□HK - GeoSrafiJa Perl 11 B 21 GEOGR. OBZORNIK /2000 3 49600005121,3 49600005121,3 GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAFSKI OBZORNIK Strokovna revija za popularizacijo geografije Založnik Naslov Glavni, odgovorni in tehnični urednik Uredniški odbor Zvezo geografskih društev Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenija Dejan Cigale GEOGRAPHIC HORIZON Professional Review for Popularization of Geography Publisher Association of the Geographical Societies of Slovenia Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenia Address Upravnik Prelom Tiskar Izhajanje Finančna podpora Cena Žiro račun Valentina Brečko, Karmen Cunder, Drago Kladnik, Miha Pavšek, Tatjana Resnik Planine, Maja Topole, Ana Vovk Korže Damir josipovič SYNCOMP Collegium Graphicum Četrtletno Quarterly Chief, Responsible and Technical Editor Editorial Board Ministrstvo za šolstvo in šport 450,00 SIT APP 50100478-44109 Ministry of Education and Sports 4,00 USD Nova Ljubljanska banka 50100-620-133 7383-20885/0 Administrator Typesetting Printer Frequency Financial Support Price Bank Account STROKOVNI ClANKI PROFESSIONAL ARTICLES Maja Topole Pokrajinske enote občine Moravče 3 The regions of Moravče Municipality Nataša Gostiša Družbenogeografske značilnosti turističnih 10 Sociogeographic characteristics of student tourist travels potovanj študentov Tanja Celebič Pričakovane posledice podnebnih sprememb v Sloveniji 16 Anticipated effects of climatic changes in Slovenia DOGODKI, OCENE, DRUŠTVA 21 EVENTS, REVIEWS, SOCIETIES Vsak avtor je v celoti odgovoren za prispevek. Each author is fully responsible for the task. NASLOVNICA Peče, ena manjših središčnih vasi v vzhodnem, razgibanem delu moravške doline, so prislonjene ob južno vznožje Hribovja Limbarske gore (foio Marko Kapus). FRONT PAGE Pece, one of the minor central villages in the agitated eastern part of the Moravska Dolina valley, lies at the southern foothill of Limbarska Cora hills (photo: Marko Kapus). ISSN 0016-7274 GEOGRAFSKI OBZORNIK POKRAJINSKE ENOTE OBČINE MORAVČE Maja Topole UDK: 911.6 (497.4 Moravče) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Pokrajinske enote občine Moravče Členitev občine Moravče na manjše homogene regije je bila narejena v okviru projekta Celostnega urejanja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Omogoča lažje vrednotenje zemljišč za različne tipe rabe tal. Podlaga zanjo so geografske analize najpomembnejših naravnih in nekaterih družbenih pokrajinskih prvin. Občina Moravče obsega dve glavni mezore-giji: podolje in hribovje. KLJUČNE BESEDE občina Moravče, Moravška dolina, regionalizacija, regije ABSTRACT The regions of Moravče Municipality The division of Moravče Municipality to smaller homogeneous regions was made within the frame of The Project of an Overall Development of Rural Areas and the Revitalization of Villages. It provides easier evaluation of land for various types of land use. The division is based on the geographical analyses of the most important natural and some social landscape elements. Moravče Municipality extends over two main mesoregions: lowlands and highlands. KEY WORDS Moravče Municipality, The Moravška Dolina valley, regionalization, regions AVTORICA Maja Topole Naziv: dr., univ. dipl. geografka in etnologinja, znanstveni sodelavec Naslov: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 1257793 Telefon: +386 (0)1 1256068 E-pošta: majatop® alpha.zrc-sazu.si Uvod. Obdelava temelji na geografskem informacijskem sistemu, ki omogoča prekrivanje kart, pa tudi uporabo najrazličnejših mate-matično-statističnih metod. Rokopisne karte strokovnjakov z različnih področij smo za ta namen digitalizirali. Nekatere smo tudi izpeljali iz osnovnih tematskih kart, karto rabe tal pa smo izdelali na podlagi letalskih posnetkov iz leta 1998. Vsaka karta je prekrita z mrežo kvadratkov velikosti 50 x 50 m. Celotno občino Moravče (61 km2) sestavlja 24.547 kvadratkov. Občina Moravče - regionalnogeo-grafski oris. Občina Moravče je 61 km2 velika upravna enota, katere jugovzhodni konec sega prav do geometričnega središča Slovenije. V celoti leži v zahodnem delu Posavskega hribovja. Ta je del alpskega, natančneje vzhodnega predalpskega sveta. Zanj je značilno nizanje gub z osmi v alpski smeri od zahoda proti vzhodu. Od severa proti jugu si tako izmenično slede antiklinalni svodi in sinklinalne ulek-nine. V okviru naše občine se v razdalji okrog 8 km zvrstijo le tri take enote z relativnimi višinami 300 do 400 m: Trojanska antiklinala, po kateri teče severna meja občine, Moravško-Laš-ka sinklinala - podolje, ki z nadmorskimi višinami 320 do 475 m predstavlja osnovno prometno žilo občine in njeno naselbinsko os, in Litijska antiklinala, po kateri je speljana južna meja občine. Severna meja poteka po severnih pobočjih Ferlevca (516 m), Limbarske gore (773 m) in Velikega hriba (763 m), bolj ali manj visoko nad levim bregom Radomlje. Strma pobočja Črnega grabna, ki ga je proti zahodu tekoča Radomlja vrezala v antiklinalo, pripadajo deloma že občini Lukovica. Južna meja moravške občine se prek strme stopnje Murovice (743 m), Ciclja (736 m) in Slivne (880 m) spusti daleč navzdol proti Savi in v grapi Dašenskega potoka lahko izmerimo najnižjo nadmorsko višino občine, 260 m. Dno savske doline spada že v občini Dol pri Ljubljani in Litija. Moravš-ko podolje se na zahodu na nadmorski višini 320 m odpre v široko Kamniškobistriško ravan oziroma v Ljubljansko kotlino. Na stiku se je oblikovala meja z občino Domžale. Okrog 13 km 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK vzhodneje je preval Kandrše (476 m), kjer poteka meja z občino Zagorje ob Savi. Ujema se z razvodnico med Drtijščico, ki teče na zahod, in Kandrščico, usmerjeno proti Mediji na vzhodu. Najvišji vrh v občini, Pivkelj turn v planoti Slivne, seže 880 m visoko. Višinska razlika med skrajnima točkama je torej 620 m, povprečna nadmorska višina občine pa znaša 485 m. Zaradi velikega deleža karbonatnih kamnin je v pokrajini skoraj 40% kraškega in 15 % fluviokraškega tipa reliefa. Iz literature je znan termin »moravški osamljeni kras«, v katerem je razvitih več kraških jam. Neprepustne silikatne kamnine sestavljajo 46% občine. Na nekaj več kot tretjini površja (37%) sta prevladujoča procesa rečna erozija in denudaci-ja. Ker vodotoki tudi poplavljajo, opazimo ob njih marsikje rečno-akumulacijski tip reliefa. Skupaj zavzema 9% površja, največji obseg pa ima ob Drtijščici. Povprečni naklon v občini meri 13° - v podolju 7°, v hribovitem delu občine pa 17°. Celotno območje je sicer del porečja Save, a vode Moravške doline delajo velik ovinek. Zbirata jih predvsem Drtijščica in Rača. Drtijščica izvira pri Kandršah, teče proti zahodu, nato pa se sredi Moravške doline obrne proti severu. Z ozko sotesko se prebije skozi antiklinalni svod in se tik pred Lukovico izlije v Radomljo. Rača, ki izvira v dveh krakih dokaj nizko pri Moravčah, le 500 m zahodno od zavoja Drtijščice, pa vijuga od srede podolja proti zahodu na Kamniškobistriško ravan, kjer se ji pri Dobu z desne pridruži Radomlja. Rača se pri Domžalah izlije v Kamniško Bistrico, ta pa že južno od Dola pri Ljubljani v Savo. Bistveno krajšo, večinoma manj kot 2 km dolgo pot po strmih grapah opravijo vode, ki izvirajo na južnih pobočjih Murovice, Ciclja in Slivne. Iztekajo se neposredno v Savo. Regija ima vlažno celinsko podnebje s povprečno letno temperaturo okrog 9°, januarsko -1 julijsko pa 19° ter nekaj nad 1200 mm padavin. Temperature so v zimskih mesecih Slika 1: Pogled izpod prevala Grmače na jugu prek Osrednjega ali Moravškega podolja proti prebojni dolini Drtijščice v Trojanski antiklinali (foto: Maja Topole]. 