo najvažnejša poročila, v kolikor zanimajo širšo javnost in bodemo tudi za-naprej vojsko z vso vnemo sasledovali! * * * Armada in mornarica. Vojska je zadela Turk? sredi -v reorganizaciji svoje armade. Turnj? £rijah in tr-gorinah s parfumom itd Poslanik je vprašal, kakšno stališče namerava Avstro-Ogrska napram temu novemu položaju zavzeti. A v s t r o-o grška vlada ne veruje italijanskim obljubam prav nič več. Bati se je resnih dogodkov. Turška mornarica, ki je bila v Dar-danelih na varnem, hoče baje odpluti. Potem zna do krvavih dogodkov na morja priti. V pristanu Preveša so italijanski parniki napadli dve turški torpedovki in jih uničili. Turški vojaki so se s plavanjem na suho rešile. Skupno se je oddalo 76 strelov. Turška posadka ni z ognjeni odgovorila. Italijanska mornarica bombardirala je otok M y s t i 1 e n e in ga zaj List „Ikdem" opozarja vlado, naj nastopi proti rabi strupenega smodnika potom Italijanov. Vojne priprave. Turčija je vse zajobrambo pripravila. Ugasnili so morske svetilnike pri Kasandri. V Kara Burum so odpeljali težko artiljerijo in zaprli dohod ponoči za vse inozemske ladije. Vojni minister je pozval poveljnike v Solonu, Skoplju in Kosani, naj vse potrebno ukrenejo, da bode pripravljenih živil za. 30.000 mož v Kosani, 50.000 mož v Skoplju in 100.000 mož v Solunu. Mladoturški oklic. Centralni mladoturški komite izdal je javni oklic, v katerem pravi: Spoliacija Italije, ki ogrozi Tnrčijo, presega vse meje. Sodba o tem se prepušča javnemu mnenju Evrope. Italija greši zoper človeško pravico in civilizacijo. Zgodovina ne pozna podobnega slučaja. Orožja Turčija.toliko čai nebo odložila, dokler ue bode pet vse. kakor preje. Turški narod teva moraličuo pomoč javnega mnenja E* Rusija mobilizira. Ruska vlada je sklenila, da m o b i 11 z i v Kavkazu en armadni k 6 r. Pravi' mora biti Rusija za vse slučaje na Balkana pravi j ena. Srbija se pripravlja. Srbija je poklicala vse rezervne častnike orožnim vajam. Tudi ona hoče biti za vsa pripravljena. Grška mobilizira. Iz Jenine se poroča, da je Grška poklici pod orožje prvi in drugi letnik rezerve. vojaštvo združuje pri Narti in Malakašu. Avstrija — pripravljena. Dogodki v Albaniji so zunanje ministers privedli do sklepa, da mora avstrijsl brodovje odpluti proti jugu, da varuje naš interese. Ako je resnično kar se poroč albanske obali, potem bo Avstro-Ogra primorana varovati na jugu svoj] mej svoje interese, ker je za njo važnejše, da se tam obrani mir. Mrzenje do zavživanja hrane kolcanje in kleast okus kažejo preobložen želodec. Zdravniške preizkušnje ces. kralj, dunajski splošni bolnici so pok da Vs kozarca naravne Franc Jožef-« grenčice že čez nekaj ur izprazni vsebino lodca brez bolečin in istočasno tudi zb Yelikanska razstrelba. Kakor smo že v zadnji številki poročali, zgodila se je na Francoskem zopet velikanska nesreča : bojnViparnik „ Liberie" zletel je namreč v zrak in več sto mornarjev izgubilo je pri temu svoje življenje. Glasom zadnjih poročil bilo je 204 mornarjev mrtvih, 136 težko ranjenih in 46 lahko ranjenih. Naša prva slika kaže v levem zgo-rajšnem kotu komandanta nesrečnega parnika, kapitana Jaures, ki se pa slučajno ni na barki nahajal in je tako smrti ušel. Nadalje vidimo razne prizore iz te nesreče. Zgoraj v desnem kotu vidimo parnik „Republique", ki je bil vsled razstrelbe tudi prav hudo poškodovan. Parnik „Liberte", na katerem se je zgodila nesreča, vidimo spodaj ; moč razstrelbe je parnik popolnoma v dva kosa raztrgala, tako da je ostala pravzaprav le skupina železja. Uničeni parnik 8Liberte" je imel 18.300 ton in potreboval 2500 konjskih močij. Bil je najhitrejši francoskih vojnih ladij.3 Nesreča je uničila skoraj šesti del moči francoske bojne mornarice. Naša druga slika kaže uničeni parnik „Liberte" natančneje. Vas gesunKene franzosischeKriegsschitf.Liberie'. 3 - Naši častiti naročniki in nvrstniki [naj poslužno na znanje vzamejo, da ai plačila na nas le tedaj pripoznamo, lar se denar po poštni nakaznici li položnici poštne hranilnice na našo [npravništvo pošlje, ali tedaj, kadar se aeski neposredno v našem nprav- štvu v Ptujn, gledališko poslopje štev. 'i proti potrdilu prevzamejo. Plačila, katera prevzamejo Jruge osebe, nimajo za nas nobene veljavnosti. Upravništvo ^Štajerca" v Ptuju. Kmet nima ničesar! Vprašamo gospode duhovnike, ki gotovo v [nobenem ozira ne trpijo pomanjkanja, — vpra-10 jih, ki vendar živijo med ljudstvom, med Fkmetskim ljudstvom, — ki so vendar učitelji krščanske ljubezni in ki so nasledniki tistega, kateri ni imel prostorčka, da bi svojo glavo k počitku položil, — — vprašamo torej te gospode : Ali ne vidite kmetske bede? Ali ne vidite naše kmete delati in stradati in | trpeti in zopet delati? Ali ne opazujete, koliko | kmetov pride iz obupa v prerani grob ? Ali ne vidite, kako vse gospodarstvo vsled teh razmer nazaduje? . . . Ej, prepričani smo, da to vse vidite in opazujete. Saj živite med ljudstvom, saj injete na cesti in v spovednici krvave : vzdihljaje [kmetskega trpina . . . Gospodje duhovniki! Ali veste, zakaj Vam [ to pripovednjemo ? Mi Vam privoščimo Vaše | dobro življenje. Kmet ne zavida nikomur sreče. I Kmet ni skopuh iu ni lakomen ! Ali, gospodje [duhovniki, vsa čast. Vam in Vašemu stanu; le ne pozabite: da živite i Vi od [kmeta! Kadar razdelite na krožniku fino enega piščanca, spominjajte se, da živi kmet ob krompirju in da je njegov trud Vam pomagal . . . Zakaj Vam kličemo to v spomin ? Vi duhovniki ste krivi, da si je kmet sedanje poslance izvolil. Vi ste mu te poslance priporočali, Vi ste I kmeta z vsemi mogočimi sredstvi silili, da je te gospode volil, čeprav bi imel raje neodvisne može in kmete. Vi gospodje duhovniki [ste torej tudi odogovornizadelo teh poslancev. To odgovornost morate pred Bogom in pred ljudmi prevzeti! Ti poslanci pa so zdaj ljudstvu na nebo-vpijoči način škodovali. Vzeli so mu [ sleherno upanje za zboljšanje njegovega položaja. Razbili so deželni zbor in se izjavili proti sklicanju državnega zbora. Ti poslanci so torej kmsta pribili zopet na križ trpljenja! In Vi, gospodje duhovniki? V volilnem času I ste Vi obljubovali, da bodejo ti poslanci ljudske interese zastopali. Raz prižnic ste govorili in v Bpovednici šepetali, da bodejo ti poslanci ljud-[stvu pomagali. In zdaj ? Zakaj zdaj mol-Site, gospodje duhovniki? Zakaj ne "lite poslancev, da morajo za ljudstvo delati ? ! Gospodje duhovniki, premislite eno : kmet nima ničesar več, kmet je berač . . . Vaši poslanci so tega sokrivi! Zato pa pustite, gospodje duhovniki, kmeta zdaj pri miru! Ne prosjačite pri kmetu! Ne pošiljajte berače na zbirco, ne jemajte kmetu pridelek zemlje, orane s krvjo in znojem . . . Vi duhovniki bodete lahko brez zbirce živeli, dobro živeli, — kmetu pa bodete s tem zadnji grižljaj kruha pustili. Duhovniki, imejte usmiljenje, — kmet nima ničesar več, kmet je izmozgan . . . Politični pregled. Za Spodnjo Štajersko, ki je vendar v pretežni večini slovenska, se morajo nemški poslanci potegovati, k8Jti prvaški za gospodarsko delo pač nimajo časa. Med najpridnejše poslance spada R Marckhl, ki je te dni pri poljedelskem ministeriju posredoval za pomoč spod-nještajerskemu prebivalstvu. Kakor znano, je pri nas zdaj na eni strani pomanjkanje živine, na drugi pa hudo pomanjkanje krme. Vsled tega prišlo je jako veliko kmetskih eksistenc v nevarnost. Tudi rastejo vsled tega itak neverjetno visoke cene mesa. Pntom zveze