TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA _ INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRANJ 5. NOV. (965 LETO IV ŠT. 44 Nas razgovor Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja vršilec dolžnosti ge-generalnega direktorja podjetja ISKRA tovariš VLADO SODIN VPRAŠANJE: Ob razpravah o novi organizaciji združenega podjetja ISKRA se je vse češče postavljalo vprašanje, kaj nam bo boljšega prinesla ranih skupnih služb pojavljale, so velike in jih moramo nujno odpraviti. Službe "mo- , ,. . , ... - , .... .. ... .,... rajo postaji skupni servisi, razgovorih v tovarni elektronskih naprav: Člani romunske vojaške delegacije, pod specializirani na določena vodstvom armijskega generala Leontina Salajana, s predstavniki »ISKRE« področja (prodaja, nabava, razvoj), dimenzionirane v skladu z možnostmi in potrebami tovarn. Prav tako morajo biti skupne službe odvisne od ekonohiskih rezulta- Obisk romunske vojaške delegacije Vršilec dolžnosti gen. direktorja tov, Vlado Sodin ta oblika: ali bo le-ta uspešnejša, ali bodo il” skupne službe boljše in cenejše, ali bodo prednosti združenega podjetja čutili tudi neposredni - proizvajalci? ODGOVOR: Odgovoriti na' takšna in slična vprašanja ni ' lahko, vsekakor pa moramo poudariti prednosti take organizacije ixr iz tega izvirajoče tudi boljše ekonomske rezultate. ‘ V združenem podjetju postanejo, kolektivi v celoti gospodarji nad sredstvi, ki jih ustvarjajo. Večja - sredstva | bodo Ustvarili, / večja sred-stva bodo delili. Osebni dohodki morajo biti odraz njihovega ustvarjalnega delà, izraženega v finančnih rezultatih tovarn in enot skupnih služb. Prav zaradi tega pa je trejja takoj pristopiti k reševanju nekaterih notranjih problemov, od katerih vemo, da zavisi finančni rezultat. VPRAŠANJE: Kaj menite o skupnih službah -podjetja? ODGOVOR: Združeno podjetje mora imeti svoje velike Prednosti tudi v pravilno organiziranih in uspešnih skupnih službah. Tega.prav gotovo ne smemo zanikati, vprašanje je le, če jih znamo tudi pravilno organizirati. Pri-Pcmb na .delo naših skupnih služb v preteklosti je bijo mnogo. Napake, ki so se v. sedanjem konceptu budžeti- tov tovarn. Predvsem pa postavljamo posluževanje ' teh služb s strani tovarn na prostovoljno osnovo, kar mora nujno vplivati na delo in cenenost, Z reorganizacijo planiramo tudi zmanjšanje vseh služb. Finančno : poslovanje se skoraj v celoti prenese na tovarne in tako skupna finančna služba kot servis odpade. Zmanjšanje te skupne službe na minimum, njena povečana uspešnost zlasti v smeri neposrednega pregleda nad finančnim stanjem v tovarnah, bo tudi bistveno vplivalo na delo in odločanje v tovarnah. VPRAŠANJE: Odločen premik v smeri čimprejš-ne sanacije podjetja je že 'pokazal nekaj uspehov. Zdaj, ko bodo tovarne imele svoj žiro'račun, bo problem sanacije še bolj aktualen. Prav je, da se. pri tem] izognemo pesimizmu, zato stavljamo kratko, a pomembno vprašanje: Kaj menijo o tem optimisti? • ODGOVOR: Pred nami čaka rešitve ena . od največjih nalog -- obratovalna sred-_ i (Dalje na 6. strani) i i r". Te dni je na obisku v. Jugoslaviji romunska vojaška delegacija, ki jo vodi armij-ski general Leon tin Salaj an, minister oboroženih sil | romunske ljudske armade. 13-. člansko delegacijo sestavljajo še 'generalmajor. Coman Ion, namestnik ministra oboroženih sil, in sekretar višjega političnega sveta, generalpolkovnik Gheorghe Ion, namestnik ministra oboroženih sil in načelnik generalnega štaba, generalmajor Ionel Vasile,_ namestnik- ministra oboroženih sil in načelnik generalne uprave za tehniko' in oborožitev, generalmajor Serb Ion,- poveljnik 2... armade in komandant Ibukareštanskega garnizona, in drugi generali ter višji oficirji. . V soboto opoldne je bila delegacija na obisku v ljubi Ijanski 'tovarni.- TEN.' Pri' tem so jo spremljali še generalpolkovnik Rado Peha-ček, poveljnik ljubljanskega vojnega področja in ing. Marjan Tepina, predsednik mestnega sveta Ljubljane. Goste so pri vhodu' V tovarno sprejeli: predsednik upravnega odbora podjetja ing. Tone Nedog, v. d. gene-' ralnega direktorja Vlado Sodin graf direktor TEN ing. Milan Železnik s sodelavci. Po uvodnih formalnostih so gostje posedli v dvorani. V ■ obširiiem razgovoru so ndtb naši predstavniki informirali prisotne o pred nedavnim zgrajeni tovarni TEN, 1 njenem ’ proizvodnem programu, njenem deležu pri jugoslovanski industriji in o našem podjetju Mali »proi; V zadnjem' času je prišlo nekako v' »modo«, ogovarjanje, kritiziranje ali čelo zlonamerno natolcevanje. ISKRE kot podjetja in razmer znotraj podjetja, Mnogi poklicani in nepoklicani šo si ustvarjali" sliko o ISKRI na osnovi informacijskega sistema »baba cula — baba rekla.« Vse, to in trda vsakodnevna borba z resničnimi gospodarskimi težavami, je pričela ustvarjati pri mnogih »iskra-ših«.‘nekak kompleks manjvrednosti; malodušja in brezperspektivnosti. »Odprto pi- Temeljite razprave za tehtno odločitev Menda-doslej v integrirani ISKRI, še mi bilo vprašanja, ki bi ga tako temeljito in podrobno obravnavali v. naših kolektivih, na samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah, kot ji prav vprašanje reorganizacije podjetja. Videti je, da so v vseh naših ^tovarnah in enotah z. vso resnostjo razpravljali o osnovah nove- organizacije, zavedajoč se pri tem, da je v precejšnji meri tudi od dobre organizacije odvisno, kako in kdaj se bo iiaše podjetje rešilo iz sedanjih težav in bomo -prešli na smotrnejše gospodarjenje. -Iz razprav o osnovah nove organizacije ISKRE sfe je izločila dolga vrsta pripomb in predlogov, mi pa smo se odločili v tem sestavku obdelati predvsem mnenja in stališča samoupravnih organov tovarn. in enot, kajti le-ti bodo izrekli dokončno - odločitev o novi organizacijski obliki našega podjetja. O teh mnenjih in stališčih bomo pisali še tudi prihodnjič, ker za današnji sestavek še nismo imeli ¡na razpolago pripomb im stališč iz vseh tovarn. Preobširno bi bilo pisati o vseh pripombah, mnenjih in stališčih, ki So jih posamezne tovarne dostavile ustrezni komisiji, zato se omejujemo predvsem le na tista mnenja samoupravnih. organov, ki lahko bistveno vplivajo na bodoče organizacijske spre- membe. Tudi le-teh ni malo, a iz večine doslej- razpoložljivih sklepov in. pbročil samoupravnih organov in enot je mogoče razbrati, da. je prevladala odločitev za varianto — združeno podjetje.'. Z uveljavitvijo takšne organizacijske oblike bodo dani. tudi ugodnejši pogoji za rešitev vrste dokaj težkih problemov, ki podjetje še težijo, seveda ob pogoju, da se bomo z vso potrebno resnostjo, prizadevnostjo in preudarnostjo še naprej usmerjali v dosledno 'izpolnjevanje sanacijskih ukrepov znotraj podjetja. Kratek povzetek iz pripomb DS tovarne električnih apa-(Dalje na 6. strani) masplQh. Mimo tega so jntn v isti dvorani razkazali tudi nekaj standardnih elekroo-skih naprav j s. proizvodnega programa tovarne. Gostje s» z vidnim zanimanjem ogledovali razstavljene izdelke in se zanimali za .tehnične podatke in manipulacijo. Sledil je še ogled proizvodnje v tovarni, 'nakar so se gostja poslovili in odpeljali na Bled. Marjan Kralj smg«, ki ga je naslovil Upravni odbor ha javnost,, je 'ob pravem času informiralo vse, ki jim Je napredek našega gospodarstva in ISKRE res-, nično »piri srcu« o dejanskem stahju v podjetju in o težavah ter problemih,|s.katerimi se borijo in jih premagujejo kolektivi ISKRE.. Žal, delujejo znotraj podjetja določena dejstva ■ kot — neizpolnjevanje proizvodnega plana in skozi tb zmanjšani- osebni dohodki,pomanjkanje denarnih sredstev za poslovne akcije, itd., na ohranjanje .'»skeptične atmosfere«, ki n? deluje v smeri totalne, mobilizacije našega celotnega . proizvodno poslovnega potenciala; v smeri , zviševanja ;n intenziviranja storilnosti ter vsesplošnega odkrivanja in aktiviranja1 notranjih rezerv. Neobhodno je potrebno, da se vsi, kar nas je v ISKRI, znebimo čirpprej »manjvrednostnega kompleksa« in pričnemo ustvarjati »pozitivno atmosfero«, "v-kateri nam bo lažje zmagovati vse težave in probleme, ki so še pred nami. Pri tem n3™ naj' pomagajo nekateri »čudeži«, M smo jih ustvarili letos na področju proizvodnje, izvoza, uvoza, aktiviranja obratnih sredstev, itd. Pričujoči sestavek želi opozoriti in vsaj površno priikac zati takšen »čudež«, ki ga do-: segamo letos na področju proizvodnje, upoštevaje vse na (Dalje na 7. ¡Strani) Finančno stanje podjetja se izboljšuje ALI BO »ISKRA-k PREBRODILA FINANČNO KRIZO? Takšna in podobna vprašanja nam postavljajo sodelavci znotraj podjetja in državljani zunaj našega podjetja. O tem vprašanju se tudi mnogo piše in razpravlja v dnevnem časopisju, vendar lahko mirno trdimo, da se finančno stanje podjetja ISKRA, odkar smo sprejeli naš sanacijski načrt, krepko izboljšuje. Naš sanacijski načrt, naj ga napada kdorkoli in kakorkoli, je dal doslej lepe rezultate, ki nam odpirajo boljše perspektive in so nam obenem porok, da »ISKRA« ne samo, da išče pota in načine, kako naj reši svojo težko finančno stanje, pač da je v tem iskanju izhoda našla samo sebe, in je škoda, da nismo z izvajanjem finančnega načrta začeli že pred nekaj leti, ko smo bili finančno močnejši. Ko so organi samoupravljanja pod pritiskom razmer ¿klenili, da je treba čimprej končati Z neuspešnim gospodarjenjem, je' bilo treba mnogo preudarnosti, volje in krepkega prizadevanja, da v zastavljenih nalogah tudi uspemo. Lahko trdimo,' da so bila naša prizadevanja uspešna, o čemer zgovorno pričajo objavljene številke. Organi samoupravljanja so s sprejetjem sanacijskega načrta postavili našim delovnim enotam in skupnim službam naloge za razdobje; julij — september 1965. in sicer na razredu 3 t. j. na