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK zaradi temperaturnega obrata rahlo višje, poleti pa rahlo nižje kot v Ljubljanski kotlini. Razlike počasi rastejo z nadmorsko višino in s pomikanjem proti vzhodu. Dobro polovico površja zavzema gozd; prevladujejo različni bukovi gozdovi. V kmetijstvu je najpomembnejše trav-ništvo oziroma živinoreja; travniki pokrivajo 17% občine. Danes ima Moravškci dolina dokaj zatišno lego med prometnima Črnim grabnom in dolino Save, kjer teče tudi najbližja železniška proga. Skozi Moravče pelje le stranska cesta med Ljubljansko kotlino in Zasavjem. Pomembnejši položaj je imelo območje v preteklosti, predvsem v ilirski dobi, od 8. pa do 4. stol. pr. Kr. Tu čez naj bi od Baltika proti Sredozemlju tedaj domnevno vodila jantarska pot, obstajale pa so tudi prečne poti, ki so povezovale trgovce od Padske nižine do Panonije. Na naravno dobro zavarovanih vzpetinah visoko nad dolino Save so v vsej železni dobi obstajala utrjena naselja. Razcvetela so se predvsem zaradi bližine nahajališč železove rude oziroma bobovca in s tem povezanega železarstva. Za eno najpomembnejših železnodobnih arheoloških najdišč v jugovzhodnih Alpah velja območje Vač tik ob jugovzhodni meji moravške občine. Najdbe iz keltske in rimske dobe so redkejše. V srednjem veku je skozi dolino vodila pomembna tovorniška pot, na varnejših vzpetinah pa je zraslo več gradov. Dolina je bila povezana prek Negastrna s Črnim grabnom, prek Grmač pa z dolino Save in njeno plovno potjo. Leta 1991 je v moravški občini živelo 4034 prebivalcev ali 66 na km2. Gostota v podolju je bistveno večja (138) kot v hribovju (24 na km2). Delež kmečkih prebivalcev je bil leta 1991 dokaj visok (9,9%, v Sloveniji 7,4). Od leta 1961 se je zmanjšal za štiri petine. Aktivni prebivalci delajo predvsem v sekundarnem sektorju (51 %), z 22% je zastopan terciarni sektor, le s 15 oziroma Slika 2: Naselje Zgornja Javorščica [550 mJ na položnem severnem pobočju kraške Murovice [743 m) (foto: Marko Kapus). 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK 12 % pa primarni in kvartarni sektor. Moravska dolina močno gravitira proti središčnim krajem Kamniškobistriške ravni z Domžalami kot bivšim občinskim središčem na čelu, delno pa tudi proti središčem v občini Zagorje ob Savi. Edino večje središčno naselje so Moravče; od leta 1995 je tu sedež novonastale občine. Kljub povezanosti s sosednjimi regijami gre v primeru Moravške doline za lepo zaokroženo in toliko zaprto enoto, da se je tu, na skrajni vzhodni meji uveljavljenosti gorenjskega narečja, kot njegova posebna veja razvil moravški govor. Členitev Moravške doline. Podolje zavzema 22,3 km2 ali 36% vse moravške občine. To je 300 do 540 m visok svet (povprečje 394 m), ki se ujema z Moravško-Laško sinklinalo oziroma z enim od dolov v sistemu Posavskih gub. V dolžini 12 km se razteza od Kamniškobistriške ravni na zahodu do prevala Kandrše oziroma do povirja Kandrščice na vzhodu. Največji delež (44%) regije pokrivajo miocenski pesek, melj, glina, prod in peščenjak, četrtino srednje- in zgornjetriasni apnenec, 18% pa kvartarne rečne naplavine Drtijščice in Rače ter njunih kratkih pritokov. Med tipi prsti je nad polovica rjavih distričnih z menjavo ran-kerja, okrog 37% pa rjavih karbonatnih in rend-zine. V Zahodnem ali Vrhpoljskem podolju, kjer prevladuje apnenec, se je razvil kraški relief. Svet je tu kamnit, vrtačast in prevotljen. Rača vijuga deloma po ozki, do 45 m globoko vrezani strugi, na vmesnih razširjenih delih pa pogosto poplavlja. Ker je dno doline marsikje mokrotno, je zatravljeno, marsikje pa uspeva le močvirno rastje. Tu, v najnižjem delu podo-Ija, je pozimi toplotni obrat najbolj občuten. V Osrednjem ali Moravškem in Vzhodnem ali Peškem podolju prevladuje destrukcijski rečno-denudacijski relief, ob vodotokih pa opažamo akumulacijsko-denudacijski tip reliefa. Ta je najbolj razširjen ob Drtijščici med Moravčami in Drtijo, kjer prevladujejo nakloni pod 2°. Sicer ti naraščajo od zahoda proti vzhodu. V podolju zahodno od Drtijščice merijo povprečno 7°, vzhodno od nje med 6 in 12°, na skrajnem vzhodu, v območju Muzgoške in Jerčeve gorice, pa zaradi odpornejše kamninske sestave celo med 1 2 in 30°. Povprečni naklon celotnega podolja meri 7°. Skoraj 30% njegovih tal pokrivajo njive, po 27% je gozda in travnikov. Največji delež pozidanih Preglednica I: Občina Moravče - regije. Ozn. Regija Površina Površin. Min. Maks. Povpr. Povpr. Št. Delež Gostota Št. Št. v ha delež nadm. nadm. nadm. naklon preb. preb. preb. naselij preb. v Moravški višina višina višina vst. 1991 1991 1991 1. 1992 na dolini v m v m v m naselje P1 Zahodno oli Vrhpoljsko podolje 584 9,52 316 402 366 7,0 750 18,59 128 10 75 P2 Osrednje ali Moravsko podolje 806 13,13 343 406 377 5,5 1763 43,70 219 11 160 P3 Vzhodno ali Peško podolje 844 13,75 384 542 431 9,1 565 14,01 67 10 57 P Podolje 2233 36,39 316 542 394 7,3 3078 76,30 138 31 99 HI Hribovje Sv. Mohorja 624 10,17 345 529 424 12,7 252 6,25 40 4 63 H2 Hribovje limbarske gore 1004 16,36 378 774 585 16,7 157 3,89 16 3 52 H3 Hribovje Murovice, Cidjo in Slivne 1599 26,06 400 880 586 16,9 283 7,02 18 5 57 H4 Južno podgorje Cidja in Slivne 677 11,03 260 658 455 19,5 177 4,39 26 6 30 H nriDovje 3904 63,61 260 880 537 16,7 956 23,70 24 18 53 MD Moravsko dolina 6137 100,00 260 856 485 13,25 4034 100,00 66 49 82 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK o Negastm Limbarska Gora MORAVČE " fg Vrhpolje Avtorja: Mauro Hrvatin, Maja Topole DeSen ^ ^ ) Regije podolja: P1. Zahodno a|i Vrhpoljsko pddolje Osrednje ali toaroviko podolje PjiVzhodno ali P«: Regije hribovja: 11. Hribovje Sv. Mohorja fc Hribovje Limbarske gore H^^ribovje Murovice, CiCijO in Slivne Hd jbžno Podgorje Ciclja in Slivne 2 3 4 5 km Slika 3: Pokrajinske enote Moravske doline. (13-14%) in ornih površin (28-37%) imata zahodni in osrednji del podolja, proti vzhodu pa raste delež travnikov. V osrednjem in vzhodnem delu podolja je kar 43 ha peskokopov ali 60% vseh nerodovitnih površin v občini. Tu namreč pridobivajo kremenčev pesek miocen-ske starosti, ki ga uporabljajo v livarstvu in gradbeništvu ter pri izdelavi ognjevzdržnih materialov. Vzhodno od moravškega jezerca (7 ha) sta zaradi večje razgibanosti za podolje nadpovprečna delež gozda (34%) in delež površin v zaraščanju (skoraj 5%). Naselja imajo tu manj ugodno prebivalstveno strukturo in glede števila celo nazadujejo. Sicer je v celotnem podo-Iju število prebivalcev v obdobju 1961-1991 naraslo za 23 %. Leta 1991 je tu živelo v 31 naseljih dobre tri četrtine vseh prebivalcev občine (gostota 138 ljudi na km2), v samih Moravčah z bližnjo okolico kar slaba polovica. Delež kmečkega prebivalstva je znašal 8,4%; zunaj osrednjega Moravškega podolja je bil še precej višji. Podolje je prometno najpomembnejši del moravške občine. Tu čez namreč vodi regionalna cesta, ki se pri Zelodniku (310 m) v občini Domžale loči od magistralne ceste Ljubljana—Celje, potem pa se čez 476 m visok preval