kmetijskih zadrug se hoče zdaj na Češkem in Moravskem ceno živino nakupiti ter jo potem pri nas poceni prodati. Poleg tega se hoče tudi dovoliti brezobrestna posojila za nakup živine. Za vse to se nemški poslanci potegujejo. Upati je, da bode vlada čimpreje kaj storila. Kajti beda na Spodnjem Štajerskem je res velikanska. Prepoved za ptujski okraj. Poljodelsko mi- nisterstvo je vsled kuge na gobcih in parkljih prepovedala izvoz parkljarjev iz političnega okraja ptujskega (to so okraji Ptuj, Ormož in Rogatec) v Hrvatsko-Slavonijo. Češki deželni zbor je bil po kratkem, brezpomembnem zasedanju zopet odgoden. Umrl je član gospodske zbornice grof Kari E. Nostitz. Bil je eden voditeljev katoliške narodne stranke na Češkem. Novi davki? Čuje se, da bode vlada z ozi-rom na zahtevano zvišanje plač državnih uradnikov zopet celo vrsto novih davkov predlagala, m. dr. zvišanje osebno-dohodninskega davka v višjih razredih, davka na dividende in tantieme, nadalje davek za neoženjene, preosnovo davka glede daril in dedščin itd. Radovedni smo, kaj še vse bode skrbna vlada obdačila . . . Proti draginji sprejeli so okrajni zastopniki v Budimpešti sledeče sklepe: Mestno fabriko kruha se tako poveča, da zamore vsak dan 70.000 kil kruha proizvajati. Mestne njive se porabi edino za zelenjavo. Vžitninski davek za divjačino in perutnino se odpravi. Mesto samo nakupuje v velikem življenska sredstva in jih potem po primernih cenah proda. Mesto uredi nadalje lastno veliko mesarijo itd. itd. Še eden Ubiti! Pri znanih dunajskih izgredih je bil tudi neki Wogerbauer s sabljo ranjen. Zdaj je v bolnici umrl. Doslej so torej pri teh izgredih štiri osebe svojo smrt našle. Portugalska doživela je zopetno revolucijo. Duhovščina namreč z republiko ni zadovoljna in je vsled tega ljudstvo proti nje razburilo. Pod vodstvom duhovnikov, ki sami tudi prav izborno streljajo, pričel se je opor, katerega pa je republičanska vlada z orožjem zadušila. Padavica. Sredstev proti tej bolezni priporočajo celo množico. Gotovo je pa, da noben slučaj epilepsije ni popolnoma enak drugemu, nego je velik razloček po lastnostih posamezne bolezni in bolnega človeka. Iz tega izhaja, da samo individualno zdravljenje more zagotoviti uspeh. Tej zahtevi pa popolnoma odgovarja že tisočkrat preizkušeni in tudi od strokovnega časopisja vpoštevani zdravilni način, ki ga opravlja znameniti budapeštanski specialist dr. Aleksander Szabo. Tako doseženi zdravilni uspehi so tem dragocenejši, ker streme za radikalnim ozdravljenjem epilepsije. Pomoči potrebnim rado-voljno daje pojasnila ordinacijski zavod v Buda-Pešti, V., Grosse Kronengasse 18. 945 Polom v Šoštanju. Med šoštanjskimi prvaki se širi obup, — vedno bliži prihaja pošast poloma v prvaških podjetjih. Vse se giblje in vse se maje. Dobili smo celo kopico materijala o šoštanjski prvaški posojilnici. Za danes naj v prvi vrsti le ponatisnimo članek, ki 80 ga prinesli te dni netoški listi. Članek se glasi: „Kakor znano gre vsem prvaškim posojilnicam jako slabo. Zdaj pride šoštanjska prvaška posojilnica s svojim načelnikom Skobrnetom na vrsto. Vrabci na strehi posojilnice pojejo in čivkajo glasno o predstoječi likvidaciji. Tudi vsi ljudje v Šoštanju vedo to in istotako znani dr. Vekoslav Kukovec v Celju. Ta je hotel posebno moder biti, da bi šoštanjski in celjski posojilnici zopet na noge pomagal in da bi nekaj zanje rešil. Na Dunaju, IV. okraj, Schellein-gas8e 14, živi neki modri mož, ki je hišni posestnik in se piše Heiurich Steinherz; ta je vkljub svojemu imenu si obvaril dobro dunajsko srce in je „kupil" od šoštanjskih poso-jilničnih prvakov z okroglo 150.000 K cenjeno nekdaj Ivan Vošnjakovo fabriko usnja, ki je bila last posojilnice ter elektrarne v Šoštanju; „kupil" je to za okroglo 100.000 kron. Posojilnica mu je dala 10.000 K posojila v „gotovini" ; potem je Steinherz iz same krščanske ljubezni na posojilnični posesti (fabriki za usnjo ter elektrarni) intabulirane zahtevke ljubljanske kreditne banke v znesku 40.000 K in intabulirane zahtevke celjske posojilnice v znesku 78.000 K, skupaj torej 118.000 K, prevzel; stem j e „k u p n i n a" v znesku okro-g 1 o 100.000 K poravnana." Iz hvaležnosti za tistih 10.000 K posojila, ki mu jih je dala šoštanjska posojilnica, pripustil je Steinherz posojilnici oskrbovalno pravico čez fabriko za usnjo in elektrarno; tudi je obdržala posojilnica „pravico", da sme iz „dohodkov" fabrike in elektrarne osobje in reparature plačavati. .Svetovna firma Siemens & Halske pa meni, d a elektrarna sploh ni prav nič vredna. Torej kdor ne veruje: Novi lastnik fabrike za usnjo in šoštanjske elektrarne je od 1. oktobra 1911 sem gospod Steinherz, ki odslej električni tok v Šoštanju po rvelikem in malem" oddaja. No, Šoštanjci si šepetajo, da je vkljub temu vse pri starem ostalo. Posojilnica: Gute Nacht! Der k. k. Staatsanwalt wacht! —" Tako pišejo torej nemški listi in prvaki doslej niso nič pametnega odgovorili. Malo „prekunštni" se nam ti prvaški gospodje zdijo! Kajti kar je določeno za polom, se ne da z nobenimi manevri ozdraviti! Tudi s takimi „kunštnimi" bilancami ne, kakor smo jih pri prvakih navajeni. Prosimo, kaj je to, ako se stvar, ki se zanjo dobi največjo ponudbo 100.000 K, v bilancah ceni na 142.415 kron? Ali pa stvar, za kamero se največ 29.510 K ponudi, se ceni v bilanci na 40.197 K? Skupno se je posojilnične posesti cenilo na 185.287 K, seveda v bilanci; pri prodaji pa se je zanje največ ponudilo 135.580 K!!! To so prav čudne in delikatne stvari, s katerimi se bode morala tudi oblast natančneje popečati. Sicer pa bodemo o celi zadevi še natančna poročila prinesli. Nam se le vbogi kmetje smilijo. Dopisi. Polenšak. Dragi mi „Štajerc"! Še vedno Italijansko-turška vojska. Kakor pero-čamo na drugi strani, zapričela se je krvava voj-skina igra med Italijo in Turčijo, Naša današnja slika kaže italijansko vojno mornarico, ki je takoj proti Tnpolisu odpljula in boj začela. Glavni parniki italijanske mornarice so: moderni pancer-ski parniki »Roma-»Amalfi«, »Pisa«, LiiiienstliirUioiiiii tinienaJiifK.liapolu Panzerkredzer JjiuMppe Garibalii" fntatf tile in den trjpolitaniscnen fiewassetiaJy^uzenrJa Ilalienische Flatte. in »Napoli', pancerske križarice 1 seveda vso turško brodovje z lahkoto premagati. Na •Francesko Feruccio«, »Giuseppe I njih je 4552 mož. Sicer pa je gotovo, da se ta vojska Garibaldi« in »Varese«. Teh sedem parnikov zamore 1 ne bode na morju dokončala. 