reprodukcijskem materialu in surovinah, na razredu 5 t. j. ria nedokončani proizvodnji -in polizdelkih, na razporedu 6 t. j. na gotovih izdelkih in na terjatvah (pri kupcih) za skoraj 3 milijarde dinarjev. Rezultati našega sanacijskega programa se že kažejo. Z zmanjševanjem naših zalog se zmnajšujejo tudi naše obveznosti do dobaviteljev, ker se naše nabave realizirajo v sedanjih mejah možnosti, po načrtu in po kriterijih, kr'so .nam nujni, da uspešno realiziramo naš snaacijski načrt. Zato že sedaj čutimo manjši pritisk naših dobaviteljev, tožbeni zahtevki občutno pa» dajo in marsikateri upnik ne vztraja več na mandatnih tožbah oziroma izvršilnih nalogih t, j. na prisilni izterjatvi. To pomeni, da kreditna sposobnost našega podjetja raste, s tem pa narašča tudi naš ugled. Kot velik uspeh niašega dela za .finančno ozdravitev štejemo dejstvo, da se jo blokad j a 'našega žiro računa v zadnjih dveh mesecih znižala (Dalje na 6. strani) RAZPIS Razpisna komisija za Imenovanje direktorja v tovarni »ELEKTROMEHANIKA« KRANJ v skladu z določili Temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Statuta podjetja ISKRA, Začasnega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih RAZPISUJE delovno mesto DIREKTOR Pogoji: Fakultetna izobrazba s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali sred-, nja strokovna Izobrazba z najmanj 10 let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni Izobrazbi in dosedanji zaposlitvi pošljite ~do 20.11.1965 v zaprti ovojnici na naslov: ISKRA — ELEKTROME-HANIKA, RAZPISNA KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJA — KRANJ, SAVSKA LOKA 4. Kandidati bodo obveščeni o izbiri po razpisu do 2.12.1965. Naš »Servis« in reforma Obveznost po sanac. načrtu Realizacija '0' + — R-3 R-5 R-6 terjatve (kupci) - 900,000.000 525,029.000 370,000.000 1.200,000.000 866.835.000 1.103,397.000 410.419.000 574.372.000 578.368.000 40,419.000 33,165.000 + 625,628:000 SKUPAJ 2.995,029.000 2.955.023.000 618,787.000 658,793.000 V razdobju julij — september nismo realizirali sanacijskega načrta le za okroglo 40 milijonov dinarjev pri nalogi, ki je narekovala znižanje za skoraj 3 milijarde^ dinarjev! Smatramo, da je k*temu odveč .vsak komentar! Naj vsak sodi sam; številke so več kot očitne. To je vsekakor uspeh, ki ga marsikdo ni pričakoval. Sanacija na razredu 3 (surovine in reprodukcijski material) niso dosegle naše enote »Avtomatika«, »Naprave«, »Aparati«, in »Elektromotorji«, vse druge enote pa so načrt realizirale in ga celo prekoračile. Obstajajo zagotovila in utemeljena dokazila, da. bodo 'tudi omenjene tovarne zadostile svoji nalogi v prihodnjih mesecih, saj imajo situacijo trdno v rokah! Ob zniževanju nedokončane proizvodnje in polidzelkov smo kot podjetje dokaj prekoračili postavljene naloge, saj smo vrednost ha tem razredu znižali za 578 milijonov din več, kot je predpisoval sanacijski načrt. Navzlic takšni prekoračitvi, pa plana niso realizirali »Elektromehanlka«, »Aparati«, »Avtoizdelki« in »Eletromotorji«. Vzroki pri teh tovarnah so deloma subjektivne, -deloma objektivne narave, ker so se nekatere tovarne-borile s težavami pri nabavi reprodukcijskega materiala iz tujine. Zatrdno upamo, da se bo stanje tud pri teh tovarnah kmalu zboljšalo, saj so bile podjetju prav te dni dodeljena sredstva, čeprav skromna, za nabavo kritičnega materiala iz tujine. Prodaja gotovih 1 izdelkov teče normalno po sanacij- skem načrtu. Pri izterjavah dolžnikov po-kazuje naš pregled, manjšo realizacijo od predvidene po sanacijskem načrtu za 578,368.000 din. Na prvi pogled je to dokaj-šen znesek, pri katerem bi se morali zamisliti. Za izterjavo dolžnikov skrbi PSO, toda ta naša enota bi bila dejansko v celoti opravila svojo dolžnost in prekoračila sanacijski načrt za dobrih 16 milijonov dinarjev, če bi se tovarne držale navodil in sklepov iz sanacijskega načrta. Ta načrt namreč dovoljuje odprodajo reprodukcijskega materiala samo proti takojšnjemu plačilu oziroma možnosti takojšnje kompenzacije s kupcem. Tega se vse tovarne niso držale in so prodale, svoje odvečne zaloge nelikvidnim ali nerednim kupcem skoraj za 642 milijonov, s čimer so se zaloge ^materiala in surovin znižale, terjatve do kupcev pa zvišale. Dokler teh dolžnikov ne izterjamo, Je rezultat takšnih operacij enak ničli. Takšnim in podobnim akcijam se moramo v bodoče izogibati, ker zamenjave med zalogami in terjatvami ne vodijo k uspehu. Zniževanje naših zalog ima poglavitne najoge v tem, da poslujemo z manjšimi sredstvi in ustvarjamo več, da smo v manjši odvisnosti od naših kreditorjev, bodisi bank ali dobaviteljev, da prihranimo na sedanjih visokih zneskih obresti in drugih dajatev itd. in da končno podjetje pride do prepotrebne likvidnosti, ki je temelj vsakega rednega in nemotenega poslovanja. Kolektiv nekaj nad tristo kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, 9 stalnih servisnih delavnic, '219 pogodbenih servisov, 1600 milijonov ustvarjenega brutto prometa_____K tem še tisoče in tisoče uslug, napotkov in nasvetov, ohrabrujočih smehljajev, morje prepričljivih besedi izrečenih v prid in dobro Iskre ... To je servis Iskra, oktobra 1965. leta, po dobrih štirih letih svojega obstojal Toda—še vedno se zdi, da nismo prav doumeli ogromnega pomena te organizacije; ki posega s svojo dejavnostjo v zadnje pore našega poslovnega • življenja, kot nujen spremljevalec naporov in u-spehov naših tovarn. Toda leta tečejo, število naših izdelkov v eksploataciji se nenehno povečuje in z( njimi vred tudi naša odgovornost, napredek in ugled. Naš servis postaja organizem, ki mu je lastno nujno večanje in izpopolnjevanje v širino in globino in ki postaja čedalje pomembnejši faktor v življenju ih delovanju tako ži-vopisanega podjetja kot je Iskra., Še potem, ko nam. bo uspelo omejiti naš proizvodni program na logični in komercialno utemeljeni obseg, bo ostal Za nami dolg rep naših obveznosti do strank in klientov, lastnikov naših izdelkov, za katere smo obljubili nego in solidno vzdrževanje. Tovariši iz servisa so nepoboljšljivi optimisti: trdijo, da jih zloglasna reforma ne more za enkrat prizadeti. Narobe — vse kaže, da bodo naše stranke posvečale večjo skrb našim proizvodom in, da bodo skušale podaljšati življenjsko dobo investicijskemu in reprodukcijskemu blagu do skrajnih možnih meja. Refor- K mnenju DS »Avtoelektrike« Tudi glede servisa je bilo v naknadnih stikih predstavnikov tovarne in PSO ugotovljeno, da obstaja možnost za povsem čiste ekonomske odnose, s tem, da se mesečno obračunavajo garancijska po. pravila z vsem ustreznim dokaznim materialom na direktni relaciji PSO — tovarna. Glede na pripombo delavskega sveta tovarne Nova Gorica pripominjamo, da razdelilni ključ za razdelitev stroškov skupnih služb, posebno pa stroškov PSO, rezultira iz sedanjega načifia obravnavanja teh stroškov preko gospodarskega' plana podjetja. PSO je prepričana, da tak način ni dober in je zato že večkrat predlagala spremembo, tako da bi bili stroški PSO predmet direktnega dogovora tovarna — PSO. Smatramo, da je na tak način možno zelo • hitro ugotoviti optimum prodajnih stroškov tovarne Nova Gorica. ' Ml V tem okviru želimo prit pomniti, da ugotovitvej"ki sol vsebovane v poročilu posebne komisije, ki je obravnavala problematiko tovarne v Novi Goriči — kar zadevajo PSO jn še posebej navedeni postopek okrog reklamacije- CRVENE ZASTAVE Kragujevac — niso točne, kar je razvidno iz posebnega poročila, ki ga je za ta primer sestavila-naša servisna služba in ki je bilo med drugim dostavljeno tudi tovarni v Novi Gorici. Za prodajo izdelkov tovarne.- Nova Gorica so v PSO konkretno angažirani trije delavci, in sicer: šef prodajnega oddelka avtoelektrike, en prodajni referent in en pro-dajno-tehnični referent. Poleg tega pa že vsa leta uspešno pospešuje prodajo zlasti pa odnose s kooperanti Poslovno združenje »ČIS,« ki je bik) v celoti prganizirano na pobudo ISKRE, v'‘direktnem interesu proizvodnje avtoelektrike. ma gre zato v prid servisni dejavnosti, ustvarja pa pri kolektivu občutek nelagodnosti spričo še vedno nezadostnih in nepopolnih servisnih kapacitet, zvezanih z novimi investicijami. Res, tistih dvesto in nekaj pogodbenih so-trudnikov je nedvomno lepo število: toda vsiljuje se vprašanje, koliko teh »adoptira-nih« iskrašev misli in ravna res po iskrško in si z nami vred prizadeva ohraniti ugled močne in solidne firme. Da ne bi prejudicirali stvari, je najbolje, da se vzdržimo prenagljenih sodb, opremo pa se vseeno lahko na določeno logiko in na dosedanje, ne vedno dobre izkušnje. Zato ostanejo - investicije še naprej problem številka ena. Nikjer ne povzročajo restrikcije tako daljnosežnih posledic kot pri organizaciji, ki je v prvi vrsti poklicana in sposobna gojiti dobre odnose z našo klientClo in dati resnično težo naši manj ali več upravičeni farni q kvaliteti; tradiciji itd ... Sredstev za investicije, kot je znano — ni, in kaj potem? »Sprijaznili smo se'začasno s situacijo, vendar nismo vrgli puške v koruzo«, meni šef službe, tovariš Dvoraček. »Prestrojavamo se med hojo, izpopolnjujemo naše organizacijske predpise, skušamo doseči tehnično in kadrovsko monolitnost, ki jo terja organizacija naše vrste.