Kandrše nadaljuje v občino Zagorje ob Savi. Ima izreden pomen za dnevne migracije tukajšnjih prebivalcev, ki so pogoste zlasti v smeri proti Domžalam. K hribovju štejemo 39 km2 ali 64% površja moravške občine. Na severu, v območju Trojanske antiklinale, zajema višine med 345 in 770 m, v delu južno od podolja, v območju Litijske antiklinale, pa med 260 in 880 m. Povprečna višina hribovja je 537 m, povprečni naklon pa 16,7°. Dve tretjini celotnega hribovja sestavljajo čiste karbonatne kamnine: sred- 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Peskokop kremenčevega peska Hudej-Ples v Vzhodnem ali Peškem podolju Ifoto: Maja Topole). nje- in zgornjetriasni apnenec in dolomit. Prepustne kamnine gradijo predvsem Hribovje Lim-barske gore in Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne. Tu prevladujeta apneniški in dolomitni kraški relief brez površinskih tekočih voda. Tu najdemo najvišje vrhove v občini, pa tudi večje kraške jame. V pobočju Slivne nad Dešnom se na površini 26 ha širijo kamnolomi apnenca srednje-triasne starosti, ki ga predelujejo v tovarni apna v obsavskih Kresnicah. Hribovje Svetega Mohorja na severozahodu in Južno podgorje Ciclja in Slivne na jugu pa sta iz neprepustnih silikatnih kamnin, največ iz permo-karbonskega skrilavega glinovca, peščenjaka in konglomerata (21,6%), po odstotek pa je kvartarnih rečnih naplavin, kvartarnega pobočnega gradiva in oligocen-skega konglomerata. Tu se uveljavlja destruk-cijski rečno-denudacijski tip reliefa. Mreža potokov je še posebej gosta v južnem podgorju. Nad polovico hribovja ima naklone med 12 in 20°, 22 % med 20 in 30°, 4% pa celo nad 30°. Pod 12° nagnjenega je 23 % površja. Med tipi prsti so najbolj razširjene rjave pokarbonatne prsti in rendzine, ki se, odvisno od naklona, menjajo na treh četrtinah površja. Na ostali četrtini najdemo rjave distrične prsti in ranker. Dve tretjini hribovja je pokritega z gozdom, kar 11 % površin pa je podvrženih zaraščanju. Gozd je precej pisane sestave; v odvisnosti od naklona in tipa prsti, osončenosti ter višine se tu menja okrog šest različnih gozdnih združb, v veliki večini (90 %) so bukove. V kmetijstvu je najpomembnejša travniška raba (11 %), njiv pa je povprečno 5,5 %. K višjemu deležu prispeva predvsem nižje Hribovje Svetega Mohorja s kar 14% zoranega sveta. Na pobočni terasi v Južnem podgorju Murovice, Ciclja in Slivne so ugodne razmere za sadjarstvo, a zaenkrat obstajajo tu le sadovnjaki starejšega tipa. Regija dobi sicer podpovprečno količino sončne energije (3952 MJ/km2 letno), a tu najdemo večino najtoplejših (93 % vseh površin z več kot 4400 MJ/km2 prejete sončne energije letno) in večino najhladnejših območij v občini (96 % vseh površin z manj kot 3600 MJ/km2). V celotnem hribovju je živelo leta 1991 v 1 8 naseljih 956 prebivalcev, kar pomeni slabo četrtino vseh ljudi v občini in gostoto le 24 prebivalcev na km2. V obdobju 1961-1991 je število upadlo skoraj za petino, leta 1991 pa jih je bilo tretjino manj kot v začetku stoletja. Delež kmečkega prebivalstva je znašal Slika 5: Vrtačast vršni del Limbarske gore (773 m) (foto: Marko Kapus). 8 1 GEOGRAFSKI OBZORNIK kar 15%. Hribovje je v smeri sever-jug težko prehodno, a od nekdaj je bila pomembna pot iz Črnega grabna prek Negastrna ter ob Drtijščici do Moravč v dolini, potem pa čez preval Grmače proti Savi. V železni dobi je imelo hribovje velik strateški pomen, danes pa območje zaradi odmaknjenosti, pomanjkanja prostora in slabe prometne infrastrukture nazaduje. 1. Gabrovec, M. 1996: Sončno obsevanje v reliefno razgibani Sloveniji. Geografski zbornik, 36. Ljubljana. 2. Hrvatin, M., Perko, D., Topole, M. 1999: Občina Moravče, Geografske podlage za ugotavljanje optimalne rabe tal. Elaborat na Geografskem inštitutu Antona Melika, ZRC SAZU. Ljubljana. 3. Letalski posnetki občine Moravče 21.7. 1998 v M 1 : 17.500, kontaktne kopije. Geodetski zavod Slovenije. Ljubljana. 4. Marinček, L. 1975: Gozdna vegetacija Moravske doline na miocenskih kamninah. Razprave, 18/1. Ljubljana. 5. Osnovna geološka karta SFRJ M 1: 100.000, list Ljubljana. Geološki zavod Ljubljana. Ljubljana, 1978. 6. Osnovna pedološka karta SFRlvMl: 50.000, list Ljubljana. Katedra za pedologijo, prehrano rastlin in ekologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Ljubljana, 1985. 7. Stražar, S. 1979: Moravška dolina, Življenje pod Limbarsko goro. Moravče. 8. Vegetacijska karta Slovenije v M 1:50.000 iz let 1973-1974, lista Ljubljana in Celje. Rokopisna karta Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Ljubljana. Slika 6: Kamnolom apnenca v jugozahodnem pobočju Slivne (880 m/, spodaj pa na višini 400 do 600 m poseljena, do 500 m široka pobočna terasa iz neprepustnih silikatnih kamnin (foto: Maja Topole). 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI TURISTIČNIH POTOVANJ ŠTUDENTOV Nataša Gostiša UDK: 911.3:379.85(497.4) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Družbenogeografske značilnosti turističnih potovanj študentov Prispevek predstavlja povzetek diplomske naloge »Družbenogeografske značilnosti turističnih potovanj študentov. V prvem so podani namen in cilji naloge ter njena izhodišča z metodologijo. Drugi sklop naloge je razdeljen na dva dela. V prvem so predstavljene značilnosti izbranega vzorca študentske populacije, v drugem pa so podane ugotovitve avtoričine lastne raziskave. V zadnjem sklopu sta obravnavana razvoj in sedanje stanje mladinskega turizma v Sloveniji. KUUČNE BESEDE turistična geografija, turistični tokovi, turistična potovanja, slovenski študentje, mladinski turizem ABSTRACT Sociogeographic characteristics of student tourist travels The paper is a summary of the graduation thesis entitled dThe Sociogeographic Characteristics of Student Tourist Travels«. The first section describes the purpose and objectives of the thesis, its bases and the methodologies applied. The second section is divided into two subsections of which the first one deals with characteristics of a selected population of students, whereas the second subsection presents the results of the author's own research. The last section discusses the development and the current state of the youth tourism in Slovenia. KEY WORDS geography of tourism, tourist streams, tourist travels, Slovene students, youth tourism AVTORICA Nataša Gostiša Naziv: univerzitetna dipl. geografinja in sociologinja kulture Naslov: Viška cesta 49/D, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 264 249 E-pošta: natasa.gostisa@slovenijaturist.si Uvod. Industrijska družba je konstituirala mladost kot posebno kategorijo med otroštvom in odraslostjo. Le-ta je v zadnjih desetletjih pritegnila tudi zanimanje znanosti. V postindustrij-ski oziroma postmoderni družbeni strukturi ima mladina pomembno vlogo. Mladina namreč predstavlja nekakšen pomanjšan model oziroma zrcalo družbe, ki jo tudi nekoliko prehiteva in s tem napoveduje njene trende (5). Namen, metodologija in predstavitev vzorca. Glavni namen diplomske naloge je bilo ugotoviti in predstaviti nekatere družbenogeografske značilnosti turističnih potovanj slovenskih študentov. Naloga se je nanašala na turistično povpraševanje specifične socialnogeo-grafske skupine prebivalcev Slovenije, katere značilnosti sem skušala razložiti s pomočjo nekaterih socialno-demografskih dejavnikov in nekaterih zunanjih