4 - naš g. žapnik ne inirnje in kadar na prižnico pride, takoj po slabih časnikih ndriha, je glasen in kriči, drugače pa vedno tihe maše bere; tudi celo leto imamo rane maše. da ne bi predolgo na teše bil. Oj vi g. Podplatuik, rajši nam Vi iz sv. evangelia razlagajte nego samo politizirati, kajti politika in duhovščina ne slišita skupaj. Tudi tisti poznani cerkveni ključar Cvetko je en fini tiček, ki je ob delitvi spovednih listkov proti nekemu možu rekel, da ni kristi-jan in da ne hodi k meši in kje da ima botro (kumo). Ti Cvetko le opaznj svojo hčer. kak se obnaša v cerkvi, ko „na porgo" v stol hodi sedet in druge moti, da ne morejo moliti. Imamo tudi ledičnega mežnarja, kadar zjutraj (menda ponočuje) „Ave Marijo" treba zvoniti, najrajši zaspi, da mu ni treba zvoniti. Da ne bi pozabil na cerkvene pevce, ki se tako lepo menjajo! Zdaj sta že tretjič prišli na vrsto neki dve poznani devici, ki sta že davno bili penzijonirani; glejte to je čast, kajti zaslužek je dvojni, kaj ne? Tudi sta pri par letih izjavili, da če naju kdo več na koru vidi, nama žiher v usta pljune; Oj pamet, pamet! Bodisigatreba. Iz Vojnika pri Celju. Tukaj se nahaja viso-košolec, ki se grozno haduje, ako sliši, da kodo od slovenske strani pri nas nemških trgovcih blago kupuje. A da pa njegovi ubožni stariši od nemškega ledrarja porabljeno čreslo za kurjavo v dar sprejemajo, se pa ta gospodič nič ne razjezi. Se več, da si on sam od presnažne nemške gospodične žlahtnega rodu visi denar za svojo študijo izposojuje, mu tudi ne smrdi po nemčurstvu. Vbogi študent bi se raji tako dolgo v politiko ne vmešaval, dokler svoj uk ne dokonča, ker ja večidel od obeh strani kaj dobrega sprejme, in bi še več, ako bi miren bil. Veliko dopadenje je imel tudi ves čas do tu-kajšDje bivše „nemške" poštne ekspeditorice, s kojo v družbi bi se lahko o mnogih prijetnih uricah tudi večernih več kaj napisalo, pa se mu prizanese. Sploh pa je škoda in nevarno za mladega študenta tako shajanje, ker se jih na tako vižo več pogubi! Ta srčni in vroči zamišljenec ima tudi zelo rad tele besede na svojem jeziku: giftna krota! Mi Nemci pa to bolje presodimo in mislimo, da je le tak hud jezik: giftna krota! Štore pri Celju. Naznanim Vam, da smo pri nas enega tička prijeli. Delavec Miha Palir v Štoreh v tovarni je najdel pred kratkim neko svoto denarja. Potem je pil celo noč in celi dan, tako da je veči del vse zapil. Samo eno rinko je še kupil za svojo Miciko, s katero se je mislil ženiti. Šele potem je prišel do spoznanja, da to ni bil njegov denar, ko ga je orožnik za ušesa prijel in ko se je izvedelo, kak revež je dotični denar izgubil. Zato se bode moral Palir pred sodnijo. zagovarjati. Preje je Miha Palir za vsakim človekom „Pnp" vpil. Zdaj pa mi za njim vpijemo „Pup, pup, pup". Razbor. Naš tukajšni župnik Vinko Cepin jo menda žo davno na temeljne nanke krščanske ljubezni pozabil. Krščanstvo poznajo ti ljudje Admiral V^chal. Redki slučaj, da postane Avstrijec admiral tuje mornarice, se je zdaj zgodil. Naša slika kaže visokega oficirja argentinske republike, ki je bi! 1. 1849 v avstrijskem mestu Taus rojen. Peter Vachal študiral je v Plznu, vstopil potem v Poli v c. k. mornarico, postal Admiral Pet&rVacbai tehnični vodja v fabriki torpedovk Withehead v Reki in pozneje v Spezzii. Od tukaj odpotoval je v Bnenos-Airis, iznašel tam neko novo torpedovko ter postal kmalu šef tamošnjega arzenala za torpedovke. Pred kratkem pa se ga je imenovalo za admirala argentinske flotilje. pač le tedaj, kadar se gre za volitve ali sploh za politične cilje klerikaliztna. Letos je v našem kraju suša in sploh vreme napravilo kmetom velikansko škodo. Vse je obupano in kmetje ne vedo, s čem naj plačujejo svoje obveznosti. V takem žalostnem času bi moral žapnik vendar imeti za kmete nekaj usmiljenja in bi jih ne smel nadlegovati z nepostavno ter nečloveško zbirco. Ali naš župnik se pač ne briga dosti za kmetsko bedo. Tako tirja zdaj n. p. kmeta v Poloni pri Jurkloštru za bernjo kar za štiri leta. Grozi mu celo z eksekutorjem. To je pač žalostno, da duhovniki krščanske ljubezni na kmeta eksekutorja hojskajo. Kaj pa je z nauki Kristusa? Koga je pustil Kristus zarubiti? Ej, gospod župnik, slečite suknjo, kajti vaše postopanje ni duhovniško! Farani. Iz Jesenic. Jeseniška prvaška frakarija je letošnjo leto prepodila »Delavski oder«. Dosedaj so se tudi naši preprosti delavci v svrho izobrazbe in zabave posluževali gledališkega odra pri >Jelenu na Savi«. A jeseniško frakarijo je lakota in pomanjkanje duševne in telesne hrane tako daleč gnalo, da so nam oder odvzeli in da bodo od sedaj sami prirejevali gledališke predstave. V njih lajbžurnalu »Narodu« pišejo tako-le: »Gledališko dru'tvo na Jesenicah otvori svojo letošnjo sezono v nedeljo, dne 8 oktobra t. 1. z Ochornovim igrokazom »Bratje sv. Bernarda«. Ker ima društvo pripravljeno jako izbran repertoar in si je priglasilo dokaj dobrih moči, bo letošnja serija jako zanimiva. Delovaoja društva je seveda odvisno od tega, kako bo občinstvo izpolnjevalo svojo narodno dolžnost (I) s tem, da pridno poseča predstaven I« — Tako, na eni strani ste delavstvu odžrli veselje in zabavo in na drugi strani še hočete nas molsti, pa ne bo šlo! — Delavci, nobeden v te predstave, to naj bode naše geslo! — Koncem lanskega leta sta se dva igralca te frakarije vsled bede ustrelila, letos se bode pa gotovo še pred koncem sezone cela družba počlal — Pa tudi gledališki oder kakor tudi gledališki prostori ne odgovarjajo požarnopolicijskim predpisom kakor sledi: »Iz požarnopolicijskih ozirov zahtevaj v predpisi za gledališča po navadi izolirano lego, popolnoma proti ognju zavarovan oder in prostor za gledalce, gradnja požarnega zidu v svrho ločitve odra od prostora za gledalce, dalje mora biti odprtina med odrom in prostorom za gledalce ločena z železnim zastorom, ki mora biti vedno v takem stanu, da je v vsakem trcnotku v p o r a b e n; posebno je pa paziti na to, da se sigurno spraznenje prostora za gledalce hitro omogoči.« — Ker pa tega gledališki prostori pri »Jelenu« nimajo, je pri-morana jeseniška policija takoj gladališke predstave v teh lokalih vstaviti, ako se hoče županstvo ogniti sitnosti v slučaju gledališkega požara, tembolj ker v ravno isti hiši bivajo mnoge stranke in bi se lahko velika nesreča pripetila. Pazite natanko na ime MAGGI in varstveno znamko križeva zvezda. Druge kocke niso MAGGI-jeve. Železnica Dunaj-Novi v nevarnosti. Ministerski predsednik baron Gautsch preciziral je na koncu svojega govora na konferenci načelnikov dne 15. septembra t. 1. stališče vlade glede uvoza mesa tako, da se bode tozadevni razgovor pri otvoritvi državne zbornice mnogo uspešneje vršil, ako bode vlada že v položaju, podati natančna pojasnila na temelju pogajanj z Ogrsko. Ze s tem je bilo Ogrom izdano, do katerega časa želi ministerski predsednik razprave glede uvoza mesa končane imeti; demonstracije dne 17. septembra so pristavile še „moraš" in so Avstriji vsled tega več škodovale nego koristile. Te demonstracije so — v kolikor so se gi v okvirju postave —. avstrijsko vlado v s' pozicijo postavile in ogrski nasilni politiki p magale. Ogrska vlada izrablja zdaj ta kratek; čas, da bi kolikor mogoče kot kompenzacijo zaj dovoljenje uvoza mesa od Avstrije zahtevala. In tako se čuje zdaj, da hoče avstrijska] vlada za lečino jed določbe glede Lika-železnice pasti pustiti. In kaj je dovoljenje druzega nego lečina jed 5 vlada naj za kratek čas dovoli uvoz 10.000 ton] argentinskega mesa in 15.000 svinj iz Srbije.! Ako vzamemo le Dunaj kot konzumenta, ako sel vzame od 2 milijonov prebivalcev le polovico za] take, ki jedo meso, ako se računa 25 dekagra-mov za glavo in dan, — potem bi imel D skozi 48 dni v letu cenejše meso. Pri temu jej 15.000 svinj s 2,000.000 kil računjano. Ako se računi največjo diferenco cene s 40 vin. za kilo. kar je gotovo visoko računano, potem napravi] to prištedenje 10 vin. na dan ali 480 K zaj 48 dni. Pri temu pa smo se ozirali le na Da-! naj. Kje ostane hasek za ostalo avstrijsko pre-: bivalstvo. ki ima slabe posledice te pogodbe] čutiti ? Pritisek draginje bi s tem še dolgo ne] bil odstranjen. Ako se pozabi na določbe glede Lika-želez-| nice, potem se zanemari eno trgovsko-politicno; in vojaško najvažnejših bodočih železniških linij, Avstrija nima doslej niti enedi-rektne zveze z Bozno in Dalmacijo in bi s tem onemogočila vsako tako