« Se zdaleč ni res, da ima Iskra samo devet komercialnih žarišč, kjer se oblikuje naša prodajna, in proizvodna politika. Ne moremo mimo tega, da je vsaka od dvestotih pogodbenih delavnic prav tako del našega življenja, vsekakor v dosti večji meri, kot smo ponavadi, pripravljeni priznati. Zato gredo napori vodstva servisne službe za tem, da združi poslovanje v čimvečji meri pod eno streho in da'postane čedalje ,manj odvisno od slučajnostnih faktorjev, nad katerimi _ nima (Dalje na 4. strani) Uspela mladinska konferenca v Novem mestu Obračun dela družbenih organizacij v tovarnah je nekoliko drugačen od obračuna . dela samoupravnih organov. Medtem ko samoupravni or-: gani' v okviru; postavljenih > normativov (tudi lastnih) ugo-%;■ tavljajo realizacijo j konkret-- nih nalog, je dolžnost družic bonih organizacij tudi ugo-5t;:javljanje' postavljenih, stališč - in njihova konkretizacija preko ostalih mehanizmov. Za tako obliko dela.page potreben jasen program 'a n konti-huiranpst njegovega izvaja-' n ja. ' Teb nekaj načelnih ugotovitev naj služi za , merilo pri ' 'oceni uspešnosti pretekle mladinske konference v Tovarni f .usmemiških naprav Novo mesto. Osnovni ton konferenci je dalo letno poročilo, ki je na kratko zajelo le nekatere . probleme, s katerimi ■ se je srečevala mladina pri svojem, delu. Namen poročila i ni bil samo registriranj e pre->.-;'teklih dogodkov, ampak predvsem spodbuditi mladince, da •sami 'konkretno ugotavljajo in' kritično ocenjujejo. svoje ; delo. Od načelnih ugotovitev , o splošni situaciji* V podjet-'C i« .injjižvajanju Sanacijskih ' ukrepov je poročilo prešlo na konkretno obravnavanje j aktivnosti mladincev — članov samoupravnih organote sodelovanje ■ z ostalimi družbeno — političnimi, organizacijami, oceno mladinskega tekmovanja v dvigu produ-ktivnosti in kulturno — pro- ■ Slučajno nam je prišla v .roke razpredelnica, iz katere je razvidno, kdo mora pošiljati 14-dnevno podatke o tržni situaciji obstoječi jduž-bi ¿a ražiskavo trga (PSO) .iSn kdo. ta poročila tudi resnično pošilja. Ker so zahtevani podatki v pčvi vrsti ma- svetne ter športne dejavnosti aktiva. Pozitivno je ocenjeno dejstvo, da .so v tej mandatni dobi štirje mladinci člani'delavskega sveta in eden član upravnega odbora. Mladina vsekakor pričakuje od njih, da bodo pravilno zastopali njihova stališča, in težnje. Članstvo v samoupravnih organih narekuje dolžnost aktivnega udejstvovanja in prenašanja pridobljenih izkušenj na vse ostale. Pasivnost posameznikov je dostikrat povod za posplošeno oceno o dejavnosti-* celote. Sodelovanje ž ostalimi' družbeno — političnimi organizacijami poteka nqgnalno, zaželeno pa bi bilo tesnejše in bolj koordinirano skupno delo, ; predvsem. s sindikalno podružnico, šaj "tvOrijo nad 40 % članov sindikata prav mladinci. S skupnimi akcijami, pomembnimi za vso. .tovarno, se. predvsem izognemo dvojnemu «obravnavanju pogostokrat istih problemov; Pri sodelovanju bo moral, aktivnejšo; vlogo odigrati- tudi aktiv Zveze komunistov, saj so. prav člani ZK v glavnem na odgovornih mestih, tako v upravnem in samoupravnem mehanizmu, kakor tudi v Vodstvih družbeno S- političnih organizacij. .Neuspeh pa je doživela mladina pri tekmovanju za -dvig produktivnosti v okviru podjetja. Nizko enajsto mesto (Dalje na 8. strani) odatkov men jeni PSO'ih vsem vodilnim delavcem podjetja zaradi usmerjanja' prodajne in poslovne politike podjet j a, nam je nerazumljiva nedisciplina nekaterih poročevalskih mest, zato jih tukaj navajamo: (da — poročilo poslano, NI — poročila, ni). ISKRA je od 25. do 30. oktobra razstavljala v Montreuxu v Švici, ob 100-letnici Mednarodne unije za telekomunikacije. Za danes Je posnetek našega razstavnega prostora, prihodnjič pa zapiski svetnika Vladimirja Senica in vodje sejemske službe Toneta Kurenta Z zasedanja DS »Elektromehanike« Poročevalska mesta Datumi obveznih poročil Filiale 11.9^65 25.9.65 . 9. i0.65 Ljubljana da da da Zagreb "da da da Split da da da . Beograd ■ NI. 'NI NI Titograd « Ni NI NI Sarajevo NT , .NI 5 dh Skopje NI NT- NI Ri.iaka da p NI da Prodajni oddelki PSO Zveze NI NI NI Naprave NI ' j da da Merilna tehnika NI NI NI Stikalna tehnika i da da da Avtoelektrika NI NI NI Klementi - NI NI NI. široka potrošnja 'NI' NI da Drugi Servisni sektor NI NI NI Montažni sektor ^ •. NI MI NI Izvozne branže NI NI NI Nabavna organizacija da i in NI ZZA da NI 1 NI Propaganda NI NI NI Kranj, 3. novembra — DS tovarne v Kranju je na svoji redni seji, ki so ji prisostvovali predstavniki družbe-no-političnih organizacij, člani, strokovnega kolegija in v-d. direktorja Boris Kryštufek predvsem obravnaval stališča in prečllbge, ki so, jih poslale, delovne enote, družbeno-poli-tične organizacije, strokovni kolegij : in upravni odbor k osnovam nove organizacijske oblike podjetja »Iskra«. Priznati je treba, da so se navzoči člani DS izredno prizadevali, da bi v razpravi o novi obliki organizacij ¿'izluščili vse prednosti pa tudi vse slabe točke, predvidene organizacije. Na razna vprašanja so odgovarjali prisotni člani kolegija in vodstvo tovarne. Po nekajurni razpravi, v kateri so 1 obravnavali vsako točko posebej in tudi za vsako posebej glasovali, so se odločili za varianto ZDRUŽENO PODJETJE, vendar z nekaterimi pripombami. DS, je bil mnenja, da z ozirom na današnjo finančno ih gospodarsko stanje podjetja, predvsem pa 'kranjske tovarne, splošne . tržne situacije, v naši državi in'¿notnega nastopanja na mednarodnem tržišču, inačica ZDRUŽENO PODJETJE najbolj odgovarja perspektivnemu razvoju tovarne.- DS je na podlagi analiz strokovnih služb ugotovil, da je: v okviru združenega podjetja mogoče vse odnose med , tovarnami, kakor dosedanjimi skupnimi službami (v katerih se bo število zaposlenih- občutno znižalo!) postaviti na čiste ekonomske odnose, ki so pogoj uspešnega poslovanja. Do posameznih ključnih vprašanj pa je DS zavzel: določena stališča, ki bodo predložena, komisiji za statut pri UO podjetja.' Ker so pripombe na predlog osnov nove organizacije podjetja »Iskra« podrobno preštudirane in katere,večino.je DS -v večurni ih plodni razpravi potrdil oz. sprejel, bomo bralcem nanizali le, nekaj bistvenih stališč DS do novega osnutka. Odnos tovarna — ZZA — DS je sklenil, čfe se tisti del razvoja, katerega dejavnost se nanaša na konkretne potrebe tovarne, vkljhčno z merilnimi napravami, priključi h kranjski tovarni. TTsmerjena in aplikativne raziskave, med katere tudi spada enotno oblikovanje izdelkov, priprava skupnih tehniških in tehnoloških osnov (standardizacija strojnih elemAtov, tipizacija materiala in gradbenih elementov itd) pa naj bi ostala združena za celotno podjetje. Odnos tovarna — Prodajno servisna organizacija — Elek-tromehanika se bo* še nadalje posluževala uslug PSO, prt čemer pa bo treba odnose izpopolniti in postaviti na čiste ekonomske temelje s klavzulo, da je PSO servisna enota, ki se je tovarna poslužuje le v primeru, če ugotovi* da je tako poslovanje v njenem interesu.. DS je soglašal, da je z gospodarskega stališča potrebno, da nabavna organizacija ostane v okviru podjetja kot koordinator, dokler je to poslovanje v, redu in-v interesu tovarne. RAZPIS I »ISKRA« — KRANJ, tovarna elementov za elektroniko, ; proizvodnja keramičnih kondenzatorjev ŽUŽEMBERK razpisuje naslednji prosti delovni mesti: Diplomanta I. ali II. stopnje VTš — smer kemija ali tehnika kemije, za delo v tehnološkem oddelka enote; diplomanta I. ali II. stopnje VTŠ — strojna smer ali strojni tehnik, za delo v tehnološkem oddelku enote. Pogoj: vojaščine prost, z nekaj leti prakse. Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku o" delitvi osebnega dohodka tovarne in delovne 'enote. Zagotovljeno družinsko stanovanje ali samska soba. Ponudbe z življenjepisom, in opisom dosedanjega dela sprejema kadrovski oddelek ISKRA KRANJ — tovarna elementov, proizvodnja keramičnih 'kondenzatorje" Žužemberk do 15.11.1965. • Finančni 'sektor v okviru podjetja je že "po osnovi 'osnutka reorganizacije dokaj razformiran, ker bodo finančne poslfe vodile z ozirom -na samostojen žiro račun — tovarne same. DS je dal k besedilu osnutka nekaj pripomb na celotni dohodek, skupni poslovni sklad, določanje cen* pfodajo med tovarnami, razlike v ceni' pri izvozu. Iz v osnutka predloga naj bi se tudi črtale nekatere funkcije*-ki niso združljive s "finančno in pravno samostojnostjo tovarne. DS je bil mnenja, da bi org.-kadrovski sektor š« obstajal v podjetju, vendai s točno določenimi nalogami ih dokler bi delal v interesu tovarn. DS je hkrati izredno pazljivo obravnaval perspektivni plan, gospodarski plan združenega podjetja in inve< sticijsko področje. Za delo teh služb, ki naj bi še'ostale, (j (Dalje ha 8. strani) M ■¡■»»■»■gall— M «iP P ' w. WBfflSBm wmw' Prvi inženiring radijskih sprejemnikov llllllll fill l m iBj MRjR-j ■MMe - C % K |§j|: MM ¿I / « Jh^T Ž&j»«n^w llifil JJ ■ Te dni so se sodelavci splošnega sektorja tovarhe elementov, poslovili od zveste sodelavke Dragice Tratnik, ki je po štirinajstih letih déla .v ISKRI odšla v zasluženi pokoj. V lažje slovo od kolektiva pa tale posnetek! ¿gg? ' Naš »Servis« in reforma (Nadaljevanje z 2. strani) učinkovitih ingerenc. Vsaka od naših servisnih postojank (domačih in najetih) nam lahko pridobi prav toliko novih strank in prijateljev naše hiše, kolikor jih lahko odbije in usmeri v naročje konkurence zaradi nezadostne strokovnosti in nerazumevanja naše proizvodne in komercialne politike. Teh dejstev ne kaže zanemarjati: uprava servisa ši zategadelj prizadeva, da v omejenih Okoliščinah stori tisto, kar se storiti dš. Konkretno: gre za pravočasno in‘ izdatno oskrbo z rezervnimi deli; ustrezno (servisom pri» lagojeno!) dokumentacijo, za vzgojo specializiranih strokovnih - kadrov. Na področju tehnike, ki se začne s predznakom »el ek» Marija Košmrlj Po kratki in hudi bolezni nas je za vedno zapustila v svojem 36. letu starosti naša dolgoletna vestna sodelavka Marija Košmrlj, zaposlena na liniji ploščatega releja v obratu avtomatskih telefonskih naprav kranjske tovarne. tro-« se bije že vrsto let skrit; toda trdovraten boj za »-prostor pod soncem«, za( osvajanje kupca, ki meri kvaliteto proizvoda izključno po hrabrosti, s katero podjetje določa trajanje garancije. En prodan števec nas obvezuje pet let, televizor dve leti, artikli; za široko rabo od 6 do 36 mesecev, profesionalni inštrumenti po individualnih pogodbah. To je vsekakor dobra spričevalo, toda končni izpit polagajo naši servisi. Upoštevati je treba tudi» določene spremembe v miselnosti naših klientov: Vedno več koristi, skušajo izvleči iz rumenega kartončka, ki smo ga priložili'proizvodu. Ih.ne samo; to: stranke ne nosijo več > pokvarjenih artiklov v naše' delavnice, temveč zahtevajo obisk ha , domu. S tem pa s,e spreminja tudi vloga našega servismana, ki postaja hišni; prijatelj, neob-hodni strokovni svetovalec in V- končni' liniji tudi akviziter za nova naročila. Poklicna dolžnost in komercialno poslanstvo se stapljata, Servisni ~človek postaja močan faktor V poslovnem življenju našega podjetja.