dejavnikov turističnega povpraševanja, in na prostorske, časovne in druge značilnosti njihovih turističnih potovanj. Ob tem sem skušala ugotoviti, kako prostor s svojimi možnostmi in omejitvami vpliva na razvoj in značilnosti turističnih potovanj oziroma migracij. Pri izdelavi diplomske naloge sem se posluževala kabinetnih in terenskih metod dela. Med kabinetnimi metodami sem uporabila metodo kompilacije oziroma povzemanja po literaturi, metodo vnosa (v delovne tabele), analize in preračunavanja podatkov, dobljenih z anketiranjem, in statističnih podatkov ter metodo izdelave kart. Med terenskimi metodami sem uporabila metodo anketiranja z vprašalnikom. Raziskavo sem omejila na redno dodiplomsko fakultetno študentsko populacijo Univerze v Ljubljani in na leto 1998 (poleg raziskave preteklega potovalnega obnašanja študentove družine). Izbor vzorca je bil slučajnosten in je obsegal 210 študentov, kar predstavlja 0,65 % osnovne populacije. Za obdelavo podatkov sem potemtakem uporabila metodo vzorcev ali reprezentativno metodo. Statistične parametre, ki sem jih ocenila za vzorčno populacijo, sem nato posplošila na osnovno populacijo (ocene vrednosti v osnovni populaciji). Izhodišča in razlaga terminologije. Osnovno izhodišče za mojo diplomsko nalogo 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK je predstavljala raziskava Statističnega urada Republike Slovenije »Turistična potovanja doma čega prebivalstva (po anketi o porabi v gospodinjstvih), Slovenija, 1997, Statistične informacije, 1998«, s katero sem tudi primerjala svoje izsledke, zato sem uporabila enako terminologijo: • Izlet je turistično potovanje, krajše od 24 ur, torej brez nočitve. Lahko traja le nekaj ur. • Turistično potovanje je vsako bivanje s prenočevanjem zunaj kraja stalnega bivališča, ki traja več kot 24 ur in manj kot eno leto. • Krajše turistično potovanje obsega vsaj eno nočitev, vendar ne več kot tri zaporedne. • Daljše turistično potovanje ali letovanje zajema vsaj štiri zaporedne nočitve (4). Predstavitev rezultatov. Od vseh 210 anketiranih študentov je leta 1998 odšlo na vsaj eno turistično potovanje 205 študentov, kar predstavlja 97,62% vzorčne populacije. Najvišji je delež študentov, ki so leta 1998 odšli na dve potovanji. Sledita deleža študentov, ki so tega leta potovali enkrat in trikrat. Ob tem je vzorec anketiranih študentov izkazal večjo turistično-potovalno intenziteto za leto 1998, kot je bila ta v okviru družine v preteklosti. Z družino so v preteklosti še bodoči študentje najpogosteje odšli na eno potovanje na leto. Tisti, ki niso potovali, so kot oviri za odhod na pot najpogosteje navajali delovne obveznosti in pomanjkanje denarja (gl. sliko 1). Slednji razlog je bil prav tako drugi najpogostejši Slika 1: Razlogi za odsotnost turističnih potovanj vzorca študentov leta 1998. razlog študentovih staršev, poleg primarnega razloga »odsotnost same navade«. Med razlogi za nepotovanje slovenskih turistov leta 1997 pa so prav tako finančni razlogi igrali primarno vlogo. V okviru spolne strukture je bila opazna razlika v korist potovanj študentk, ki se je povečala v okviru kratkih potovanj. Podobno prevlado ženskega spola sem zasledila tudi pri pregledu statistik prodaje različnih vozovnic pri poslovalnicah Erazem in Mladi turist, ki se ukvarjata z mladinskim turizmom. Pri pregledu študijskih značilnosti je bila opazna prevlada potovanj študentov družboslovnih smeri študija, ki se je prav tako povečala v okviru kratkih potovanj. Potovanja so povezana s spoznavanjem zgodovine, družbene in politične ureditve ciljne države ali območja, spoznavanjem njene kulture, tako etničnega izročila kot tudi sodobnih kulturnih tokov ... Vse to pa je seveda bolj povezano s širšo družbeno naravnanostjo, zato ni presenetljivo, da so študentje družboslovnih smeri študijev potovali pogosteje. Glede na letnik študija so po številu potovanj močno izstopali absolventi, blizu pa so jim sledili študentje prvih letnikov. Ponovno je bila razlika bolj opazna v okviru krajših potovanj, medtem ko so bile razlike v okviru daljših potovanj manjše. Prav tako se je izkazal vpliv tipa gospodinjstva oziroma vira družinskih denarnih sredstev, saj so najpogosteje potovali študentje iz nekmečkih gospodinjstev, najmanj pa študentje iz kmečkih gospodinjstev, kar je povezano z načinom dela, višino zaslužka in vrednotami. Delo na kmetiji namreč ne pozna urnika, zaslužek je pri kmečkih gospodinjstvih običajno manjši, investicije v turistična potovanja pa nižje. Predvsem velja to za daljša potovanja, medtem ko se je pri krajših pojavilo drugačno zaporedje. Na kratka potovanja je namreč odšlo najmanj študentov iz mešanih gospodinjstev, kar je razložljivo s povečanim delom na kmetiji ob koncu tedna. Glede na vir študentovega lastnega zaslužka so bile razlike zanemarljive. Vseeno so najpogosteje potovali študentje, ki so ob študiju opravljali še honorarno delo. Pri pregledu vpliva izobrazi bene stopnje obeh staršev na pogostost: 7,14% 14,29% 21,43% ■ družinske obveznosN G Studijske obveznosti □ delovne obveznosti ■ pomanjkanje časa 28,57 % 14,29% □ pomanjkanje denarja □ pomanjkanje ustrezne družbe □ odsotnost potrebe □ drugo GEOGRAFSKI OBZORNIK ¡anje potovanj študentov sem ugotovila, da so najpogosteje potovali tisti študentje, katerih starši so imeli višjo stopnjo izobrazbe, vendar trend naraščanja potovanj pri študentih ni povsem sovpadal z naraščanjem očetove oziroma materine izobrazbene stopnje. Vpliv izobrazbene stopnje na turistično-potovalno intenziteto je bil bolj izrazit pri slovenskih turistih. Vpliv posedovanja družinskega sekundarnega počitniškega bivališča (vikenda) na turistično-potovalno intenziteto vzorca študentov se je izkazal kot pomemben predvsem pri kratkih potovanjih, kar je tudi razumljivo, saj so bile prenekatere počitnice vezane na obisk vikenda. Ob koncu naloge sem podala tudi pregled regionalne strukture potovanj slovenskih študentov. Največ potovanj so leta 1998 opravili študentje iz Zasavske regije (5,29 potov./štud.), sledijo pa jim študentje Pomurske (3,38 potov./štud.) in Osrednjeslovenske (3,20 potov./štud.) regije. Izbor ciljnih območij se med regijami ni bistveno razlikoval, saj so študentje iz skoraj vseh regij najpogosteje potovali po Sloveniji. Prav tako nisem zasledila pomembnejših razlik glede povprečnega števila potovanj študentov s stalnim mestnim bivališčem in stalnim bivališčem v bližini mestnega središča ali na podeželju. Kot pravi Jeršič (3), se rekreacijske in s tem tudi potovalne navade mestnega in podeželskega prebivalstva izenačujejo. Postopna preobrazba iz agrarne v industrijsko in urbanizirano družbo je v Sloveniji namreč spodbudila raznolike oblike in učinke preživljanja prostega časa, ki so značilni tako za mesto kot podeželje oziroma za različne regije, tako da tudi uniformiranega prostočasnega (in s tem tudi potovalnega) ravnanja v posameznih prostorskih enotah (mesta in podeželje, regije) ni zaslediti. Leta 1998 je vzorčna populacija študentov opravila 597 potovanj. Od tega je bilo kratkih potovanj 222 (38,81 %) in dolgih 350 (61,19%), ob nekaterih nepopolnih odgovorih. Vsak od anketiranih študentov se je leta 1998 povprečno odpravil na 2,84 (2,91*) potovanj, od tega na 1,20 (1,23*) kratkih in 1,89 (1,94*) daljših. Pri *Ob neupoštevanju tistih, ki niso potovali. tem so študentje