zvezo. Potem bi bilo pač opravičeno, vlado obtoži. Dolžnost vseh avstrijskih poslancev bi torej bila, da se proti opustitvi Lika-železnice branijo,] pa čeprav trpimo še par mesecev vsled mesnej draginje. Kčr imajo v severnih deželah države! prav malo zmisla za skupno nastopanje, naj bi| delali skupno kranjski, štajerski in dalmatinski poslanci, nadalje tudi dn-| najski, ki so tudi v ta namen poklicani. Sklepanje take izdajstvu podobne pogodba| se mora pod vsakim pogojem preprečiti; to je tembolj mogoče, kčr Ogrska tudi pod visokimi cenami mesa trpi in ker bode morala v kratkem v lastnem interesu svoje meje odpreti. Obenem se pa opozarja tudi vsa ona mesta,| okraje in občine, ki so na uresničenju namera-j vane železnice Dunaj-Novi odnosno Dnnaj-Spljet] interesirani, da naj svoje deželne ter državne; poslance brzojavno k skupni akciji v tem zmisla] pozovejo. Ptuj, 2. oktobra 1911. Za trgovsti grcmij v Ptuju: j Adolf S ch r amke, predstojnik. Vabilo na naročbo. S 1. oktobrom pričelo se je zopet doto j četrtletje iu usojauio si tedaj cenjene čitatelje na naročbo vabiti. P ivd P oni KO ; lelj ti, k ilos a ve Iti I a liiij loah iošt v anu ki. I i če Jitie 0g£ i a orsk le [iona HJD " ni! N ?ist 7.11 Jajn. hoti i: s Pger, no [raju Mi iti: itvar jBaJ°-svar |Jme gnarj o v De o Ra . okto ,Stajerc' v v je največji in najcenejši ter najbolj razširjeni P vsa! tednik v slovenskem jeziku. Brez ozira na desno I •»'• in levo koraka vedno svojo pot naprej in ta To pot je: boj vsem izkoriščevalcem in zapeljivcem ljudstva in naprej za gospodarsko zboljšanje! Treba pa je pri temu, da se naroči vsakdo ta velepotrebni list. Čimveč naročnikov dobimo, temvečji bode i list. Naročnina je tako malenkostna, da si jo lahko vsakdo dovoli. Tudi priporočamo toplo inzeriranje v našem listu, ki je gotovo jako uspešno. | ..Štajerca" v vsako napredno hišo! Uredništvo in uprava. Novice. Trgatev. V goricah se čuje veselo in krepke roke nosijo nežne grozde p»d ; čas trgatve je prišel, čas vesele žetve, čas — 5 — Seveda niso ravno časi, ki bi nas ijali s posebnim veseljem. Nekdaj je bila «v najsrečnejši čas in se je obhajala kakor piki. Zdaj pa so žalostne razmere tndi to (je zagrenile in skrbni obraz vinogradnika jasnejši. Koliko je kmetov, ki so pridelek že v naprej prodati. Koliko [je, ki dobro vedo, da iz vina dobljeni denar roki niti gorak ne postane, ker ga že na | koncih in krajih dolžniki pričakujejo. Kolje nesrečnežev, ki so v spomladi z vročim |jem gledali krasni razvitek goric, zdaj pa pobirajo, kar jim je toča postila . . . iksj pomaga jokanje! Nekaj nam je božja pustila in kapljica iz naših goric bode iborna. Tudi cene ne bodejo nizke. Tako dar mogoče, da se bode našemu gospo-vsaj deloma pomagalo . . . Veseli Čas i?e! Raduj se, lahkomiselno človeško srce, nad plodom zelene trte, ki je starega zapeljala ! Radnj se, kadar ti teče sladki grlo in ti oživlja kri in ti odpira avriskaj tudi ti, srce Človeško, kajti krasni tve je tu . . . Iz Spodnje-Sfajerskega. „Sloga" se bode glasom klerikalnih poro-Celje preselila in zapuščena zvezina tis-i jo bode seveda z odprtimi rokami spre-Nam je v splošnem vse eno, kje se tiska sto glasilo starih gospodov, ki so ves Hon i razvitek prespali. Vprašamo le: zakaj a" sploh izhaja, kakšen namen in kakšen na? Odkar je dr. Ploj izgubil svoj deželno-ki in svoj državnozborski mandat, vendar iotrebuje nobenega Jajbžurnala" več. Sicer i3j bode kakor hoče: mi želimo »Slogi1' v i toliko sreče, kolikor jo je imela v Ljubil Hapredna zmaga. Prvaški hujskači v S1 o v. rici so dobili zopet izdatno klofuto. Ka-nano, so pred par meseci prvaški člani pega zastopa svoje mandate odložili. S tem ali izsiliti nove volitve, pri katerih so se-fmenili zmagati. Pa se jim ni posrečilo. je izvršila tudi volitev okrajnega šol-i sveta. Ker prvaških zagrižencev sploh ni .avzočih, izvoljeni so bili sami napredni [i. s. gg. Jos. Baumann, Fr. Petzolt, A. J. Versolatti in dr. H. Wiesstaler. Česti-I vrlim naprednjakom v slovenje-bistriškem za to lepo zmago! Misijonarje v Makovljah so imeli pred krat-[ Menda fajmošter pobožnim ljudem več ne Inje. Letos so se misijonarji posebno strastno zaletavali, katere jih pravzaprav nič ne Kričali so raz prižnice proti krčmarjem rili ljudi, naj nikar ne hodijo v smrdljive i itd. No, bodite potolažeui, pospodje mi-rji, v nobeni krčmi se toliko ne spije kakor Tam pridignjte proti alkoholu, po-! obrtnike pa pustite pri miru ! Razstavo učeniških del otvorili bodejo dne v slavnostni dvorani okrajne špar-hSlov. Bistrici. To je prva razstava te Jv slovenje-bistriškem okraju in znači to način lep napredek tamošnjih roko- (Tombola v Ptuju, ki bi se imela preteklo i popoldne na Florianiplatzn vršiti, prelo- U^L >p6- pred ««•»« ^ žila se je zaradi slabega vremena na prihodnjo nedeljo, 8. oktobra 1911. Kakor znano, določeni so za to tombolo prav lepi dobitki. Prva tombola je kolo, vredno 200 K, druga pa lepi šivalni stroj. Poleg teda je še 500 drugih dobitkov. Pričakovati je, da bode tombolo jako veliko ljudi obiskalo. Cena ene karto je samo 30 vin. Med tombolo bode deška godba svirala. V Ptuju pričel je znani mesar gosp. Hugo Weissenstein na tržnem prostora pri starem ro-tovžu dvakrat na teden meso izsekati. Določil je za vse meso ednako ceno IGO K. Priporočamo ga najtopleje 1 Živinorejce opozarjamo, da sme vsakdo svoje blago na ptujski sejem pripeljati, dokler ne veljajo določbe zaradi kuge. Znana določba glede oddaljenosti 25 km velja edino za trgovce z živino, ne pa za živinorejce same. Svinjske cene so padle. Danes se dobi srednjo mastne svinje po prav nizki ceni. Edino pitane svinje so ceno obdržale. Čudno se nam zdi, da mesarji tega dejstva ne vpoštevajo in da cene svinjskega mesa niso padle. To je pač dokaz, da kmetje niso krivi mesne draginje! Mesarji naj bi malo premislili, da so konzuuienti tudi ljudje. Vsaka stvar ima svoje meje! Vinska trgatev v Halozah je že povsod pričela ; deloma je že končana. V splošnem se lahko reče, da bodemo imeli letos srednjo dobro trgatev. Vina bode še precej in le v nekaterih krajih, kjer je bila posebno huda suša, bode trgatev manj prinesla, nego se je pričakovalo. Ali to je gotovo, da bode vino i z-v r s t.n o. Haložanska vina zamorejo danes glede kakovosti z vsakim drugim konkurirati, čeprav gotovi gospodje v nepričakovani kratkovidnosti tega nočejo priznati. S haložanskimi vini seje pridobilo prve dobitke. V splošnem torej lahko trdimo, da bode trgatev v naših krajih ugodno izpadla. Vinske cene. Iz Dunaja se poroča, da naznanjajo veletržci z vinom, da se bode vsled slabe vinske letine v Dalmaciji splošne cene vina zvišalo. Seveda bodejo tndi cene pri moštu in vinu naših vinogradnikov zrasle. .Opozarjamo prijatelje na to in prosimo, da naj se cene drži! Cesar je potrdil izvolitev g. Franca Wrat-schko za okrajnega načelnika v zgornji Radgoni in g. Otona Zorzini za njegovega namestnika. Potrditev so je izvršila izvenredno hitro. To je pač dokaz, da jo bil skrajni čas, da se pomede s prvaškim gospodarstvom v zgornje-radgonskem okraju. V Sikoli vršil se je preteklo nedeljo okrajni zbor požarnih bramb, ki se je vkljub deževnemu vremenu prav lepo izvršil. Od zunaj je prišlo precej zastopnikov požarnih društev iz Ptuja, Ormoža, Frankov, in tudi sosedna cirkovška požarna bramba je prišla polnoštevilno. Razven tega je prišel načelnik okrajne zveze g. podžupan Šteudte iz Ptuja, namestnik hauptmana