- Spričo ‘relativno kratkega obstoja naše servisne službe stvari na'tem področju morda še ne teko -najbolje, zapaženih pa je navzlic temu nekaj simptomatičnih pojavov. Na primer, pri sklepanju raznih poslovnih aranžmajevln združenj,. :.ki se odVijajo nekje »na T^ajvišjem nivoju«’ (ClS, RIČ, itd.), je naša' servisna organizacija' močan adut. Zato naša sorodna podjetja ponavadi brez zadržkov polagajo svojo, servisno aktivnost in obveznosti v roke servisnih enot, ki- nosijo firmo našega podjetja.' Servisni kolektiv se teh nalog ne brani, ker pomenijo — če "nič drugega — določeno afirmacijo,' ki' temelji na. že dokazanih Hšghhih, »Sicer pa,« kot rad poudarja.'šef ' servisnega prodajnega oddelka tovariš, Drašler, »mi smo pač takšna organizacija, ki ji ni usojeno ih dovoljeno imeti težave, temveč' samo — naloge!« M. L. Dolgo pričakovana ekspanzija sežanske tovarhe radijskih sprejemnikov v tujino je naposled le prešla' v prave tirnice. Zadnji . dve pogodbi, kii.jot je tovarna sklenila prek » zun a nj e-t rgovin-'Škega oddelka PSO, kažeta že resen'poseg na tuja tržišča in bodočo, odločno preusmeritev . proizvodnje ha izvoz.'.; Po prvi pogodbi — gre za kompleten inženiring — bo dobavljala tovarna sestavne dele iranskemu kupcu Sepa-han Electronics Works Co. -.Ltd iz Teherana, ki jih bo le-ta montiral v radijske sprejemnike: Mimo delov bo tovarna poslala V Iran celotno tehnično dokumentacijo, opis ^tehnološkega postopka z navodili za montažo in koihpletno opremo z instrumehtarijem za kontrcf-. lo. pri montaži radijskih sprejemnikov In uglaševanje. Nekaj posameznih g instrumentov tovarna sama izdeluje, nekaj pa jih bodo izdelale „druge ’ naše tovarne. Prav te dni že pripravljajo prvo pošiljko. j' Pogodba vsebuje določilo, da'ee bo tudi nekaj iranskih -Strokovnjakov; usposobilo v Sežani ,za proizvodnjo in po potrebi pomagalo tudi nekaj •naših strokovnjakov _pri začetni, montaži radijskih sprejemnikov v Iranu. Celotna pogodba zajema 'inženiring,: za’ - vse, radijske sprejemnike sežanske tovarne brez:UKV (UKV oddajnikov v Iranu še nimajo). Prvi aparat» našo »KOZARO«, bodo v Iranu imenovali. »CO- -LOMBINA«. Sedaj pripravljajo podšestave za prvih 500 kosov 'sprejemnikov, medtem ko pogodba-določa izvoz sestavnih delov za 5000 radijskih sprejemnikov letno. Druga pogodba zajema pošiljko 2000 -kosov radij skali .sprejemnikov tipa. »Simfonija-Stereo« v države Južne Amerike. ■ Tudi tja bo tovarna poslala kompletno dokumentacijo za montažo, ta-. ko da se bodo posli- ' v prihodnje .razširili na celoten inženiring. Države Cále in Peru bodo tako postopoma organizirale lastno montažo in’ pozneje proizvodnji}: radijskih sprejemnikov. :!:; Tudi tretja novica glede izvozne dejavnosti sežanske tovarne jé razveseljiva. Končno je holandski institút JCE-MA poslal' atest za radijske sprejemnike, namenjene na kanadsko ' tržišče. Z manjšo spremembo, ki jb terjajo!kanadski predpisi, bo tovarni' lahko' pošiljala . predvidene -tipe sprejemnikov v Kanado in si tako ustvarila renome-za trajen jzvoz. Lefbšrijo izvozno obveznost, 133.000 $ bo tovarna v celoti realizirala in tudi do konca leta presegla. V Sežani ra« čumajo, da bo letošnji izvoz zajel'7% vse celotne proizvodnje, prihodnje leto pa že 33%.: Glede na sedanje pogodbe in predvidevanja ob razgovorih še za italijansko tržišče ji bo to vsekakor' tudi uspelo. Marjan Kralj K planu štipendiranja in izobraževanja Ce. hočejo i vodstva tovarn trezno' misliti na perspektiv-no bodočnost tovarn, tedaj-je več kot nujno, da mislijo na. bodoče strokovne kadre. Tako so v preteklem mesecu po . nekaterih tovarnah iztSrj?*: no 'razpravtjali~o planu štipendiranja za leto 1965-66 in povračilu šolnin. Tudi upravni odbor »Avto-elektrika« Nova, Gorica je pred dnevi razpravljal o teni' Njihova mnenja in sklepi pa so bili naslednji: . Pri štipendiranju na srednjih strokovnih šolah, ’prett- (Dalje ná 8. strani) KRITIČNE MISLI Marljivo ih zvesto sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci iz obrata ATN »Z vsem;, silami ea čimbolj še rezultate poslovanja v letošnjem letu,« bi se glasila parola, če bi bili kakšno desetletje nazaj. Danes nam takih parol ni treba več, kajti življenje samo in njegova neizprosna ekonomika nas silita, da prenehamo z vsakršno .mogočo filozofijo, da čim pf-eje prenehamo razpravljati o tem »kako bi, če bi... naj se to, naj se ono... naj;1 naj, naj ... če ...« in podobno, ter se lotimo ustvarjalnega dela. Delovna, mesta, ki jih zasedajo v. d. so razpisana, prijave ljudi bodo -sledile v nekaj dneh, rešitev pa prepustimo organom, ki so bili prav za izvedbo razpisov in za predlaganje kandidatov postavlieni s strani oreanov upravljanja. Prepričan šem, da so naši organi upravljanja dovolj sposobni in . zreli, da bodo izbrali prave ljudi, ki naj zasedejo izpraznjena delovna mesta vodilnih ljudi v podjetju in tovarni EM. Rekel sem »prave«, ne »najboljše«, kajti različna’ delovna mesta zahtevajo delavce različnih kvalifikacij iih različnih sposobnosti ter'temperamenta; in .prav zaradi tega sem poudaril,'* kot že v mojih prejšnjih člankih: le pravega clpveka na pravo delovno mesto. Najboljših pa itak ni, razen če ne. vera jemo v čudeže. Pa še nekaj sem hotel povedati: moti se tisti, .ki misli, da'bo z-novo garnituro naših vodilnih Hudi naenkrat de- narja in materiala dovolj, težav pa nič „več ali pa samo malenkostne! Da bo s samo--stojnostjo tovarn in samostojnim obračunom in samostojnim žiro1 računom naenkrat vse drugače, boljše, nobenih: trenj in nobenih »ki-turških posegov« (Odpuščanje). Mislim, da je tako mišr Ijenje zmotno! Zdaj naš čaka delo, sodelovanje, gospodar» jen je, boj proti vsakršnemu razmetavanju z’ našimi sredstvi, boj za nenehen zdrav, Ra četudi počasnejši napredek. S sprejetjem predlaganega statuta združenega podjetja Iskra bomo sprejeli naš zakon, našo ustavo o našem notranjem življenju, naših medsebojnih odnosih, pravicah, dolžnostih in obveznostih, kar bo zadostna podlaga za ureditev vseh do sedaj spornih problemov — le pošteno, od- krito in nepristransko, bomo. morali’ vsi skupaj pristopiti. in jih pričeti reševati- Podjetje Iskra, naj bo njegova notranja organizacija kakršna» koli, je s. svojimi kadri, s svojimi delavci v »vsakem času, tudi sedanjem, ki ni ravno rožnat, sposobno rešiti nase notranje probleme, če bo le vsakdo na svojem delovnem mestu napravil več kot zahteva dolžnost del. mesta. In * prvi vrsti naj se končajo vsj nepotrebni' »sestanki« m™ delovnim časom — upravičeni so samo USTVARJALNI sestanki, vse drugo pa naj se odvija v prostem času! Seveda pa bodo morali > t di zunanji faktorji ■ '(bansl i. p.) prav taker izvršiti^ svdjo dolžnost, na kar morajo naj še odgovorne službe pariti W tudi z vso resnostjo vplivat’* I.S, Enotnost nam je nujno potrebna Sindikalni odbor podjetja je 29. oktobra na svojem sestanku razpravljal o poteku razprav' o novi organizaciji podjetja, o sprejetih stališčih In pripombah jja zadevno gradivo. Osnovno stališče odbora je »poiskati najboljše rešitve v okviru podjetja«. V seda?-njem stanju, v katerem se nahaja podjetje, .je ta rešitev -za enote podjetja in podjetje kot celoto najbolj sprejemljiva. Govoriti o poslovnem združenju ali o odcepitvi — šo bili vsi enotni, da bi s tem sebi napravili »medvedjo u-slugo«. Zavedati se moramo, da prav v času, ko nastopajo^ težave, je enotnost še posebej potrebna. Da pa bo ta enotnost trdna in močna, je nujno potrebno, da se osnovni medsebojni odnosi (ekonomski in ostali) z novo organizacijo podjetja, katera je sedaj v razpravi, uredijo tako, da bodo enote postale povsem samostojne v združenem pod-? jetju. Zavedati se moramo, da bi se razdrobljene, samostojne tovarne težko ali pa se sploh ne bi mogle vključiti v mednarodno delitev dela, ki pa je spričo razvoja našega gospodarstva nujna. Skupno podjetje, mogoče ožje specializirano, z velikoserij-sko proizvodnjo, z nizkimi cenami — vse to pa so nujni pogoji za prodor na zunanji trg. /' Minevajo časi, ko so podjetja izvažala visoko pod svojo lastno ceno im jim je . država krila negativno razliko. Skok iz' ene skrajnosti v drugo — iz sedanje organizacije, ki je dokaj centralistična,, v odcepitev ni' zdrav in bi lahko imel za nekatere enote' usoden korak. Nujno pa je, je bilo poudarjeno, da v razpravah, ko se razpravlja o novi organizaciji podjetja, sodeluje čim-več delavcev, politične organizacije, strokovne službe tako, da pa to samoupravni organi na podlagi predhodne ; vsestranske razprave in stro- Uspela mladinska konferenca v Novem mestu kovnih ugotovitev, dajejo tehtne pripombe in dopolnila1 h gradivu, ki je bilo kolektivom dano v razpravo. 