geografije kot nekakšen podvzo-rec izkazovali ravno obratne vrednosti. Ti so namreč opravili več krajših (62,07 %) kot daljših (37,93 %) potovanj. Prav tako so študentje geografije močno izstopali po številu potovanj na študenta. Povprečno je namreč leta 1998 študent geografije odšel na 5,35 potovanj, od tega na 3,18 krajših in 1,94 daljših. Pri daljših potovanjih med vzorcem in podvzorcem ni bilo pomembnejše razlike. Podobno kot pri študentski populaciji so tudi slovenski turisti odšli na več dolgih (89%) kot kratkih potovanj (11%), s tem daje bila razlika med deležema bistveno večja. Študentje so v veliki večini potovali neorganizirano (72,53%), kar velja tudi za študente geografije, ki pa so pri tem kazalcu izkazali celo večji delež organiziranih potovanj (39,56%). Prav tako si je tudi tri četrtine slovenskih turistov letovanje organiziralo samih. Vzorčna populacija študentov je leta 1998 potovala v 41 različnih držav, ki sem jih razdelila v 26 različnih območij. Ciljna območja so bila na vseh celinah, razen v Južni Ameriki in Avstraliji. Sicer je bilo največ potovanj zabeleženih na območju Evrope, njihova značilnost pa je bila, da je eno potovanje obsegalo tudi več držav. Sicer pa so slovenski študentje še vedno največ potovali po Sloveniji, kjer je bila zabeležena več kot tretjina vseh potovanj (33,84%), na drugem mestu pa ji sledi Hrvaška (28,98%). Nato se deleži potovanj v ostale dežele močno zmanjšajo. Tretje najbolj obiskano območje je bila Grčija, sledijo pa ji tri naše sosednje države: Avstrija, Italija (z enakima deležema) in Madžarska. V okviru kratkih potovanj je na potovanja po Sloveniji odpadel kar več kot polovični delež (56,76 %), v okviru daljših potovanj pa je po obisku študentov Slovenijo prehitela Hrvaška, ki je zabeležila več kot tretjino vseh odhodov (35,14%). Prav tako je tudi podvzo-rec študentov geografije najpogosteje potoval po Sloveniji in zabeležil celo višji dejež potovanj kot ostali študentje (45,05%). Študentje geografije so nato potovali še na Hrvaško, v Avstrijo, Grčijo in Italijo. Pri potovanjih študentov geografije so leta 1998 izpadla le potovanja v nekatere evropske države in Afriko. Za razliko od zgoraj navedenih ugotovitev pa je razi- 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Struktura turističnih potovanj po odhodih na turistično potovanje in povprečnem številu nočitev po mesecih vzorca študentov leta 1998. skava Statističnega urada RS pokazala, da so slovenski turisti leta 1997 najpogosteje potovali na Hrvaško (44,3 %), a kljub temu še vedno dobra tretjina po Sloveniji (33,34%). Poleg tega so v večji meri potovali samo še v Italijo, BIH in Avstrijo. Študentje so najpogosteje odhajali na potovanja v juliju (32,26%) in avgustu (23,85%) (gl. sliko 2). Odhoda na potovanje sicer ni mogoče enačiti s potekom potovanja izključno vtem mesecu, a naj vseeno omenim, da sta bila največja deleža turističnih potovanj slovenskih turistov prav tako zabeležena meseca avgusta (35,4%) in julija (28,9%). Časovni razporeditvi nočitev študentov in slovenskih turistov sta si podobni, saj sta obe populaciji najdlje prenočevali v poletnih mesecih. Povprečno so študentje leta 1998 na potovanjih prenočili približno 15-krat, pri tem pa je seveda opazno povečevanje povprečnega števila nočitev na študenta z oddaljenostjo ciljnega območja. Študentje, kot tudi slovenski turisti, so na potovanja najpogosteje odhajali z avtomobilom (gl. sliko 3), predvsem kot sopotniki v osebnem avtomobilu, sledi pa presenetljivo visok, skoraj petinski, delež potovanj študentov, ki so potovali z lastnim osebnim avtomobilom. Precej visok delež je potoval tudi z avtobusom, manjši del pa je uporabil druga prevozna sredstva (družinski osebni avtomobil, vlak, letalo, ladja, motor, kolo in ostali načini prevoza). Sicer so študentje izkazali večjo pestrost v uporabi prevoznih sredstev na potovanjih kot slovenski turisti. Na skoraj četrtini potovanj so študentje prespali v hotelu, motelu ali penzionu (gl. sliko 4). Ta delež se mi je zdel precej visok, zato sem domnevala, da je šlo za manj kakovostna in s tem cenejša tovrstna prenočišča. Kot drugo najpogostejšo možnost prenočevanja na potovanjih so študentje izbrali šotorjenje v kampih. Sledi prenočevanje v zasebnih sobah ali stanovanjih in bivanje pri znancih in prijateljih. Šele na petem mestu se kot možnost prenočevanja pojavljajo mladinski hoteli. Sledi jim uporaba lastne počitniške hiše ali stanovanja. Študentje so marsikdaj prespali tudi drugod, na primer na prostem, na palubah ladij itd. Naj-redkeje so prenočili v planinskih kočah, pri sorodnikih ali v šotorih izven kampov. Pestrost nastanitvenih zmogljivosti je bila prav tako večja pri študentski populaciji kot na potovanjih domačega prebivalstva, kar je pokazatelj večje dinamike študentskih potovanj. Velika večina študentov je potovala z enim ali več prijatelji, medtem ko za slovenske turiste podatki o socialnosti niso bili zabeleženi (gl. sliko 5). Obe populaciji sem primerjala tudi po izraženi motivaciji potovanj in ponovno ugotovila skupno značilnost. Namreč, obe populaciji sta najpogosteje odšli na pot z namenom počitnic, oddiha in sprostitve. Pestrost motivov študentske populacije je bila večja kot pri slovenskih turistih. 8,14% ,'04%n l 5,77% 3,55% 2,07 % -v V— 16,57% 25,74 % ■ lastni osebni avto ■ motor □ družinski osebni avto ■ kolo E3 sopotnik v osebnem avtu □ letalo □ avtobus ■ ladja ■ vlak □ drugo Slika 3: Struktura turističnih potovanj glede na uporabo prevoznih sredstev vzorca študentov leta 1998. .13 GEOGRAFSKI OBZORNIK ■ hotel, motel, penzion □ zasebno soba ali stanovanje □ kampiranje v šotoru ■ planinsko kočo □ bivanje pri znancih, prijateljih □ drugod □ mladinski hotel ■ kampiranje v prikolici ■ šotorjenje izven kampov □ lastna počitn. hiša ali stanovanje □ bivanje pri sorodnikih Slika 4: Struktura turističnih potovanj glede na uporabo nastanitvenih zmogljivosti vzorca študentov leta 1998. Jeršič ugotavlja, da prostor v ciljnem območju povratno vpliva na ravnanje popotnikov, in opozarja na multifunkcionalnost bližnje rekreacije (3). Podobno je mogoče govoriti tudi o mul-tifunkcionalnosti turističnih potovanj slovenskih študentov, ki je razvidna iz navedbe motivacije na njihovih potovanjih (gl. sliko 6). Glede na motive sem določila naslednje skupine dejavnosti, s katerimi se so se na potovanjih leta 1998 najpogosteje ukvarjali slovenski študentje. V ospredju so bili motivi počitnic, oddiha in sprostitve ter zabave, torej nagibi po telesni in duševni sprostitvi ali krepitvi teh moči. Pri nekaterih od teh dejavnosti je šlo za prepletanje telesnih in duševnih motivov. To pomeni, da je telesna dejavnost hkrati nudila tudi duševno ugodje oziroma sprostitev, na katero so vplivali predvsem doživljajsko »močna« pokrajina, neposredno komuniciranje z drugimi ali družabnost (pojem, ki vključuje številne oblike srečanj in skupinskega razvedrila). Značilni primeri v tej skupini dejavnosti so bili naslednji: sončenje s kopanjem, zabava sama po sebi, obiskovanje lokalov, sorodnikov, prijateljev, znancev. Pri manjšem številu študentov je šlo nadalje za sklop telesnih dejavnosti oziroma za izražene motive po športu in rekreaciji, ki spodbujajo človeka predvsem k dejavni telesni krepitvi. Pri tem je bila najbolj izražena hoja, pri kateri pa ni šlo za pravo športno