g. Baumann iz Ormoža itd. Domača požarna bramba je pokazala svojo izvežbanost najprve na šolskih vajah pri brizgalni, potem pa na mokri vaji sami. Lahko se reče, da so požar-niki naravnost izborno delali in vse jih je hvalilo. Vsa čast gre g. hauptmanu K o r e s in njegovemu moštvu. Vidilo se je, da imajo vsi veselje in navdušenje za požrtvovalno delo. Malo je požarnih bramb na deželi, ki bi v spretnosti prekosile šikolsko. Za vajo se je vršilo zborovanje zaupnikov. Potem sta pred hišo zbranim požarnikom govorila gg. Steudtein Baumann v prisrčnih domačih besedah, kar je segalo vsem globoko v srce. Vesela zabava končala je lepo prireditev. Bog živi šikolske požar-nike še dolgo let! V Šoštanju otvorili so na tamošnji nemški šoli tretji razred. Vrla ta nemška šola napreduje jako dobro. Pobegnil je v bližini Laškega trga orožniški stražmojster Anton Hois; seboj vzel je omoženo poseatoico Franciško Pregrad. Doslej še ni znano, kam sta jo popihala. Konjereja v ljutomerskem okraju se prav lepo razvija in kaže naravnost nepričakovane uspehe. Slabe prometne zveze so sicer krive, da se to še ne vč v daljših krajih. Letošnji jesenski BTrabrennenu je pokazal krasne živali. Tndi vojaški krogi so to priznali in je tozadevna artiljerijska komisija 24 konj nakupila. Remontna asentiranja deželno-brambene uprave pomagala so konjereji jako veliko, kajti preje so bili tamošnji konjerejci prisiljeni, da svoje konje ogrskim prekupcem za ceni denar oddajo. Le tako naprej z gospodarskim delom! Tatvine. Posestniku Franc Balon na Bizelj-skem ukradel je nekdo 100 1 vina iz kleti. Isto-tako je bilo tam mnogo perutnine pokradene. — V Šmarju pri Jelšah so zaprli fanta Miho Fliess, ker je brez pravice na lov hodil. — V Mariboru so na kolodvoru zaprli Engelberta Soiko iz Moravske, ki je izvršil celo vrsto tatvin in dragih lutnparij. V svinjaku goreti pričelo je pri posestnici Terezi Fischer v Rajhenburgu. Ogenj se je tudi na hišo razširil in je oboje vpepelil. Bržkone je kdo gorečo smodko v svinjak vrgel. Ne Streljajte! Pri trgatvi je streljal 14 letni Johan Bouha v Zdoleh s pištolo. Ta se je razstrelila in je dečku prste roke odtrgala. ' Pogorela je hiša posestnice Rože Plavčak v Tlaki pri Rogatcu. Peč je bila slaba in je tako ogenj nastal. Vse je zgorelo. Posestnika sta na beraški palici, ker nista bila niti zavarovana. Koruzo kradel je posestniku Jos. Hiilbl v Vuzenici neki Anton Draučbaher. Potem je nosil koruzo v Holblov mlin semleti. Dali so ga pod ključ. Zaprli so v Mariboru že 15 krat predkazno-vanega delavca Franca Klobasa zaradi tatvine. Istotako so zaprli cigana Jurija Waida, pri katerem so našli 51 prstanov. Porotno sodišče v Mariboru. Zaradi ponare-jenja denarja bili so obsojeni Viuko Kurat na 13 mesecev, njegov brat Bolfenk na 15 mesecev težke in poojstrene ječe. — Zaradi požiga iz maščevanja stal je viničar Jože Godec iz Dežne pri Makovljah pred porotniki. Ali razprava se je preložila. — Istotako je bila preložena razprava proti 16 letnemu Johanu Faleš v Spodnji Palskavi, ki je 4 letno Amalijo Fuchs posilil in pri temn nečloveškemu dejanju skoraj umoril. Vtihotapil je kmet Filip Polapec iz Rogatca dva na Hrvatskem kupljena vola čez mejo. Ali oblast mu je vole vzela in mož se bode imel pred sodnijo zagovarjati. Iz drevesa padel je v Maribora hlapec Johan Strametz in si zlomil obe roki. Kolo ukradel je neznanec uradniku Schwin-ger v Mariboru. Ljudje naj bi bili malo bolj previdni s kolesi. Pri zgradbi v Laškem trgu padel je tesar Franc Deželak 9 metrov globoko in se je tako hndo poškodoval, da je na poti v bolnišnico umrl. Iz Koroškega. Duhovniški prvaški junak. Pred celovško okrajno sodnijo vršila se je te dni razprava zaradi žaljenja časti. Prvaški fajmošter Maierhofer iz Poggersdorfa je namreč neko hebamko tožil, ker ga je ta za „lažnika" imela ter mu očitala, da je bil pri neki krsti pijan. Obtoženka je to priznala in je nastopila za svoje očitanje dokaz resnice. Vtemeljevala je to a sledečim: Eden njenih sinov je bil organist pri fajmoštru Maierhofer; ta je z njim tako slabo ravnal, daje fant iz gnusa proti takemu p o-čenjanju iz katoliške verekpro-testantovski prestopil. Fajmošter Maierhofer je tudi enega otrok toženke opeto-vano tako hndo pretepaval, da je bil že p r i sodniji kaznovan. Iz vseh teh razlogov sovraži fajmošter hebamko in ji skuša kolikor mogoče v njenem delu škodovati. Kot hebamka mora namreč tudi rojstva pri fajmoštru naznaniti in mora biti pri krstih navzoča. To pa hoče fajmošter vedno preprečiti. Tako jo je maja meseca enkrat brez vsacega vzroka pri krsti iz cerkve spodil. Neko krst nemškega otroka je izvršil nalašč v slovenskem jezika, čeprav tudi botra ni tega jezika razumela. Tudi je hotel po lastni volji otrokn ime dati. Šele potem ga je oče otroka prisilil, da je otroka pravilno krstil. Iz teh in raznih drugih razlogov, katere je fajmošter potem seveda zanikal, imenovala ga je hebamka lažnika. Pri razpravi so od fajmoštra samega poklicane priče potrdile, da je bil pri krsti pijan in da je lagal. Razprava je bila preložena, ker je treba še nove priče zaslišati. Poročali bodemo natanko o tej zadevi, ki delo- ■venje prvaško zagrizene duhovščine na Koroškem z bengalično lučjo razsveti. V Sv. Antonu v Trebnem — tako pišejo listi — imajo usmiljene sestre ubožnico za osirotele otroke. Za to sirotišnico redno nabirajo milodare s kolikor mogoče ginljivimi in pretresljivimi govori in prošnjami. Na vse mogoče načine hočejo obuditi v ljudeh usmiljenje do teh revčkov, samo da seže roka darovalca globeje v žep in se preje napolni njihova bisaga. Otroci so res revčki in usmiljenja vredni. Tega usmiljenja do njih pa nimajo ravno oni, ki s tem usmiljenjem agitirajo. Listi poročajo, da je v zadnjih dneh pobegnilo iz ubožnice 11 otrok. Otroci uhajajo bosi in napol oblečeni in milo tožijo o krutem ravnanju usmiljenk. Zadnji sta pobegnili iz ubožnice dve 9 letni deklici. Prišli sta bosi in napol oblečeni v Beljak. Tam so jih usmiljeni ljudje sprejeli. Deklici sta povedali, da sta pobegnili zato, ker ne moreta več prenašati vednega tepeža. Za vsako malenkost pojeta palica in bič. Predno sta pobegnili, jih je usmiljenka nabila samo za to, ker sta se pogovarjali med pobiranjem krompirja. Tudi hrana je silno slaba in pomanjkljiva. Oblast naj se zate škandalozno razmere pobriga in naj napravi konec besnenju pobožnih babnic, ki izpuščajo svojo jezo nad nedolžno, nesrečno deco! Dr. Brejc — rešitelj kmetov. Iz Ž v a b e k a se nam poroča: Posestnik p. d. Škofi na 3v. Mestu je prodal nekaj smrek in borovcev. Med njim in kupcem so se pojavile diference. Škoff je šel vsled tega k dr. Brejcu in je z njim kupca tožil. Ali kupec si je vzel dr. Kiesewetter v Slov. Gradcu, ki ga je tako izborno zastopal, da je zmagal. Dr. Brejc seveda ni imel sreče pred sodnijo in je s tožbo pogorel, okoff pa je prisiljen, troške v znesku okroglo 500 kron plačati. No, vsi ne morejo tožbe dobiti in tega bi torej dr. Brejcu ne očitali. Ali pride še naprej : Škofi' je šel k sosedu Grabnerju in mu vse to povedal; napravila sta vlogo na sodnijo, češ da Brejc pri zastopanju ni svoje dolžnosti izvršil. V vlogi sta par besed nerodno postavila, tako da ju je dr. Brejc zaradi žaijenja časti tožil. Obsojena sta bila vsak na 10 dni zapora. Tako se godi ljudem, ki iščejo pravico potom slovenskega odrešenika dr. Brejca! 