2e sam sanacijski načrt in njegovo izvajanje nazorno govorita, da je v okviru pod-# jetja skritih‘še mnogo rezerv, katere pa je treba samo aktivirati, Z novo organizacijo bodo dane enotam podjetja vse ' glavne ' ekonomske 'Mn ostale zadeve v njihovo upravljanje'’ in : gospodarjenje. To bo kolektive vzpodbudilo k boljšemu/ - ekonomičhejšemu poslovanju, k večji' produktivnosti itd. Prisotni so pri- ’ pomnili, da je gradivo o novi' organizaciji podjetja-podano zelo »učeho« oz., da je premalo komentarja, torej • podano preveč splošno. Izrazili so bojazen, da bodo glede na obseg dela skupne službe še ' vedno v takem obsegu kot so, itd. Mnogo govora je bilo o odnosih med tovarnami im ZZA ter PSO, kakor tudi | med skupnimi -službami. Iz te razprave je bilo razvidno, Light Amplification-by Sti-da tovarne hočejo še sodelo- mulated Emission of Rada-vati s temi službami,- samo tiom — z okrajšavo prvih F takem obsegu,''kot je za črk — laser, ali po naše Šofer Ivan Cimperman je s svojim kombijem brez večjih okvar in popravil prevozil že nad 105.000 km in, z vestnim upravljanjem vozila pridobil zasluženo priznanje, in nagrado Lepi konstrukcijski dosežki neovirano prebija v vodi — tako imenovani zeleni laser. Če navedemo Še laser kot svetlobni vir v optičnih na- njihove razmere, oz. glede na svetlobna ojačitev z induci- pravah; še zdaleč nismo na- (Nadaljevanje š 3. strani) med trinajstimi ekipami vsekakor ni realen odraz individualne prizadevnosti mladincev. Prej bi lahko trdili, da je manjkalo organizacijske čvrstosti in širših pobud. DPI neuspeha lahko, pripišemo spremembi norm, ki je bila izvršena med samim tekmovanjem in pomanjkanju materiala, ki je povzročalo stalno menjavanje dela ih celo njegovo pomanjkanje na posameznih delovnih mestih. V takih razmerah se je razrahljala tudi disciplina, ki je predstavljala enega izmed kriterijev- tekmovanja. Težje-razumljivo paje dejstvo, da v'vsem tekmovanja ni bilo niti, enega _ mladinca, ki bi podal predlog kake tehnične izboljšave, Tudi prizadevnost vodje tekmovanja tovariša Milana Jelovčana, ki je stalno kontroliral rezultate in vzpodbujal, ni našla zaželenega odmeva. Vsekakor bo potrebno v- primeru ponovhe podobne akcije spremeniti taktiko in uporabiti metode, ki bodo posameznike povezale v trdnejšo ekipd. Večjo vnemo in uspehe je mladina pokazala pri kulturnem in športnem udejstvovanju.-Tu je najbolj prišla do izraza ugotovitev o potrebi sodelovanja 'med mladinsko in sindikalno organizacijo. Skupile priprave in izvedbe proslav ob državnih praznikih so bile zelo uspešne, pri čemer pa gre nemajhna zasluga prizadevnemu kulturnemu fe-; ferentu Ljubotu Avguštinu, -i je z 'osebno angažiranostjo [ '• uspeval dolcajšen delež. Tudi športno življenje je bilo precej aktivno. Tu ni omejitve med mladimi J in _ lalimj člani kolektiva,- ki delujejo, v okviru sindikalne podružnice. Potrebno pa je poudariti, da bi bili rezultati lahko, še boljši, če bi bili posamezniki bolj disciplinirani in bi poskušali svoje individualne interese večkrat podrediti skupnim ciljem. V kolikor lahko trdimo, da je poročilo skušalo s kratko oceno na posameznih področjih vzbuditi diskusijo, moramo ugotoviti, da pravega odziva ni bilo. V razpravi, ki .so jo pričeli povabljeni gosti, predvsem predstavnik.., KK ZMS Iskre tovarišSDolenc in predsednik obč. komiteja -tovariš Dular, je bilo. izrečenih le malo tehtnih pripomb s strani ostalih mladincev, kakor da bi komaj čakali, da se razidejo. Nekaj zanimanja je vzbudila razprava o dopolnilnem izobraževanju in sistemu nagrajevanja- v tovarni, vendar je bito izrečenih le malo konkretnih misli. Na koncu' je bil izvoljen nov odbor v sestavu: Vinko Božič, Ivanka Hren, Peter Cigler, Marija Palčič, Ivan Gorše?' Ciril Modic, Branko runovič in Franc Medle. predsednika je bil ponovno izvoljen Vinko Božič. Konferenca je pooblastila novo vodstvo/ da na osnovi poročila In razprave izdela zaključke dn pripravi program dela za naslednje obdobje. To vsekakor ne bo lahka naloga, saj se bo treba spoprijeti z dosedanjo pasivnostjo, predvsem pa s svojim delom in stališči pokazati vso svojo vrednost. Z reorganizacijo podjetja se prenašajo na tovarne mnoge odgovorne naloge, za ret., pn/e le-teh pa bo morala tudi mladinska organizacija prispevati pomemben 'delež. V. M. potrebe ustrezno. Zahtevajo .pa tudii, da so ekoinomski odnosi do teh služb jasni in čisti, da ne bo po nepotrebnem hude krvi, kar je bil doslej -pogostokrat primer. Vsi prisotni so bili enotnega mnenja, da so, v današnji rano emisijo, katere bodočo pomembnost primerjajo tehniki samo z odkritjem radia, je v tehniškem svetu že prešla eksperimentalno fazo. Na sedanji razstav prometa v šteli vseh možnosti uporabe, ki se bodo s časom verjetno se razširile. Z laser tehniko se pri nas eksperimentalno ukvarjajoče različni inštituti-. Izredno lep Miinchhu obiskovalcem že uspeh -so po komaj letu ia pol raziskav dosegli v Zavodu za i avtomatizacijo — raz-? vojnih laboratorijih podjetja »Iskra« V posebnem oddelku — laboratoriju za tehnič-ho optiko, ki ji načeljuje dr. Zvonko Krevelj, so konstru- demonstrirajo prenos televi-dobi ’ ekonomsko razčiščeni zijskega programa prek laser-odnosi v dani situaciji elek- jevega snopa. Z. industrijsko, tronski industriji' Slovenije TV kamero namreč snemajo^ 'življenjsko potrebni. s ' prometni:, položaj na testnem Nelikvidnost -podjetja je križišču in ga prenašajo to vzrok, da se pojavljajo v pot že prek laserja na zaslon okviru podjetja različna ho? industrijskega televizorja, ta- irali večji del z uporabo do-tanja in težnje, -iki so nega- bo imenovanega- monitorja, mačega materiala vse tri fivna za nadaljnji razvoj. Če kjer prometniki optično za- vrste laser aparatur. Plinska se, bodo vse enote in posa- dedujejo potek prometa in uporablja plin helij in neon mezniki. dosledno držali ih ga seveda po potrebi tudi s izvajali sanacijski načrt pod- spremembo programa na se-jetja, povečavah produktiv- maforih preusmerjajo, nost, zniževali poslovne stro- Prenos radijskega ali televi-ške,. utrjevali delovno disoi- zijskega programa pa ni edi-phho itd., potem bomo našli- na revolucionarna novost nd-izhod iz nastalega položaja, ve tebnike. -Z' laserjem jeJ m emitira kontinuiran žarek z , valovno dolžino 6328 A, a trdna — rubinska z impulz-nim'- žarkom 6943 A. Obe izvedbi emitirata vidno žar* kov j e infra rdečega spektra, -medtem ko polprevodniška Nelikvidnost bo morda kma- mogoče industrijsko obdelo- *zve^a injekcijskega laserja lu odpravljena in podjetje bo vati različne materiale, z njim ? uporabo galij-arzemdne ne-začelo zopet normalno ,pošlo- vrtati ali variti. Se boli hva- boherctne diode pri valovni vati. S tein bodo tudi od- ležno je področje v medicini, dolžim 8400 A ne imitira za pravljenj nestrpni odnosi, ki npr. pri očesni kirurgiji za ?k° Vldnega koncentriranega vladajo v podjetju. Pri izpe- punktiranje in sterilizacijo. zaJ. a,.' zato, se,.®a d* f>Paz°-ljavi nove organizacije pa Z laserjem uspešneje in bolj Yatl i® i>rek slikovnega pre-bodo subjektivne sile imele natanono-merimo mikroteri- .-. ,. .. , , . vazno nalogo, zlasti pri tem, stične in astro -» razdalje, • Maborra onJski oddelek pod-da bodo pomagale dosledno prav tako z njim lahko opa- jetja pBl|l je praktično de-lzpeljati sprejeta načela/ zujemo podvodna dogajanja ™,onstrlral ,na SejI?u el.ektroker se laser žarkovje skoraj vse-tn-vrste laserja Se- J veda sp te prve aparature še -nekoliko poejfipštavljene. in šibkih oddajnih moči, •vendar "povsem zadostujejo za poskuse naposameznih specializiranih področjih tako, da imajo že dovolj naročil inštitutov, pa tudi industrije za prve serijske izvedbe. Nedvomno pomeni sedanji uspeh, ki je^ rezultat team-.skega dela okrog 10 strokovnjakov, prvi korak pri osvajanju nove -tehnike. V oddelku dr. Zvonka Krevlja predvidevajo, da bodo že naslednje leto prikazali na Sejmu elektronike tudi sedanjo , demonstracijo. na miih-' chenski razstavi prometa. Marjan Kralj izpeljati sprejeta načela/ Janez Šilc Primerjava proizvodnje 1983 - 1966 Tovarna 1964 1965 Elektromehanika- 9,947.938 10/455.491 Elementi 3,822.212 ' 4,394.419 Avtomatika 2,291.181 3,954.680 RA-sprejemniki 3,006.209 2,491.517 Aparati 2,315.108 2,604.966 Avtoizdelki 4,792.810 5,454.671 Elektromotorji 956.823 1,457.457 Naprave 922.584 888.544 Elektronika 1,060.676 1,038.480 Kondenzatorji 1,534.085 1,442.638 Instrumenti 860.744 1,075.496 Polprevodniki 872.283 1,079.997 Usmerniki 571.559 931.351 Mikron 143.325 331.609 Skupaj podjetje 33,097.537 37,650.716 % 105,1 115.0 172.6 82,9 112,5' 113.8 152.3 96,3 102.6 94.0 124.9 123.8 162.9 231.4 113,8 Naš razgovor Temeljite razprave za tehtno odločitev (Nadaljevanje s 1. strani) 5tva. Program ureditve tega vprašanja predvideva hude ukrepe, ki jih bomo morali izvršiti, da pridemo do denarja, ki ga imamo vezanega na skladiščih materiala nedokončane proizvodnje, gotovih artiklih in kupcih. Premiki v tej smeri so bi-% li vidni predvsem v‘zadnjih dveh mesecih. Brezpogojna izpolnitev teh nalog mora biti osnovni cilj za rešitev sedanjega težkega finančnega stanja, žiro račun, ki ga bodo enote dobile, naj bi bil stimulacija za hitro in brezkompromisno reševanje ter hitrejše obračanje obratnih sredstev. Optimisti pričakujejo rešitev tega problema že v prvem polletju leta 1966. VPRAŠANJE: Kakor vemo, pokrivanje izgub dii-' ši iniciativo kolektivov.! Ker zakonski predpisi tudi v novi obliki združenega podjetja ne prinašajo drugačne rešitve, nekateri kolektivi še vedno z dokajšnjim nezaupanjem ' sprejemajo ta določila. . Zdi se nam, da je večina članov kolektiva z osnovo 'premalo podrobno seznanjena, zato bi bilo prav, da o tem kočljivem i problemu slišimo tudi Vaše mnenje. ODGOVOR: Nova organizacija predvideva pokrivanje morebitnih izgub tovarn Iz rezervnega sklada te tovarne. Le v primeru, da