udejstvovanje, pač pa je bila tudi in predvsem utilitarnega značaja in je imela sekundarni pomen (pogoj za ogled dežele). Sicer pa so bile prisotne še dejavnosti, pri katerih so bile nujne izdatnejše obremenitve telesa, gibalne sposobnosti, telesna spretnost, hitrost in moč: gorništvo, alpsko smučanje, igre z žogo, tek v naravi oziroma trim itd. Nadalje so bile na potovanjih prisotne pasivne oblike rekreacije, torej tiste prostočasne dejavnosti, pri katerih ni šlo za telesno gibanje. Ne glede na to pa so lahko zaradi doživljajske zmožnosti vplivale na sproščanje in obnavljanje psihičnih moči ali pa na socialno in kulturno bogatitev študentov. V ta sklop so se uvrstile dejavnosti, kot so ogled kulturnih in naravnih znamenitosti, obisk kulturnih, zabavnih in športnih prireditev in druge. Sklep. Sklenem lahko, da je vzorec slovenskih študentov leta 1998 izkazal večjo intenziteto in razpršenost turističnih potovanj kot povprečna slovenska populacija. Prav tako so izbrani slovenski študentje izkazali večjo raznolikost v uporabi prevoznih sredstev in nastanitvenih zmogljivosti. Negativno pa lahko ovrednotim njihovo skromno motivacijsko intenziteto in raznolikost. Pri tem dodajam, da je ta negativna ocena plod tako mojega objektivizirala podatkov kot tudi subjektivnega razmišljanja ob sicer danih podatkih, saj sem jih vrednotila tudi med samim anketiranjem in 3,60 % 3,91 % 8,29 % [_j sam | s prijatelji □ z družino □ s sorodniki □ z drugimi Slika 5: Struktura turističnih potovanj glede na socialnost vzorca študentov leta 1998. 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK 5 X 2% I počitnice, oddih, sprostitev D spoznavanje kulturnih znamenitosti □ ukvarjanje s športom in rekreacijo D izobraževalni motivi □ drugi motivi I spoznavanje naravnih znamenitosti O splošno spoznavanje dežel S zabava H poslovni motivi Slika 6: Motivacijska struktura turističnih potovanj vzorca študentov leta 1998. dodatnim pogovorom z anketiranci. Potovalni motivi slovenskih študentov se namreč niso bistveno razlikovali od potovalnih motivov slovenskega prebivalstva leta 1997. Po moji presoji bi le-ti morali v večji meri pozitivno odstopati od motivov slednjih. Precej anketirancev motivov ni podrobneje navedlo, tako zaradi njihovega nepoznavanja, kot tudi zaradi spominskih težav, kar dokazuje, da samo spoznavanje dežel ni pustilo močnejših sledi. Seveda so bile izjeme, saj so se nekateri z veseljem spomnili prepotovanih poti, pri drugih pa sem imela občutek, da so navajali glavne turistične znamenitosti iz dežel, ki so jih obiska li, in da so se jih spomnili ne toliko iz lastnih doživetij kot iz turističnih vodnikov. Kot sem že omenila, so bolj oddaljene dežele pritegnile večjo pozornost slovenskih študentov, saj se tako daleč ne bodo več vrnili - vsaj ne kmalu, pa tudi zaradi bistveno bolj različnih naravnih in kulturnih značilnosti od teh v Sloveniji. Na drugi strani pa prostor, ki je geografsko bližji, ni pritegnil veliko zanimanja. To se nanaša predvsem na Slovenijo, Hrvaško in Grčijo. Te tri dežele so bile sicer najbolj intenzivno obiskane, pa vendar tamkajšnja potovanja niso bila usmerjena v spoznavanje samih dežel, pač pa je študente bolj pritegnila sekundarna turistična ponudba (prenočitveni, športni, turistični objekti...). Menim, da bi Slovenija morala pritegniti veliko več pozornosti že zaradi statusa domovine, da ne omenjam njene naravne raznolikosti. Po slednji močno izstopata tudi Hrvaška in Grčija, predvsem njun obalni del, kamor so študentje največ potovali. Obenem pa Grčija izstopa tudi po svojem kulturno-zgodovinskem bogastvu, ki pa je med študenti ostalo nekoliko neopaženo. Kot sem že omenila, je slovenske študente bolj pritegnila sekundarna turistična ponudba ciljnega območja kot pa dežela sama. Ker se sekundarna turistična ponudba po vsem svetu izenačuje, pa tudi razširja, sledi logična posledica, da se prvotni izgled pokrajin osiromašuje. Gre torej za proces poenotenja in slabšega poznavanja sveta, in sicer v smislu, da v pokrajini vzbudijo pozornost le turistične dobrine sekundarne ponudbe, medtem ko primarne postajajo vse bolj neopazne. Študentje geografije so, kot nekakšen mini-podvzorec, pozitivno odstopali od splošnega potovalnega obnašanja anketiranih študentov. Intenzivnost in raznolikost njihovih potovalnih motivov sta bili bolj izraženi. 7. Anketno gradivo (210 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov). 2. Gosar, A. 1989: Potovanja študentov geografije - primer vrednotenja prostora za rekreativne potrebe specifične socialnogeo-grafske skupine prebivalcev Slovenije/Jugoslavije. Dela, 6. 3. Jeršič, M. 1998: Bližnja rekreacija prebivalcev Slovenije. Geographica Slovenica, 29. 4. Turistična potovanja domačega prebivalstva Ipo anketi o porabi v gospodinjstvih), Slovenija, 1997. Statistični urad Republike Slovenije. Statistične informacije, št. 243, september 1998. 5. Suša, U. 1996: Slovenska mladina ob koncu tisočletja. Teorija in praksa, 33, št. 6. 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK PRIČAKOVANE POSLEDICE PODNEBNIH SPREMEMB V SLOVENIJI Tanja Celebič UDK: 911.2:551.583(497.4) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Pričakovane posledice podnebnih sprememb v Sloveniji Članek opisuje spremembe v slovenskih makroregi-jah, ki jih je pričakovati pod vplivom podnebnih sprememb. Znanstveniki ugotavljajo, da so se povprečne letne temperature zraka v Sloveniji v zadnjih desetletjih povišale, medtem ko se količina padavin ni bistveno spremenila. V 21. stoletju naj bi prišlo do otoplitve, medtem ko so napovedi glede padavin bolj nezanesljive. Podnebne spremembe bodo močno vplivale na življenje. Posledice podnebnih sprememb se bodo razlikovale. V različnih slovenskih makroregi-jah bodo posledice različne, tako pozitivne kot negativne. KLJUČNE BESEDE podnebje, Slovenija, podnebne spremembe ABSTRACT Anticipated effects of climatic changes in Slovenia Changes in Slovenian macroregions are described, as they are anticipated due to the influence of climatic changes. The scientists have established that the average yearly air temperatures in Slovenia have increased in the last decades, while the precipitation amount has not changed significantly. Warming up is anticipated in the 21st century, while the forectasts made for precipitation have proved to be less reliable. Climatic changes will strongly influence the life. The effects of climatic changes will vary from one Slovenian macroregion to another and they will be positive as well as negative. KEY WORDS climate, Slovenia, climatic changes AVTORICA Tanja Celebič, Naziv: univerzitetna dipl. geografinja Naslov: Gospodinjska 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 5052459 Podnebne spremembe napovedujejo s pomočjo podnebnih modelov. Najbolj razviti so globalni cirkulacijski modeli -GCM modeli. So splošni modeli cirkulacije v oceanih in atmosferi; vključujejo predstavitve procesov na zemeljskem površju, procesov, povezanih z oceani, in mnoge druge procese. Temeljijo na fizikalnih zakonih, ki pojasnjujejo atmosfersko in oceansko dinamiko, dopolnjujejo pa jih empirični podatki. Večina poskusov je namenjena ocenam vplivov podvojenih koncentracij ogljikovega dioksida na svetovne podnebne spremembe. V zvezi z različnimi scenariji so določene nejasnosti, povezane: • z emisijami toplogrednih