0 izidu pravde proti dr. Brejcu bodemo še natanko poročali. Vsi ogledi govede (Rinderschau) v letošnji jeseni so zaradi kuge na gobcih in parkljih odpovedani. jl'Zaprli so v nekem hotelu v Beljaku natakarja Ernesta Antes, ker je svojemu tovarišu denar iz žepa ukradel. Požig. V Edlingu je nastal pri posestniku Klausu ogenj, ki se je tako hitro razširil, da je skoraj vso vas uničil. Tudi mnogo krme, govede in svinj je zgorelo. Škode je za 135.800 K. Zaprli so malo trepasto Marijo Hebein pod sumom. da je zažgala. Nepošten je hlapec Bastl Gradišnik pri Gre-binju. Najdel je 50 starih srebrnih tolarjev posestnika Harricha, katere pa ni dal nazaj. Zato se bode imel- pri sodniji zagovarjati. Pogorelo je v Spodnji Goričici pri Celovcu gospodarsko poslopje. Požamiki so velikemu ognjn konec napravili. V Žago prišel je z roko hlapec Gamšič v Radentheinu. Roko mu je popolnoma odtrgalo in reveža smrtnonevarno ranilo. Pazite na deco! 6 letni sin Matije Krassner v Radentheinu prišel je z roko v mašino za rezanje krme. Mašina je nesrečnega otroka hudo poškodovala. Na 6 letno Jožefino Berger v Hai-denhofo. pa je padla goreča svetilka. ^lala dobila je težke opekline. V kamnolomu padel je pri Viktringu hlapec Juri Sume. Težko ranjenega so drugo jutro našli. Zlato poroko praznoval je te dni deželni poslanec Paul Muhlbacher s svojo ženo Ido. Čestitamo! Zamorca zaprli so v Beljaku. Zamorec je igralec, a je poleg tega tudi kradel. Utonil je v Sv. Štefanu mlinar Gašper No-schitz. Baje je bil vinjen, ko je padel v vodo, iz katere si ni mogel več pomagati. Kobila udarila je v Št. Paulu 3 letnega Franca Petulnig na glavo in ga smrtnonevarno ranila. Ne puščajte otrok brez nadzorstva! Povožen je bil v Langeggu 2 letni sinček — 6 — dekle Magdalene Zanki. Otrok je težko ranjen. Bil je brez nadzorstva na cesti. Samomor. V Ettendorfo. je skočil posestnik Peter Loibnegger v vodo in utonil. ? Ali si se že naročil na „Štajevčevi" kmetski koledar za 1912? Izšel bode ta splošno priljubljeni koledar zopet pravočasno. Gledali bodemo, da mu ostane vsebina ednako bogata, kakor vsa dosedanja leta. Obsegal bode celo vrsto velekoristnih gospodarskih člankov, lepih povesti, podučnih notic, krasnih slik itd. Cena mu bode pa edna-k a ostala, namreč 60 vinarjev, 8 poštnino pa 70 vinarjev. Tudi velja i letos določba, da dobi vsakdo en koledar zastonj, kdor jih naroči deset. Inzerente opozarjamo istotako ob tej priliki, naj nam za koledar namenjene inzerate čimpreje vpošljejo. = Vsi na delo za naš koledar! = V premislek vinogradnikom! Zapisal Vičanski Š k e r 1 e c pri Veliki Nedelji. Letošnja huda vročina in dolga suša sta naše kmetovalce težko oškodovala. Ne le travniki in poljski pridelki so uničeni, a-npak tudi vinogradi so trpeli, kakor že dolgo ne. Vrhtega je še pa po nekaterih krajih toča precej poklestila. Kdor je gnojil, bodisi z domačim ali umetnim gnojem, ni imel boljšega vinograda, kakor pa oni, ki sploh ni gnojil. Nekateri kmetovalci trdijo celo, da so trte, pognojene z domačim gnojem še huje trpele vsled suše, kakor pa one, ki niso dobile gnoja in sicer to zaradi tega, ker se je gnoj v zemlji posušil in povzročil, da je bila zemlja zaradi tega še bolj vroča. Tudi umetna gnojila so se našla tu in tam še neraztopljena v zemlji, zato ni bilo mogoče, da bi gnojenje kaj pomagalo. Kdor je gnojil zarano v spomladi, ko je bilo še dovolj vlage, je latiko opazoval, da so gnojene trte veliko bujneše in hitreje rastle, ko negnojene. V prihodnjem letu je vsled tega vsako nadaljno gnojenje na onih prostorih, ki so dobili letos umetna gnojila, popolnoma nepotrebno, kajti ostalo je še zadosti hranilnih snovi od letošnjega gnojenja v zemlji. Vkljub terr.u se pa ne more dovolj priporočati pomagali v prihodnji pomladi nekoliko s čilskim solitrom in sicer bi zadostovalo za 1 oral 75—100 kg. Čilski soliter je gnojilo, ki povzroči bujno in hitro rast in nekako oživi ali prebudi Še od prešnjega leta v zemlji se nahajajoče hranilne snovi. Čilski soliter ima v prvi vrsti to važno lastnost, da po njem vsaka rastlina raste in če požene trta krepke mladike, mora prinesti obilega sada, če ne pridejo druge nezgode in ga uničijo. Čilski soliter se potrosi najbolje na dvakrat in sicer prva polovica hitro ko zgine socg, druga polovica pa pred drugo kopjo. Kdor še pa ni nikdar gnojil svojih vinogradov z umetnimi gnojili in želi to enkrat poskusiti, naj vzame sledeča gnojila: 150—170 kg 40% kalijeve soli. 300—350 „ Tomaževe žlindre (ali v spomladi superfosfata) in 150—170 kg čilskega solitra. Te množine zadostujejo za 1 oral Kalijeva sol in Tomaževa žlindra se lahko skupaj pomešana že v jeseni podkopljeta; če se je pa to v jeseni zgodilo, tedaj se naj gnoji zarano v spomladi. Čilski soliter se pa rabi, kakor sem že zgoraj povedal. V Vičancih, na praznik Male gospojine 1911. V nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne pred rotovžem v Ptuju velika ljudska tombola s krasnimi vrednimi dobitki. Karta košta 30 v. Razven dveh tombol velika množina atnb, tern, kvatern, kvintern itd. — Med tombolo sviranje godbe. — Vsakdo ima pristop. Prebavila naj se varuje, kajti ni druzega organa v človeškem truplu, katerega tudi najmanjše motenje lahko lako globoko drugim organom škoduje. Prebavo je treba pospeševati in Čistili. V ta namen pomaga milo odvajajoče sredstvo. Tako sredstvo je že 40 let najbolje rabljeni dr. Rosa-balzam za želodec iz apoteke B. Fragncr, c. k. dvorni liferent v Pragi, ki se dobi tudi v tukaj-Snih apotekah, Gradec, dne 20. septembra: 64, 86, 22, 85, 90. Trst, dne 23. septembra: 33, 46, 13, 10, 83. V nedeljo 8. oktobra 1. ob 2. uri popoldne se vrhov© šibje v nasad v Domovi po prodalo in sicer po žnoral kakor se seno prodaja. Tistemu kateri bo naj večo svoto ponudil za en ali več žnor, se bodo tisi prepustile proti takojšiien plačilu. Okrajni odbor v Ptii; dno 3. oktobra 1911. 935 Načelnik: Ornig i Zaslužek! 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke štrikarije doma. Edino moja mašina za hitro štrikanje ,.1'atentliebel" ima izkušene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. ProšpeKt zastonj. Podjetje za pospeševanje* domačega dela, trs. sodn. protokol. Karl Wolf, lionaj. Mariahilf, Nelkengaue 1/06. Agenti! Potniki, zastopniki in vse osebe, ki Jo hočejo postati ter imajo znanje pri zasebnih kupcih, se takoj povsod za prodajo patentnega blaga, ki se lahko odda in je v vsakem gospodinstvu potreben, proti visoki proviziji in fiksni plači sprejmejo. Tudi kot postranski zaslužek. Pon. pod šifro „Neu-heiten 1911" na Rudolf Mosse, ekspedicija anonc v Praei, Graben. 872 Na obroke Moja razp. hiša na obroke prr da. da dobi po vsej državi kupce, ve-likanske množine v zlatih verižicah in krasnih urah brez zvišanja cen. Oddam takoj za 1-4 K prvoraz. pravo srebrno remontoar-uro 8 3 sreb. pokrovi, plošča, krasno gravirana, in eno 14 kar. zlato verižico mod. panccr-laqon, c. k. punc. 60 gr. težka za 140 kron, samo 4 K na mesec za uro in verižico. DopoSlje se povsod po povzetjtu prvega obroka 14 K. Uoldnarenbaus Leelincr. Fjundenbori; St. 99 923 Mizarski pomočnik z vso oskrbo in dobrim ravnanjem se takoj sprejme. Jo-han Pirbler, mizarski mojster, 925 Maribor, Reiserg. št. 3. Franz Schonlirt Gewehrfabrikant und I bOcbsenmacher FerbtfkiuM ten). Direktni nakupni viri lovskih pušk, lancaMrtji (BUchsflinten) cd K ftj prej. Popravila, strokovnjasko, zlasti i v. nedosežaim uspel Salte. II. ceniki prt Reparature na nih strojih izvršijo se v naši hitro in strokovnjaSko, j Co., akc. dr. za šinil Ptuj, Hajptplatz 1. in najstarejše podjetje i valne stroje. Na vsako zazeljeno Muštri Slikanja in Sini stonj in franko. \ Grazer Hiša v Waitscbaek pri Ptuj«, obstoji iz 3 sob, kuhinje, kamre, mlatilnice, hlevov za krave in svinje, vrta in njive v skupni meri 61 arov 69 ta' se za ♦.