svojega re- zervnega sklada nima v taki višini, se koristi rezervni sklad podjetja kot celote in če tudi tega ni, rezervni sklad drugih enot. S tem mislim, da je odpravljen eden od izredno perečih problemov pokrivanja izgub v sedanji obliki. Izredno nestimulativno je pokrivanje izgub ene tovarne iz ustvarjenega dohodka druge. Rešitev pa prav gotovo ni v delitvi in pokrivanju izgube, temveč v odpravi izgube. Po sklepu delavskega sveta ne more imeti nobena tovarna več planske izgube »za leto 1966. S tem je dana naloga, da je treba ta problem rešiti že v naslednjem letu, Po realnih izgledih je ta naloga rešljiva, saj Tovarna elektronskih naprav ne predvideva več izgube, Tovarna radijskih sprejemnikov pa bo morala svoj finančni rezultat rešiti v okviru Tovarne elementov za elektroniko in ostalih kooperantov. Ne smemo torej zanikati, da nova organizacija bistveno ne spreminja vloge samouprave v tovarnah in prinaša večjo odgovornost za gospodarjenje ter razpolaganje s sredstvi, ki so si jih ustvarile. Uveljavitev in realizacija teh nalog je pred nami Ne pričakujemo rešitve od danes na jutri. Ta proces lahko traja nekaj let, na določenih področjih pa nam lahko da takojšnje rezultate, če bomo znali naše napore pravdno usmeriti in z delom dokazati, koliko smo vredni. (Nadaljevanje s 1. strani) ratov. V združenem podjetju naj bi, tovarne imele popolno ekonomsko samostojnost, kar bi jih nedvomno vzpodbujalo^ bolj racionalnemu gospodarjenju; Formiranje skupnih skladov mora biti skupni interes tovarn in enot. Glede skupnih služb podjetja, pa je DS tovarne električnih aparatov mnenja, naj bi bile organizirane v skladu z dejanskimi potrebami tako tovarn kot združenega podjetja. ^Njihovo poslovanje bo moralo biti omejeno na obvezno manjše1 poslovne stroške. Le-te je potrebno temeljito analizirati in tako analizirane naj bi za posamezno tovarno odobravali samoupravni organi tovarn. Po mnenju DS te tovarne vidi kolektiv v združenem podjetju večjo možnost napredka, boljše, sodelovanje med tovarnami, uspešnejše nastopanj e na domačem in tujem tržišču, še zlasti.pa lažje reševanje deviznih, investicijskih in ■ drugih perečih problemov, od rešitve, katerih je odvisna nadaljna . razvojna pot podjetja. DS prodajno Servisne organizacije je v svojih pripombah navedel. nekatere, ki jih osnove nove organizacije podrobneje nišo obravnavale.-Med drugim meni, da bi morali del sredstev’ skupnega poslovnega sklada nameniti tudi za razširjeno reprodukcijo dejavnosti, ki jih PSO opravlja za celotno podjetje, saj je to ena izmed naložb Finančno stanje podjetja se zboljšuje (Nadaljevaje z 2. strani) za celih 5 milijard dinarjev, takorekoč brez zunanje pomoči. To naj bi bil tudi odgovor na razna namigovanja, ki jih zadnje čase beremo v časopisih, ki kažejo naše gospodarsko stanje v tako dramatiziranih oblikah, kot da smo na robu prepada. Ker .so nekateri pisci premalo seznanjeni z načeli ekonomike nasploh in našega podjetja še 'posebej, iščejo v bombastičnih naslbvih: »Kaj se dogaja v ISKRI«, »ISKRA v krizi«, itd. cenene učiiike pri svojih Devetmesečna proizvodnja Tovarna Plan v 000 Izpolnitev v 000 % Elektromehanika 11,163.061 10,455.491 93,6 Elementi 4,779.836 4,394.419 91,9 Avtomatika 3,943345 3,954.680 100,3 RA-sprejemniki 2,445.134 2,4912517 101,9 Aparati 2,826.432 2,604.966 920 AvtoizdeUd - 5,422.796 5,454.671 100,6 Elektromotorji 1,565.499 1,457.457 93,1 Naprave 920.220 888.544 96,6 Elektronika 1,296.952 1,088.480 83,9 Kondenzatorji 1,395.136 1,442.038 103,4 Instrumenti 1,088.940 1,075.496 98,8 Polprevodniki “981.593 1,079.997 110,0 Usmerniki 992.531 931.351 93,8 Mikron 569.300 331.609' 58,2 Skupaj podjetje • 39,393.375 37,650.716 95.6 poučenih in nepoučenih bralcih. Finančna problematika pri »ISKRI« je podobna drugim gospodarskim organizacijam našega ranga v državi. Če je to problematiko povzročil kolektiv »ISKRE«, jo bo znal in jo bo morkl rešiti sam, četudi za ceno svoje. življenjske ravni, če so pa to problematiko povzročili činitelji zunaj našega podjetjaj potem upravičeno pričakujemo, da bodo to činitelji zunaj nas morali upoštevati in temu primerno ukrepati. To je pa splošen problem ih ne samo problem »ISKRE«. Tomo Kraljič K-15 veljavne do konca januarja BEOGRAD, 2. novembra (Tanjug) — Po obvestilu jugoslovanskih železnic bodo letošnje vozovnice K-15 veljale, tako kot prejšnja leta, do konca januarja 1966 s pogojem, da se potovanje začne najpozneje 31. decembra letos. •podjetja, ki je v direktnem' interesu tovarn. In kér skupni poslovni sklad pomeni enega izmed hajbistvenejših ekonomskih instrumentov združenega podjetja, naj bi s skladom upravljal DS in ne UO združenega podjetja. Podrobneje bi bilo umestno definirati 'vprašanje prodaje ■med posameznimi .tovarnami,, kakor Rudi' vprašanje cen za medtovamiško prodajo. Glede odločitve, posamezne tovarne o tem, ali se bo za prodajo svojih izdelkov posluževala PSO ali ne, meni DS PSO, da bi morali predlog za reorganizacijo izpopolniti s tem, da se vse podrobnosti v teh odnosih med PSO in tovarno prepusti pogodbi med PSO in tovarno. Končno DS PSO meni tudi, da je za reševanje morebitnih sporov med posameznimi organizacijami znotraj združenega podjetja treba formirati nekakšno institucijo notranje arbitraže, kar je hkrati v skladu z določili, Temeljnega zakona o podjetjih.- Nadalje DS PSO pripominja tudi nujnost temeljitejše obravnave vprašanja obratovalnih; sredstev za dejavnosti PSO, vprašanja načina razpolaganja s sredstvi retencijske kvote, dosežene z .izvozom, kakor tudi vprašanja notranjih ekonomskih odnosov, med delovnimi enotami in v njih. Delavski svet tovarne elementov ža elektroniko se je po tehtnih razpravah v celoti odločil za. status združenega podjetja, v vrsti svojih pripomb na predlog za novo organizacijo podjetja pa meni, da se je treba dosledno držati roka in doseči veljavnost nove organizacije pravno in organizacijsko s l. januarjem 1966 in ne kot je predvideno v predlogu — da bi organizacijsko nova oblika ISKRE Ha uveljavljena šele s 1. julijem 1966. ' . ' •' Nadalje .DS : »Elementov« ugotavlja, da predlog hoye organizacije ne obravnava pristo j nositi samoupravnih organov združenega podjetja, kar pa bi bilo treba še naknadno podrobneje definirati. _ V novi organizacijski, obliki podjetja je treba dati ustrezen status tudi šolskemu centru, določiti njegove pristojnosti in način za financiranje njegove dejavnosti. Delavski “svet. v svojih pripombah ugotavlja, da za domači reprodukcijski material ni potrebna skupna nabavna organizaciji, ker to službo lahko opravljajo tovanie samostojno z 'medsebojnimi dogovori, zlasti ,pri nabavi domačega enakega ali sorodnega materiala. Glede tega pa DS tovarne elementov za elektroniko tudi predlaga,, naj bi bodoča organizacija dovoljevali a tovarnam, da kljub pogodbi za sodelovanje med PSO, nabavno organizacijo ter tovarno, organizacijska oblika dopuščala tovarni, da lahko sklepa; pogodbe tudi z drugimi posredniki izven združenega podjetja, če pri tem le- ta doseže ugodnejše poslovne pogoje oz. rezultate. Delavski svet tovarne električnih merilnih instrumentov v' svojih pripombah na predlog nove organizacije podjetja mieni, da bi morali šele na osnovi določil gospodarskega plana določati merila za delitev OD, torej — gospodarski, plan bi moral biti osnova-za delitev ne pa pravilnik o delitvi OD. Glede pokrivanja izgub meni DS »Instrumentov«, da bi moral predlog nove organizacije vsebovati tudi določilo, ki bi reguliralo pokrivanje izgube v primeru, da bi bila izčrpana sredstva rezervnega sklada ; tovarne, ki 1 je izgubo ustvarila, kakor tudi rezervnega sklada .podjetja. Prav tako bi bilo treba podrobno definirati to, kakšne obveznosti pokriva skupni rezervni sklad in kakšne skupni poslovni sklad podjetja, ¡Nadalje delavski svet pripominja,, daje potrebno predvideti sankcije za primer, če nabavna služba tovarni na primer ne preskrbi ustreznega reprodukcijskega materiala pravočasne*. Tovarna v takem primera PSO ne bi mogla pravočasno dobaviti svojih izdelkov. S tem bi morala PSO plačati penale, vendar ne po1 lastni, 'pap pa po krivdi nabavne organizacije. , Stremeti je treba pri-vprašanju skupnih služb podjetja za tein, da bo njihovo poslovanje. učinkovito in cenejše, ne pa, da,bi se v njih število režijskih delovnih-mest zaradi določenih sprememb še povečalo. Prav tako DS meni, da gospodarski plan zahaja preveč' v podrobnosti, s čimer, vsebuje že vsa določila za delovne organizacije in bi bilo pri tem—v njih .■sprejemanje gospodarskega plana le še formalnost,. občutno pa opejene pristojnosti samoupravnih organov tovarn. - Delavski svet tovarne usmemiških naprav v Novem mestuk osnovam nove organizacije ni imel posebnih pripomb, in v celoti soglaša z varianto — združeno podjetje, vendar pa mehi, da je treba novo organizacijo podjetja Izpeljati tako, da bomo poslovanje poeno-' stavili in pocenili, ne pa da bomo določene • dejavnosti duplirali in s tein povzročili ! večje stroške. Ker po varianti združeno podjetje prehajajo določene naloge na tovarne, mehi delavski svet, da bi bila umestna združitev organizacijsko - kadrovskega področja in sekretariata podjetja v eno enoto. -c- Dopisujté -v Iskro! Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 31. seje 170 »Elektromehanika« (25.10.1965) • Upravni odbor sprejema na znanje poročilo o doseganju norm za mesec september 1965. Po "poročilih kaže, da Je tovarna v septembru v povprečju presegala norme za 12,4%. • Upravni odbor je vzel na znanje poročilo finančnega sektorja o izpolnjevanju sanacijskega načrta. Pri tem ugotavlja, da je bil kumulativni plan za obdobje julij, avgust, september1 na R 3 znižan za 56 milijonov nad postavljenim normativom; na R5 pa normativ ni bil dosežen in so se zaloge v tem Mali „proizvodni čudež“ (Nadaljevanje s 1. strani) videz nepremagljive težave in probleme, s katerimi se skozi' vse leto bori naša proiz-1 vodnja. Brez domišljavosti se lahko letos ponašamo z dejstvom, da smo med večjimi podjetji elektro industrije edini, ki nam je uspelo povečati obseg proizvodnje v 9. mesecih na indeks 113,8%, v primerjavi na isto obdobje preteklega leta. Celotna panoga elektroindustrije SFRJ je dosegla v istem obdobju indeks povečanja 103%. Proizvodni rezultat ISKRE pa ima toliko večjo vrednost, če ga podpremo s sicer bridkim dejstvom, da smo namreč v 9. mesecih letošnjega leta uvozili reprodukcijskih materialov za 38,4% manj, kot v istem obdobju preteklega leta. To je nedvomen dokaz za to, s kolikšnim pomanjkanjem uvoznih reprodukcijskih materialov dosega ISKRA naj višji indeks povečanja obsega proizvodnje v celotni panogi elektroindustrije. Sicer pa naj ilustrira dosežene rezultate naslednji pregled: Leto d q> 1 o »9 «/j fi o Sž *2 G> 5 Ö ^ >5 S H j Ö.S . TJ «g p o\ r tj p» > |iYe Sli 1964. 1965 100,0 113,8 100,0 61,6 .100,0 225,0 Se bolj zanimivi so isti pokazatelji, če jih premaknemo v primerjavo z letom 1963: v odstotkih 1963 . 100,0 100,0 T00,0 1964 172,8- 84,0 271,4 1965 151,'9 136,0 120,8 Indeks letošnjega uvoza, ki izvoznega plana. je nižji za 16% celo nasproti letu 1963, dokazuje predvsem dvoje skrajnosti. Namreč: — da smo si dovoljevali v letih 1963 in 1964 spričo relativno tolerantnega sistema dodeljevanja in uporabe deviznih sredstev naravnost ^-»razkošen« uvoz; — da je letošnji, spričo pomanjkanja deviznih in dinarskih sredstev skrajno skrčeni uvoz, osnovna prepreka za boljše izpolnjevanje pro- **■ p T7 N w c3 ' O Hi I S"0 ON > rt :p, £3 Si "3 > 1963 1964 1965 3.105.000 4.237.000 2.644.000 1.065.000 1.284.000 •' 2.899.000 — 2,040.000 — 2,953.000 + 'žss.ooo f Prikazovanje tozadevnih uspehov nima namena poveličevati letošnje rezultate in s tem izkrivljati usmerjenost naših skupnih prizadevanj in naporov na še večjem angažiranju pri odkrivanju, mobiliziran ju in aktiviranju notranjih rezerv, še manj ima namen obnavljati pretirano sa-jnozavest ali . celo poslovno domišljavost, ki nam je' po- vzročala v preteklosti mnogo škode. Izključni namen, tovrstnih prikazov je v tem, da bi ši ob dejstvu, ko kljub vsem 'mogočim objektivnim težavam dosegamo zelo solidne proizvodne in poslovne rezultate, krepili vero v lastne sile in utrjevali prepričanje, da smo voljni in sposobni zmagati v sedanjem odločujočem boju. > -g- obdobju zvišale za 50 do 60 milijonov. Po sanacijskem načrtu bo tovarna morala znižati zaloge do konca leta na R3 še za 19 milijonov, na R 5 pa za 295 milijonov. $ Mesečno poročilo gospodarskega sektorja o gibanju zalog na skladiščih R 3 in R 5 kaže, da so se v mesecu septembru 1965 zaloge na R3 glede na stanje 1.7.1965 znižale za 13,7%, na R 5 pa za 0,1%, 9 Upravni odbor potrjuje dinamične faktorje stroškov po rebalansiranem planu za 1. 1965: januar — avgust 591, januar — september 604, ja-ntiar —, oktober 614, januar — november 621, januar — december 628. 9 Upravni odbor je obravnaval zahtevo delavskega sveta DE umetne mase za razširitev prostorov1 v tej delavnici. V zvezi s tem zadolžuje UO tehnični sektor, da predloži program, kako je vnaprej predvidena ureditev, te delavnice. Sklepi 25. seje UO »Avtoelektrika« Nova Gorica (20.10.1965) 9 Upravni odbor je na osnovi obravnave poročila komisije sklenil predlagati delavskemu svetu naslednje zaključke: ,a) Organi samoupravljanja ugotavljajo, da so v prvem delu poročila, ki obravnava odnose med tovarno in podjetjem, podrobno obdelani posamezni vzroki napetosti med tovarno in podjetjem. Predlogi za odpravo teh napetosti so v glavnem enaki že do sedaj podvzetim ukrepom in smernicam, na osnovi katerih se vrši sedanja reorganizacija' podjetja ISKRA. ~ b) V poročilu ni obdelano vprašanje medsebojnih odnosov z vidika ekonomičnosti in finančnega poslovanja' ter verodostojnosti ekonomskih in finančnih pokazateljev, s katerimi operira vodstvo tovarne na samoupravnih organih, razen področja rabatov, ki ga je komisija zadovoljivo obdelala. 9 Na osnovi nakazanih subjektivnih napak, ki vplivajo na proizvodne probleme, pa upravni odbor predlaga: a) Proces decentralizacije odgovornosti in kompetenc je potrebno s pospešenim tempom nadaljevati na vseh, vodstvenih nivojih in to s posebnim poudarkom na decentralizacijo odgovornosti. Tako kot so bile precizirane odgovornosti in kompetence vodilnega kadra v proizvodnji z organizacijskim predpisom od dne 28.7.1965, je potrebno precizirati tudi odgovornosti in kompetence vodilnih in Strokovnih kadrov v vseh ostalih sektorjih. To nalogo mora organiza-cijskb-kadrovskl sektor, skupno 1 s posameznimi sektorji izvršiti do 31.12.1965. b) Izpopolniti in izboljšati je potrebno metode vodenja delavcev in dela. V zvezi s tem se daje nalogo, da org-kadrovski sektor vsako leto organizira za vse vodilne delavce v proizvodnji izpopolnjene seminarje PIV metod. Do konca novembra leta 1965 pa mora organizirati tak seminar za vse tiste preddelavce, ki se takega seminarja še niso udeležili. Prav tako mora org.-ka-drovski sektor pristopiti k bolj sistematičnemu izobraževanju vodilnega kadra. V ta namen se je poslužiti tudi zunanjih sodelavcev. O rezultatih seminarja PIV metod, pa je poročati upravnemu odboru do 8.12.1965. c) Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in nezadovoljive kvalifikacijske strukture, poskušati pridobiti čim-več novih strokovnih sodelavcev — po možnosti že s prakso — kar nam bo omogočilo izvršiti potrebno selekcijo strokovnega kadra. Organizacijsko - kadrovskemu sektorju se priporoča, da skupno s proizvodnim sektorjem čimprej izvedeta predvideno reorganizacijo v proizvodnji, ki so jo samoupravni organi že potrdili. Vsi vodje sektorjev so dolžni kadrovski konsolidaciji posvetiti vso potrebno pozornost. č) Z vsemi razpoložljivimi sredstvi je potrebno zaostriti odnos do kvalitete. Vodilni delavci v proizvodnji so odgovorni za kvaliteto in se te odgovornosti ne smejo izogibati. Ne glede na dejstvo, da so bili vodilni delavci že večkrat seznanjeni z odgovornostjo za kvaliteto, se odnos do kvalitete ni občutno izboljšal. Prav iz poročila o reklamaciji izdelkov, izvoženih firmi OM, ugotavlja upravni odbor, da je dejansko največji del krivde za slabo kvaliteta na osebnem faktorju in le 'manjši, skoraj nepomemben, .na materialu in proizvodnih sredstvih. d) Proizvodni sektor in kontrola sta dolžna ukrepe za kvaliteto zaostriti do take mere, da do primerov reklamacij, kot -pri OM, v nobenem primeru ne bo več pri--šlo. e) Vodstvo proizvodnega sektorja in vodstvo kontrole sta dolžna podvzeti vse potrebne mere za izvajanje določil Pravilnika o normah. f) Organizacijsko- kadrovski sektor mora do konca meseca novembra izdati vse potrebne predpise za kroženje dokumentacije v tekoči proizvodnji. To je naloga, za katero je bilo postavljenih že več terminov, vendar do .sedaj še ni bila izvršena. Upravni odbor tak odnos do izvrševanja postavljenih nalog obsoja. g) Organizacijska - kadrovski sektor je dolžan do 15. novembra sklicati sestanek i vodilnimi delavci vseh prizadetih sektorjev in jim nakazati odgovornost za izvajanje Pravilnika o normah. Sklepi DS tovarne elementov za elektroniko (25.10. 65) DS sprejme sklep, da ila osnovi odločitve družbenih organizacij in delavskih svetov delovnih enot sprejme varianto I, in sicer status združenega podjetja. Tovarne so samostojne pravne osebe s samostojnim obračunom in žiro računom. - 9 DS na osnovi daljše ob-ravna ve osnutka statuta opozarja UO podjetja, . da se striktno drži roka, ki je določen za izdelavo posameznih faz statuta in da začne' nova organizacija pravno in ..organizacijsko poslovati od 1. 1. 1966, ne pa tako kot je v osnutku statuta predvideno, da bi pravno začela poslovati s 1. 1. 1966, organizacijsko pa s 1.7.1966. DS ne odstopa od postavljenega roka 1.1.1966. 9 DS istočasno zadolžuje komisijo, imenovano, od UO tovarne, da do 15'11. 1965 predloži kolektivu v obravnavo osnutek splošnih pravil o organizaciji, poslovanju in. medsebojnih odnosih tovarne. 9 DS je na osnovi obravnav po delavskih svetih delovnih enot ter po obravnavi družbeno-političnih organizacij in podanih pripomb potrdil gradivo osnutka statuta združenega podjetja Z naslednjimi pripombami: SPLOŠNE PRIPOMBE: a) DS ugotavlja, da gradivo statuta ne obravnava pristojnosti organov upravljanja združenega podjetja. b) Istočasno ugotavlja, da statut ne obravnava;_pristoj-nostl, način financiranja in status šolskega centra v združenem podjetju. c) DS ugotavlja, da osnutek statuta združenega podjetja ne obravnava vsebine členov 101, 110 in 114 Temeljnega zakona o podjetjih. č) DS ugotavlja, da podjetje s predloženim osnutkom nima sklada skupne porabe, iz katerega bi se vršilo financiranje dejavnosti družbenega standarda, se pravi počitniške skupnosti združenega podjetja, zato predlaga, da se osnovna sredstva. Počitniške skupnosti vrnejo ustanoviteljem. d) Na osnovi zbranih pripomb delavskih svetov delovnih enot in po daljši obravnavi DS tovarne ugotovi, da ni potrebna nabavna organizacija za domače tržišče, kot je predvidena v osnutku statuta, ker smatra, da lahko to službo opravljajo tovarne samostojno z medsebojnim dogovorom pri nabavi enakih ali podobnih materialov. e) Na osnovi daljše obravnave in predlogov\ delavskih svetov delovnih enot sklene DS tovarne, da se s statutarnimi določili omogoči organizacijam, da kljub sklenjenim pogodbam s PSO in NO lahko sklepajo pogodbe tudi z drugimi posredniki, če dosežejo