plinov (le-te so odvisne od družbenogospodarskih, prebivalstve-nih in političnih dejavnikov), • s povratnimi učinki (gozdovi, oblaki...), • z naravno spremenljivostjo podnebja, • z regionalno razporeditvijo podnebnih sprememb, • s poenostavitvami GCM simulacij, • s pogostostjo in intenzivnostjo ekstremnih vremenskih pojavov, • z učinki polarnega ledu na dvig morske gladine (3). Napovedi antropogeno povzročenih podnebnih sprememb so odvisne od napovedi bodočih emisij toplogrednih plinov in aeroso-lov. Za njihovo predvidevanje znanstveniki uporabljajo emisijske scenarije. Tako emisijski scenarij IS92 vključuje napovedi emisij C02, CH4, N20, halokarbonov (CFC in njihovih nadomestkov HCFC in HFC) in vplivov troposferske-ga ozona, sulfatnih aerosolov ter aerosolov od zgorevanja biomase do leta 2100 (1, 2, 3). Znanstveniki so dokazali, da so se globalne temperature zraka na zemeljski površini od konca 19. stoletja do zdaj povečale za 0,3-0,6° C, od tega v zadnjih 40 letih za okrog 0,2-0,3° C. Za 20. stoletje je značilno tudi skromno pozitivno naraščanje količine padavin (za odstotek). Količina se je najbolj povečala v višjih zemljepisnih širinah severne poloble v zimskih mesecih. Napovedi globalnih padavin za vnaprej so neenotne; lahko pride tako do povečanja kot do zmanjšanja namočeno-sti. Napovedi temperaturnih sprememb so bolj GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika I: Predviden dvig morske gladine do leta 2100/1, 2). enosmerne. V zadnjem času je splošno sprejeto, da naj bi se globalne temperature povečale. Z večanjem koncentracij C02 podnebni modeli napovedujejo največje segrevanje ozračja v višjih zemljepisnih širinah. Segrevanje bo v povprečju največje pozno jeseni in pozimi. Povečala se bo tudi pogostost naravnih ujm, na primer močnih nalivov, poplav, suš, pozeb (2). V Evropi je bil za 20. stoletje značilen trend naraščanja količine padavin, le v južnem delu celine se je količina zmanjševala. V prihodnje je pričakovati večje naraščanje v zimskem in manjše naraščanje v poletnem času. V južni Evropi naj bi temperaturna rast dosegla 1,5° C, v severni pa kar 2,5-4,5° C. Večina podnebnih modelov predvideva, da bo zaradi učinka tople grede v južni Evropi poleti padavin manj (4). Tako naj bi se na območjih, ki zajemajo Sredozemlje in srednjo Evropo, količina padavin zmanjšala do 20%, na območjih severno od Alp pa povečala za 10-50% (10). Opazovanja so pokazala, da so bile temperature zraka v Sloveniji v zadnjih letih višje od dolgoletnih povprečij. V Ljubljani so bili nadpovprečno topli vsi meseci, razen oktobra. Na Kredarici se je po 2. svetovni vojni občutno oto-plila zima. Letne količine padavin se v Ljubljani v zadnjih 140 letih sicer niso občutno spremenile, vendar se je višek padavin premaknil z oktobra na junij (5). Meteorologi zaznavajo krajšanje trajanja snežne odeje, skrčil se je tudi triglavski ledenik. Podnebni scenarij za v prihodnje predvideva povečanje povprečne letne temperature zraka v Sloveniji za 1 °C in zvečanje ali zmanjšanje povprečnih letnih količin padavin za desetino. Povečala naj bi se pogostost ekstrem-nih vremenskih pojavov, trajanje snežne odeje pa še naprej skrajševalo. In kakšne naj bi bile posledice podnebnih sprememb? Preden jih začnemo podrobneje opisovati, velja opozoriti na še nekaj svojskih zna čilnosti Slovenije. Naša država je na stiku štirih evropskih makroregij (Alpe, Panonska nižina, Sredozemlje in Dinarsko gorstvo). Lahko jo razdelimo na pet makroregij (submediteranska Slovenija, subpanonska Slovenija, dinarska Slovenija, alpska Slovenija in predalpska Slovenija), ki se razlikujejo tako po naravnogeografskih kot po družbenogeografskih značilnostih. Glede na to, da so za vsako makroregijo značilne samosvoje poteze, je pričakovati, da se bodo posledice podnebnih sprememb med posameznimi makroregijami pomembno razlikovale. V vsaki od njih se bodo pojavljali določeni problemi in določene pozitivne posledice. Podnebne spremembe bodo vplivale na posamezne pokrajinotvorne prvine (rastlinstvo, živalstvo, vodovje, relief, prst, človek - zdravje) in gospodarske dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, oskrba z energijo, oskrba z vodo). Posledice podnebnih sprememb bodo močne, zmerne ; 3 i - - " i If • « ' S * i < i il " M f I t Ulo Slika 2: Odstopanje povprečnih letnih temperatur zraka v Evropi v obdobju 1901-1995 od dolgoletnega povprečja ¡11). 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Odstopanje povprečnih letnih količin padavin v Evropi v obdobju 1901-1995 od dolgoletnega povprečja (II). ali šibke, pozitivne ali negativne. Problem tovrstnega napovedovanja je v dejstvu, da znanost ne more natančno predvideti podnebnih sprememb, zato tudi ni mogoče natančno predvideti njihovih posledic. Zato je v nadaljevanju poudarek na navajanju pričakovanih problemov, ne pa na podajanju kvantitativnih ocen o tem, za koliko se bo določen pojav spremenil. V predalpski in alpski Sloveniji so naravne razmere za kmetovanje slabe. Poljedelstvo poleg neugodnih reliefnih razmer (strmi nakloni!) omejujejo tudi podnebni dejavniki. Z naraščanjem temperature zraka bi lahko prišlo do premika potencialne zgornje meje pridelovanja kmetijskih kultur v višje nadmorske višine, kar bi lahko bilo pozitivno, a se tega najbrž ne bo izkoristilo. Razlogi za to so naslednji: • glavni omejitveni dejavnik poljedelstva v predalpski Sloveniji je poleg podnebja relief, • gozdna območja se širijo na račun kmetijskih zemljišč, • za hribovita območja so značilni neugodni demografski procesi (depopulacija, staranje prebivalstva), ki jih spremlja opuščanje kmetovanja. Za predalpsko, alpsko in dinarsko Slovenijo je značilen velik delež gozda. Gozdarstvo predstavlja pomembno gospodarsko panogo, zato lahko z vidika človeške družbe ocenimo vpliv podnebnih sprememb na gozdno vegetacijo kot zelo pomemben. Več negativnih posledic je pričakovati za gozdno vegetacijo: alohtona smreka, ki prevladuje, je hladnoljub- na drevesna vrsta; povečala bi se nevarnost škodljivcev, vremenskih ujm... (1, 2). Znanstveniki pričakujejo, da naj bi pod vplivom podnebnih sprememb prišlo do močnih vplivov na gozdno mejo in sposobnost živih organizmov za preživetje. V alpski Sloveniji lahko pod vplivom povečanja temperature zraka pričakujemo premik rastlinskih pasov in gozdne meje navzgor, v večje nadmorske višine. Vendar je v gorah sposobnost migriranja rastlinstva zelo majhna, zato obstaja nevarnost, da se večina rastlinskih vrst ne bi zmogla seliti in bi zato izumrla. To bi povzročilo zmanjšanje biološke raznovrstnosti. Gozdna meja je antropogeno znižana, zato je toliko bolj ranljiva in bi bila biološka raznovrstnost ob njej še bolj ogrožena. V Alpah je tudi mnogo endemitov, ki preživijo le v svojskih življenjskih okoliščinah; spremenjene podnebne razmere bi močno zmanjšale sposobnost njihovega preživetja. Vprašanje, kako preprečevati negativne posledice podnebnih sprememb na živa bitja, predvsem na izumiranje posameznih živalskih in rastlinskih vrst, ostaja odprto. V alpski Sloveniji je trajanje snežne odeje najdaljše. V zadnjih desetletjih je opazna težnja skrajševanja trajanja in tanjšanja debeline snežne odeje, kar vpliva na trajanje smučarske sezone. Rešitev se kaže v umetnem zasneževa-nju. Upoštevati je potrebno, da so naši gorski turistični kraji vse bolj usmerjeni