■100 K proda. Vpraša se pri Jok. Merkolik. Waitscbab, št. 36 pri Ptuju. 933 Hiša na liregu pri Ptuju, zelo blizu mesta z lepim vrtom in priti-klinami se proda. Poizvedbe pri Tereziji Kukovec, Breg pri Ptuju, štev. 15. 921 (r. G. m. b. H.),Gm,| gasse Ni. 11. verleiN' — »nek ii Rrihsmi — r&sek ohne V« provision, ohne Leta cherungszwang undoM au Gchaltsvormerkuiig. massiger Verzinsung Burgschaft odergepnd »bzug mi; Lebensvei«' oder gegen gruiidM oder sonstipe enti| Sicherheil i m Peno« tweig zur Račka Wochenraten (vem auch mehrere zcsleich ( werden konnen', šo «i. Kapital in 6 oder ii II 16 Jahren ruckeewhlt I ini »allgeinemen />'?< i iu beliebig zu vpreinnj Frist. SchuMscheinn unentgelt:ich. Seiitlhltl dij»un£. Ausuliluc te l schusse nach Hentdjfl Sicherhei: sofort. Dreti ' versand. Pristne Kloslerneabi mostne teliti (Mostwagen} se dobijo! optiku Kari (IspalllTlI 1'ekarija se da takoj v najem t ^ večjem trgu na Sp. \^ ista se dobro obnese, \ sredi trga na zelo '. starem rcestu. Pismi (^ pošljejo na upravniftw] jerca" z znamenjem: _________rija. 15." Ena gostilna z rijo sredi enega nera skega mesta se takoj pdl ugodnimi pl 18000 K proda. 1 godbi zadostuje [ pove Frani Peteli Polskara pri T Razp kazale le K ker-re pisme tazpoi — 9 — Da tudi tam vpeljemo jedilno mast „ Ceres", kjer se ista vsled stare navade in neutemeljenih predsodkov Se ne uporablja, obrnemo se s prošnjo na vse one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na sledeča vprašanja: 1. Kaj je povzročilo, da ste pričeli uporabljati jedilno mast ..Ceres" ? 2. Katere vrline poseduje ta mast napram drugim jedilnim mastem? 3. Vsled kakih koristi Vam je ta mast nenadomestljiva? 4. S čim prepričate Vaše znance o teh koristih? Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila. Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki in vsebini po- katera se bodo izžrebala: sebno odlikujejo, razpišemo sledeče nagrade, ki se bodo razdelile: 1 darilo od K 1000 = K 1000 10 daril po K 200 = K 2000 Skupaj" 20 daril po K 1C0 = K 2000 1000 daril po K 20 = K 20000 K 3000 K 22.000 1 nagrada od K 1000 = K 1000 2 nagradi po K 500 — K 1000 5 nagrad po K 200 = K 1000 20 nagrad po K 100 = K 2000 K 2000 K 3000 Posebno razsodišče, kojega sestavo bodemo svoječasno v časopisn objavili, bo odločilo, kateri ¥7" ^A AAA odgovori da se prepuste k izžrebanjn daril v skupnem znesku K 25.000 in med katere pošiljatelje, da se bo razdelilo gornjih 28 nagrad v znesku od K 5000. Tega razpisa se lahko udeleže vsi tisti, ki vpošljejo dobre odgovore na gornja 4 vprašanja najdalje do 15. listopada 1911 in se s tem izkažejo, da uporabljajo našo jedilno mast „Ceres", da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po 'A kg ali od kock po Vs kg). Za vsakih nadaljnih 5 ovitkov, dobi pošiljatelj dobrih odgovorov po eno nadaljno številko srečke, tako da ima pri žrebanja dvojni, oziroma večkratni up na dobitek. Žrebanje se vrši dne 20. grudna 1911 ob 10. nri preclpoldne,. v §. .8.8 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr. viteza pl. H. Kopetza, v njegovi pisarni v Anssigu. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini, brez odbitka. Imenik vseh dobiteljev se bo tiskal in se na zahtevo dopošije. 906 JURIJ SCHICHT d. d., ,Jekma za nagrade", Aussig, Češko. I lil] Zdravniška priznanja o reraa m\ \B8S izvrstnem prša mšk M vplivu neškodljivo, se rabi zunaj, trajni genzacionelni uspeh! Lepa prsa. polne, krepke forme trupla za vsako starost :----- w kratkem času. — loiu-na doza K 3.—, velika doza ki zadostuje za polni uspeh K 8 —. Neprijetne lasi ■coram odpravi tekom o minut dr. A. Riks >Haarenlferner«, ga-ir.o neškodljiv, cena K *•—. Vse medicinski, oblastveno preiskani preparati. Kosmetisches Dr. A. Rix Laboratorium. Wien IX, IScrggasse 17/K 920 ožilja diskretno po povzetju, aH pa franko proti rja-prej plačilu svote. Priložnostni nakup! Lepa žepna ara z verižico K 350. 30.000 komadov fj kupljenih, zaraditcga pošiljam 1 lepo 36 ur idočo „Gloria" srebrno anker-rcm. uro, švic. kolesje z lepo gravir. oklopjem, s sekundnim #m in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idočo za IU'50 Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo an-«n. pm vrste švic uro s pozlač. verižico za K 5*—. Triletno eno jamstvo za vsako uro. .Kazp. proti povzetju M, Kohane, tfiljainits švicardkih ur, Krakov St. 279. Neštevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 940 I 1'V.Iil U1JUU1 — lliiiišll delavec, ■ ima tudi vse domače delo opraviti, se takoj sprejme. Vpraša se pri upravništvu »Štajerca." za trgovino z mešanim blagom, zmožna obeh deželnih jezikov, od 24 — 30 let stara, se takoj sprejme pri firmi Hans de Toma, Planina (Mont-preis). 939 ceneč z dobro šolsko izobrazbo, zdrav in krepak, se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Th. Bothe, Račje (Kranichsfeld). 941 P/"»ctilT1Q z lepim novim poslopjem, malim pa vjUolllllil zelo sadovitim posestvom, sadonosnik ki se po 15 polovnjakov pijače napravi, brajde ki se bo letos 10 polovnjakov vina naredilo, potem amrska kovačijo z vsim orodjem ob zelo močni vodi pri cesti 10 minut od državne ceste, se takoj vse skupaj za 1700 K proda zavoljo preselitve. Polovica je šparkase, drugo po dogovoru. Več pove Frana Petelinz na Zgornji Polskavi pri Pragerskem. 936 Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani! Kdor hoče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je še tako zastarela in skoraj nevzdrav-ljiva, enkrat za VBelcj odpravili, ta naj se obrne na A. Walffsky, Berolin K. Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno moč njegove kure. Brošura zastonj. 8H7 2 pridna b94 kolarska pomočnika dobita takoj službo pri Jos. MorigKl, kolarski mojster, Lana b. Meran, Tirolsko. Ugodni nakup zidane biše s hlevom, kletjo in drvarnico, 21/* joha rodovitne zemljo, obstoječe iz sadnega vrta, brajd, vrta za zelenjavo, '/. uro od postaje Hoče (Kotsch); cena 3.700 K. Naslov pod štev. 300 na upravo „Šta-jerca." 758 Dva krepka kovaška učenca (Ring- und Kettenschmiede) se sprejmeta pri g. Ferdinandu Franki, Studenci pri Maribora. taoootxxxx Lahek zaslužek za na dom za fante in dekleta od 13 let naprej ; kdor želi za mene delati predmete, pri katerih si lahko zaslnži na dan 3—4 K in to brez posebne učenosti. — Kdor želi pojasnila in vzorec dela, naj pošlje 60 vin. v znamkah, kateri se Vam pa, ako delo sprejmete, nazaj vrnejo. SchnitzlereMndustrie Poitschach NO. 100. 942 Naznanilo. Cenjenemu občinstvu naznanjam uljudno, da sem otvoril v Ptuju (poleg gledališkega poslopja) (II izselrao^-je mesa m in sicer vsako sredo in soboto. Prodajam goveje meso, telečje meso in svinjsko meso, po ednaki skupni ceni 1 K 60 h za kilo z dodatki (Zuwage). Odjemalci večjih množin mesa, krčmarji i. t. d. dobijo Je posebno nizke cene. /. velespoštovanjem Hugo Weissenstein, gostilničnr in mesar na Ptujski gori (Mar ;a- Ne usti ft.) 943 Pri dobremu plačilu! En pes (Fox-terier), možki, s sivo glavo, belim truplom in črnim flekom, se je v smeri proti Ptuju izgubil. Odda se proti plačilu pri Ferd". Kaufman špecerijska trgovina, Maribor, Drau-briicke. 