organizacije ugodnejše pogoje. (Nadaljevanje na 8. strani) RAZPIS »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA razpisuje prosto delovno mesto NOČNI ČUVAJ v obratu »STIKAL«' Poleg splošnih pogojev mora kandidat Izpolnjevati naslednje posebne pogoje: " 1. da je splošno zdrav 2. da je odslužil vojaški rok 3. da ni bil obsojen zoper ljudstvo in državo 4. da izpolnjuje pogoje za posest in nošenje orožja 5. da ni vdan alkoholizmu ali mamilom Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek vključno do 19. novembra -965. Ponudbi je potrebno priložiti vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev. Vsak kandidat bo do 25. novembra 1965 pismeno obveščen o izidu razglasa. Z zasedanja delavskega sveta »Elektromehanika« Mehanografija v svetu (Nadaljevanje s 3. strani) isto klavzulo kot pri ostalih službah) je predlagal nekaj formulacij. DS je ugotovil, da v predlogu nove orgánizacijé podjetja ISKRA ni obravavan sistem samoupravljanja, zato je bil mnenja, da pristojni organi predlog sistema čimprej izdelajo, ker si nove organi--zacije brez spremenjenega sistema samoupravljanja . ni mogoče zamisliti. Prav tako je DS ugotovil, .da v predlogu nove organizacije ni nikjer posebej poudarjena osebna odgovornost vodilnih oseb. Člani DS smatrajo, da je osebna odgovornost edini pogoj za uspešno poslovanje, zato naj bo le-ta v naprej določena v organizacijski strukturi. Delavski, svet je. sprejel sklep, da mora'biti osnutek, ki bo korigiran na podlagi Komisija ekspertov v Združenih državah je ocenila, da bo vrednost instaliranih - komercialnih računskih’ naprav narasla od 6,4 milijarde dolarjev v letu 1964 na 17. milijard v letu 1970. Tako močan letni prirastek vrednosti gre zlasti na račun zamenjave klasičnih sistemov luknjanih kartic, katerih vrednost znaša trenutno 2,5 milijarde dolarjev. Te konvencionalne naprave bodo v večini primerov zamenjale manjše elektronske naprave. s (BTA, maj 1965) < Iz teh skopih podatkov je jasno razvidna razvojna pot naprav za obdelavo podatkov v prihodnosti. Elektronske naprave hitro § izpodrivajo stroje sistema luknjanih kartic. V zadnjih desetih letih je njihova hitrost in produktivnost narasla desetkrat, hkrati pa je njihova cena padla za desetkrat, kot re- zultat masovne proizvodnje. Pred kakimi desetimi leti so veljali stroji sistema luknjanih kartic kot izključno sredstvo za mehanizacijo na področju poslovanja. Danes pa sodobne elektronske naprave —čeprav so' manjše po velikosti, cenejše Od prejšnjih in z-manjšimi Stroški obratovanja r— predstavljajo povsem novo kvaliteto tako v, pogledu fleksibilnosti, kot v pogledu hitrosti in točnosti. One. omogočajo s svojo novo koncepcijo bistveno drugačne, učinkovitejše rešitve. Številna podjetja na zahodu i so zaradi .¿konkurenčne.' borbe . in nenehnega iskanj® novih poti za povečanje profita prisiljena, da jih uVaja-_ jo v poslovanje. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo ta val modernizacije, poslovanja prej ali slej nujno zajel tudi našo državo. J. M.m Dopisujte v »Iskro« predlogov tovarn, ponovno dan v razpravo 'delovnemu kolektivu še preden bo izveden referendum o novem statutu podjetja. Prav tako je tudi sprejel sklep, da se ob koncu prve polovice prihodnjega leta ponovno razpravlja o rezultatih nove oblike združenega podjetja in v primeru, da ne bodo dosej-ženi predvideni "efekti, postopa tako, kot bo v interesu z ekonomsko in finančno politiko tovarne. - Ob koncu zasedanja je DS »Elektromehanike« sprejel še dva sklepa in to: zaradi dotoka materiala je dana možnost, da bi v teh dveh mesecih le uspelo izpolniti letni plan proizvodnje, ■ s čimer bi se popravili tudi osebni do-' hodki. Zaradi tega je DS na predlog UO sprejel sklep, da se prosti soboti, 6.- novembra in 4. decembra ukineta. Nadalje je DS razveljavil sklep o izplačevanju manjših OD tistim enotam, ki niso v danem roku in določenih procentih odpustile delovno silo. Obračunavanje teh »sankcij« po sklepu DS s 15. novembrom odpade. Ado K Dlani) Šport mladini Sklepi samoupravnih organov (Nadaljevanje s 7. strani) • DS se strinja s sklepom UO 12. redne seje( z dne 11.10.1965, ki ee nainaša "na posojilo tovarne j Tovarni elektronskih naprav, Ljubljana in Tovarni elektronskih merilnih inštrumentov, Horjul, vendar bo o tern do-; končno sklepal, ko bo sprejemal proizvodni plan za tovarno za leto 1966. • DS tovarne je na osnovi svojega sklepa, sprejetega dne J6. 9. 1965 na 6. rednem zasedanju pod tč. 1 b) priporočil višino povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Ugotavlja pa, da se je večina enot tovarne pridrževala priporočila DS in sprejela sklepe za povračilo nad din 3000 do. 7000. Nekatere delovne enote tega priporo-čilr- niso upoštevale, zato fUr-rrv-DS da velia povrači- lo stroškov prevoza na delo in z dela v znesku din 3000, največ pa din 7000 od 1.11. 1965 za- vse delovne enote, zaradi enotnosti, enako. 9 Na osnovi sklepa DS tovarne, sprejetega na 6. rednem zasedanju z dne 16.9.65 v zvezi s stimulativnim nagrajevanjem za prisotnost na delu, ugotavlja DS, da efekt v proizvodnji ni dosežen, in sicer zaradi objektivnih vzrokov — nepreskrbljenost z materialom, medtem .ko je izpad zaradi boleznin ter zamud .in izhodov znatno manjše, zato sprejme sklep, da se stimulativni del še naprej izplačuje za dobo treh'mesecev na osnovi .dosedanje evidence zajemanja podatkov. Istočasno zadolžuje UO, da ugotavlja efekt stimulativnega nagrajevanja ter mesečno o tem ooroča DS tovarne. Dragi starši1 . Zdi se mi potrebno, da vas vzpodbudimo, da omogočite svojim otrokom vse-strano športno: udejstvovanje. V eni prejšnjih številk našega glasila ste lahko brali vabilo kranjskega telovadnega 'društva »Partizan«, danes pa vas vabimo, da svoje otroke pošljete v klube, ki delujejo v vaši okolici za tisto dejavnost, za katero imajo vaši otroci smisel in nagnjenje. To je enó. Rad pa bi vam povedal-še nekaj' o plavanju, ki* ni:-samo .šport ali vesela, zabava, temveč vse kaj''več, mnogo bolj resna zadeva! Več kot se nam ubije otrok v raziiih prometnih nesrečah — nam ;jih uitone! In to v glavnem zaradi tega, ker večina naših otrok NE ZNA PLAVATI! V kranjski občini je takih otrok več kot polovica, če pa k tem prištejemo še tiste, ki se samo za silo drže nad vodo, je ta rezultat še. bolj porazen. Verjetno drugod ni ta rezultat nič bolj ugoden. V Sloveniji imamo.več klubov, ki se aktivno bavijo s plavanjem: v Ljubljani (Ilirija, Ljubljana in Slavija Vevče), v Kranju (Triglav), v Radovljici, v-Tržiču, v Trbovljah (Rudar), v Ravnah, na Koroškem (Fužinar), na Jesenicah, v- Kopru, v Renčah in še drugod. Od vseh naštetih pa imajo najbolj idealtie pogoje za vadbo v Kranju, Ravnah, Trbovljah in deloma v Ljubljani, ker lahko vadijo preko celega leta tore», tudi Dozirni. Ker pa je a plavalni šport tudi izredno zdrav tako za fante kot za, dekleta, vabimo vse naše pionirje in pionirke (od 8. leta dalje), mladino, da se'vključijo v vnste: plavalnih ¡klubov, kjer pač obstajajo. Starše iz Kranja in okolice pa .želim obvestiti o naslednjem: Vse kranjske osnovne šole bi lahko koristile zimski bazen v Maj-dičevem logu najmanj enkrat na' teden za učenje plavanja in za samo plavanje.,; šole pa se nikakor ne more-, jo med seboj zmeniti za dneve in ure An za to, kdo bo nosil stroške uporabe bazena. Prepričani smo, da bi z dobro volje? že lahko našli rešitev. Otroci bi tako imeli življenjsko važen poduk in pouk — plavanje v bazenu, in potem nam nikdar ne bi ■bilo treba s strahom opazovati otroke pri njihovem igranju v vodičko smo na izletu kje ob vodi ali ob morju. Čas gre ,naprej in vsak teden, ki ga šole zamudijo, . gre v nepovrat. Zato, starši, urgirajte rešitev tega vprašanja 'na prvih roditeljskih sestankih! V.kolikor pa želite, da se vaši otroci aktivneje bavijo s tem plemenitim športom, pošljite vaše otroke v klub »Triglav«, in sicer kar na bazen. Otroci se lahko pridejo vpisat vsak dan od 10.30 do 12. ure, od 13.30 do 15. ure ali zvečer od- M. do 20.ure. Tam bodo dobili vsa ostala navodila in instrukcije. I.S. štipendiranja... . (Nadaljevanje s 4. strani) vsem pa pri štipediranju na tehniški šoli (strojila stroka), naj se. daje absolutna prednost" kadrom, ki zasedajo delovna mesta, za katera nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. UO je opozoril "vodstva oddelkov, da je treba upoštevati zasedbo delovnih mest, predvsem pa paziti, da ne bi iz enega oddelka obiskovalo izredno šolo toliko delavcev, da bi s tem nastal problem izpolnjevanja proizvodnje v dotičnem oddelku. Qrg.-kadrovskemu sektorju se je dal nalog, da do 31., januarja 1966 pripravi program štipendiranja na večernih šo-. lah za prihodnje leto ozir. perspektivni petletni program kadrov, ki zasedajo delovna mesta,’ vendar za ista nimajo ustrezne izobrazbe. Program štipendiranja naj bo pripravljen tako. kot ga predvideva Pravilnik o izobraževanju. V zvezi s strokovnim izobraževanjem je upravni odbor sprejel že vrsto sklepov, ki pa dosedaj še niso' bili realizirani.; zato je dal nalogo org.-kadrovskemu sektorju, da takoj pristopi'k izvajanju predvidenih seminarjev. Glede udeležbe na seminarjih pa jé bil UO mne | nja, da je treba, obravnavati’ vsak neopravičeni izostanek kot kršitev delovne discipli-ine.- ABC ZAHVALA Ob bridki izgubi moje žene MARIJE KOŠMRLJ se iskreno zahvaljujem sodelavcem pokojnice, sindikatu ATN v kranjski tovarni in mojim sodelavcem za izkrano sožalje," pomoč, cvetje in vence ter spremstvo na njeni zadnji poti. Anton KošmrlJ ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrij« za elektromehaniko telekomunikacije elektronike ® avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji! »ČP Gorenjski tisk« Kranj