9« Službo išče za takoj oženjeni šafer ali viničar, Vprašanja pod naslovom „Nr. 60", poste restante, Oplotnica _______________________946 Proda se malo posestvo, nova zgradba, v Sesteržah, pol joha vinograda, hosta, nekaj orane zemlje, vsakoverstno drevje, dve njivi. Več pove uprava „Štajerca.?' 93* Učenec se sprejme v trgovini železa, stavbenega in špecerijskega blaga ter deželnih produktov Alois Mat8chek,Haribor, Tries-terstrasse 23—26. 927 Mizarski učenec se takoj sprejme pri mizarskim mojstru Franc Kancler, na Spodnji Hajdini št. 12 pri Ptuju. 901 7ri9i imQtp nrilnynnctda si prjsKmte zimsKo Dia?°- Z^UdJ llIlU.lv VI lIuLllUol Saj veste kaki časi so, in vsak gleda, da ceneje kij Nam se je posrečilo še kupiti zimsko blago po nizki ceni in to priložnost ponujamo tudi vam! Pridite v našo veliko trgovino in si poglejte blago in ceno, ta trud se vam bo izpla^ S tem se vam priporočamo L. p. Slawitsch & Heller, trgovci v Ptuji pel. 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in Jas zamore se tekom 8 dnii z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek modeme znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira l Ako to ni res, plačamo 'WSST lOOO kron netto -WB vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer t dobrim uspehom ; moji lasi ne izpadajo, marveč pos:ajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vas lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej ,iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. 829 (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Mesto 16 kron samo 6 kron! 881 &L a *** Vsled cenega priložnostnega nakupa večje fabrike ur prodam svojo original kovinsko dvojni mantelj, 36 urno izvrstno remontoar - anker - kolesje, teče v kamenju, krasno iepo ohišje, tri lepi manteljni z grbom, graviranjem konja, jelena ali leva, dokler traja zaloga* za smešno ceno 6 kron za komad. Primerna kovinska nGloria"-srebrna verižica s priveskom 1 K. 3 leta pismena garancija. Pošlje po povzetju eksportna hiša ur Max Bohnel, Dunaj IX., 27125. (Svarilo! Vsaka originalna „Gloria"-ura ima zgorajšno varstveno marko in naj se cenejše slabše ponaredbe zavrne!) j| Le pri rabi od I. 1886 izredn. odlik, z f? fia 82G znamko s£ gumi tran-ma-zilo za usnje se čevlje res nepredorne za vodo, mnogo trajneše, mehke in vkljub temu za »viks« zmožne napravi. Tudi za vozne odeje, oprege za konje, jermena itd. izerstno. Povsod v dozah a 30 h in več; kjer ne. pa direktno petom edinega izdelovalca I. Lorenz & Co., Eger i./B. ter B6hme & Lo- renz, Chemnitz i./Sa. Sodbe se glasijo: Blagovolite mi od Vašega izvrstnega gumi-trana, ki se pri čevljih kakor pri jermenih izborno obnese, i doze vposlati. — Jesenice, (Kranjsko) 2. VIII. 1907 C. k. nad- postar A. Schrey. Hiša in gostilna, gospodarsko poslopje in kovačnica, vse zidano in z opeko pokrito, vse v dobrem stanu, sposobno za vsakega obrtnika ali trgovca, sploh ima lahko kupčijo za vse deželske pridelke, ker je na glavni cesti Ljutomer-Ptuj, V« ure od železniške postaje Mošganjci, 1 uro od mesta Ptuja, — se proda pod ugodnimi pogoji; cena se izve pri Simon Belšak gostilničar in kovač v Dornavi. Lepo posestvo. V Ribnici na Pohorju ob cesti, blizo cerkve se proda lepo zidano poslopje z gostilno in trgovino, ima 5 sob, eno kuhinjo in prešo, veliko izbo; 2 lepi in veliki z opeko velbani kleti, z drvarnico, kovačnico in kegljišče, veliko gospodarstvo poslopje, stala, hlev za 10 glav živine, 10 svinjakov, zidanih, zraven dve sobi za stanovanje, kuhinja, lep vrt za zelenjavo; sadonosnik, lepe njive in travniki, 17 johov gozda, skupno posestvo, okl. 25 jo-hov veliko, cena 30000 kron, od katerih lahko 10.000 kron obleži; resni kupovalci naj se zglasijo pri Andrej Osrajaig v Ribnici na Pohorju. na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre. taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tud pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje. oiskre, sklede, flaše, glaze in druge v to stroko Hpadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K la20. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivih slišanih 2 K: boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih i K; belib mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših sneženo-belib, slišanih 6 K -10 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 kg, potem franko. E^r- Gotove postelje "W9 iz krepkega rdečega, plavega belega ali rumenega nankinga, 1 tuhent, 180 cm dolg, 120 cm. širok, z 2 glavnima llazinama, vsaka 80 cm dolga 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-daune 20 K; dimni- 24 K: posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne tuhne, 200 cm dolge, 140 cm. široke, 18 K, 14 K 70. 17 K 80, 21 K; glavne blazine 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 60, 5 K 20, 5 K 70; spodnje taline iz močnega, pisanega gradla 180 cm doige, 116 cm široke 12 K 80, 14 K 80. So pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. .8. Beniscb, Deschenitz Nr. 716. Češko bogato ilustrirani cenik gratis in franko. 769 Ceno \Toiiteljnc 1 kila sivega slišanega K2—, boljšega K 2*0, |>el-liclega| prima K 280, belega K 4-—, priaia mehkega kol oran' K (i-—, velepriina K 7—, 8-— in 960. Daunt, sive. K6-, K 7-—, bele prima K 10-—, prsni lluum K 12— od 5 ki naprej franko. gotove napolnjene postelji i/, tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega luleli (Nanking), I Inlienl ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, : ! glavnima blazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široki, dovolj napolnjeni z novim sivim flaumastim in trajnim ifr steljnim perjem K 16—, pol-daanc K 20-—, danne K li-j Posamezne lulme K 10—, 12-—, 14-—, 16--. Posumi« glavne, blazine K 3—, 3-50, 4-—. Tnhne20l>Xl40cr.,veli« K 18—, 18—, 20-—. Glavne blazine 90>!>| callus* ni S2T^ najvplivnej!e,tolj več tudi nejše, ker kg >Lui višanje za eni> seie. Vrsta II. n Mi lil za n velike pi Ciena obeh K 12-50 za 50 bj z vrečo vred oj| labrike. Sloveasnj cenik brezplačno od fabrike živalskih krmil Fattinger & Co. z. z o. z, 808 Inzersdorf pri Dunaju. Čez 3.000 priznanj, več kot 350 prvih dobitkov. Najlepše prašičke! 'Najkrepkejše živali!' [Nsjplodovitejše plem- ske svinje! Najiz- datnejše pitane prašiče! Ceno pemsko perje za postelji | 5 kil.: novo slišano K 9 60, boljše K tt-J belo, daunom podobno slišano K 18—, Kj 24'—, snežno belo slišano mehko koti daune K 30-J K 36 . Pošlje franko po povzetju. Izmenjava tev proti poplačilu poštnine dovoljeni. Benedikt 8» Lobes št. 89 pri Plznu, Češko. 7 Jos. Kasimir, Ptuj trgovina s špecerijo, barvami in mešanim blagi priporoča svojo bogato zalogo blaga pod: boljšo in najcenejšo postrežbo. ToiECLaže^a. 22Q.olra,j najboljše gnojilo. Zaloga cementa, tera, lineja, plavega vitriola, žvepla, rafia, gamije1 trakov, zamaškov in „beilov" za sode itd. iU oooooooooooooooooooo ^F* Po zelo znižanih cenah.! "^ Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladanski zimsko sezijo, vse vrste moSkib, damskih in otroških (ti w nega in tujega izdelka, (i umi za pete, vrvice, zaponke, veto večji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske U kri čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo »,W, popravila. Postrežba tečna, eeie solidne. Zunanja naroČila | povzetju. oooooooooooooooooooc Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blankt v Ptuja,