v poletni turizem in da širijo turistično ponudbo z vključevanjem športnih dejavnosti, ki niso povezane s snegom. Zato lahko pričakujemo, da skrajšanje snežne odeje gorskih turističnih krajev ne bo prizadelo v tolikšni meri kot velikih smučarskih središč v tujini (6). Krajšanje trajanja snežne odeje bo imelo določene posledice tudi za vodovje. Tako bodo viški pretokov na vodotokih, ki so odvisni od taljenja snega oziroma snežne retinen-ce, nastopili prej. Sčasoma lahko pričakujemo tudi spremembo rečnih režimov. Za dinarsko Slovenijo je značilna prevlada krasa in kraškega vodnega odtoka. Tipične so vsakoletne poplave kraških polj in kraški izviri, ki predstavljajo pomemben vir pitne vode, zato bi bil vpliv podnebnih sprememb na 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK zmanjšanje ali povečanje njihove izdatnosti zelo pomemben. Vendar predvidevamo, da bi podnebne spremembe na podzemeljsko vodno mrežo vplivale počasneje kot na površinsko, saj vode na krasu hitro odtečejo v podzemlje. Za dinarsko Slovenijo je značilno tudi veliko število podzemeljskih endemitov; v primeru podnebnih sprememb bi prišlo do spremenjenih razmer za njihovo življenje. Za subpanonsko Slovenijo sta značilni kmetijski panogi sadjarstvo in vinogradništvo. Tu je ob submediteranski Sloveniji trajanje sončnega obsevanja in vegetacijske dobe najdaljše (7). V prihodnje naj bi se vegetacijska doba pričela prej (10). Na prvi pogled bi to lahko ocenili za pozitivno, vendar pa ne smemo zanemariti dejstva, da bi se v tem primeru povečala nevarnost pozeb; prav vinska trta, sadno drevje in nekatere vrste zelenjave so na nizke temperature zraka zelo občutljive (1, 10). V primeru povečanih temperatur zraka bi prišlo do pomika potencialne meje uspevanja vinske trte v večje nadmorske višine. Kmetijstvo bo ogrožala tudi pogostejša suša, zlasti v poletnih mesecih. To bi lahko bilo neugodno za pridelavo zgodnje zelenjave in sadja, ki potrebujeta sorazmerno velike količine vode v rastni dobi. Zato bi bilo potrebno večjo pozornost nameniti namakanju. Po Matičiču (8) je intenzivno namakanje smiselno v sadjarstvu in vrtnarstvu. Možni vodni viri so površinski vodni zadrževalniki, kali, odpadne vode... Problem je v dejstvu, da so potrebe po namakanju in vodi največje takrat, ko je na razpolago najmanj vode. V subpanonski Sloveniji je kmetijstvo podobno kot v submediteranski Sloveniji pomembna gospodarska dejavnost. Zato bodo vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo v tej makrore-giji zelo pomembni. Prihajalo bo do problemov, povezanih s sušami, pozebami in drugimi ujmami, v sadjarstvu in vinogradništvu. Za subpanonsko Slovenijo je značilna tudi pridelava žit in koruze (Pomurje, Dravsko in Ptujsko polje, Krška kotlina) (11). Obstajajo napovedi, da naj bi se pridelava nekaterih kmetijskih kultur pod vplivom povečanih koncentracij C02 povečala. Tovrstne pozitivne posledice podnebnih sprememb bi utegnili izničiti nekateri negativni pod- nebni učinki, zlasti povečana pogostost ekstrem-nih vremenskih pojavov (suša, pozeba, močni nalivi, neurja s točo in vetrom ...) (10). Vinorodne lege v subpanonski Sloveniji praviloma spadajo med usadna območja. Zaradi pogostejših in močnejših nalivov ter daljših deževnih obdobij se naj bi nevarnost usadov povečala. Spremenjenim razmeram se lahko kmetovalci prilagajajo z ustreznimi ukrepi: • z izborom kmetijskih rastlin, prilagojenih toplejšim podnebnim razmeram, • z izboljševanjem genetskih značilnosti kulturnih rastlin, • z izboljševanjem protitočne zaščite in zaščite kmetijskih kultur pred pozebami, • z zagotavljanjem zadostnih količin vode za namakanje, • s prilagajanjem rabe tal na usadnih območjih, • s povečano porabo sredstev za zatiranje škodljivcev, katerih možnost preživetja se bo v toplejših podnebnih razmerah povečala. V subpanonski in submediteranski Sloveniji se bodo na območjih s pomanjkanjem vode v sušnih poletnih mesecih povečali problemi v zvezi z zagotavljanjem zadostnih količin pitne vode. Rešitev je v izgradnji daljinskih vodovodnih sistemov, gradnji večnamenskih zadrževalnikov, zmanjšanju izgub v vodovodnem omrežju, varovanju kakovosti vodnih virov, varčevanju s pitno vodo... V poletnih mesecih se vodostaji vodotokov v jadranskem povodju močno znižajo. Posledica je zmanjšanje njihovih samočistilnih sposobnosti in ogroženost biološkega minimuma (9). Pod vplivom daljših sušnih obdobij in zaradi večjega števila turistov je pričakovati zaostritev tovrstne problematike, zlasti težave pri vodooskrbi. Zaradi pogostejših sušnih obdobij lahko v submediteranski Sloveniji pričakujemo, da se bo že zdaj velika nevarnost gozdnih požarov še povečevala, zato bo potrebno izboljšati protipožarno zaščito. Območja z nizko obalo bodo ogrožena zaradi dviganja morske gladine in obmorskih poplav. Spremenila se bo tudi slanost morja, temperatura morske vode se bo povečala, vendar natančne vrednosti ni mogoče napovedati (1,2, 10). 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK V submediteranski Sloveniji je najdaljše trajanje sončnega obsevanja. Pričakujemo lahko še ugodnejše možnosti za koriščenje sončne energije, kar je samo po sebi pozitivno. Vendar je problem v tem, da je trajanje sončnega obsevanja najdaljše v poletnih mesecih, ko so potrebe po energiji za ogrevanje najmanjše; trajanje kurilne sezone bo krajše. Po drugi strani naj bi se v poletnih mesecih povečale potrebe po energiji za hlajenje prostorov (10). Ena od posledic podnebnih sprememb bodo tudi spremenjene možnosti za izrabo vodne energije. Za Dravo, kjer je večina slovenskih hidroelektrarn, je značilen snežni rečni režim. Ob hitrejšem taljenju snega bi viški pretokov nastopili prej, nizki naj bi bili še nižji. Ob tem naj bi na rabo vodne energije vplivali še spremenjena letna količina padavin, spremenjena razporeditev padavin po mesecih, hidrološke suše, daljša deževja ter močnejši in dolgotrajni nalivi. V subpanonski Sloveniji naj bi podnebne spremembe vplivale tudi na močvirja, pomembne naravne ekosisteme z veliko biološko raznovrstnostjo. Ob tovrstnem vrednotenju je potrebno upoštevati tudi vpliv človeka, saj se je v zadnjih desetletjih površina močvirij zaradi melioracij z osuševanji zmanjšala. Kotlinsko-dolinska območja so v zadnjih desetletjih območja intenzivnega zgoščanja prebivalstva, gospodarskih dejavnosti in infrastrukture. Pričakovati je, da se bodo tovrstne težnje še nadaljevale, obenem pa lahko ravno na teh območjih pričakujemo nekaj negativnih posledic podnebnih sprememb. V prihodnje naj bi se najbolj povečala nevarnost poplav (10). Poplave že zdaj ogrožajo imetje in povzročajo škodo na infrastrukturi, v primeru močnejših in pogostejših poplav pa pričakujemo še poslabšanje stanja. Zato bi bilo potrebno z urejanjem hudournikov, gradnjo zadrževalnikov visokih voda in drugimi ukrepi izboljšati obrambo pred poplavami. Kotlinsko-dolinska območja so tudi naša glavna območja podtalnice. Kako se bo pod vplivom podnebnih sprememb obnašala gladina talne vode, je težko zanesljivo napovedati. V poletnih mesecih bo pod vplivom povečanih temperatur zraka in povečanih koncen- tracij talnega ozona človekovo zdravje še bolj ogroženo. Predvidevamo, da bodo podnebne spremembe močno vplivale na življenje in delovanje človeške družbe, zato bo potrebno poiskati ustrezne strategije prilagajanja spremenjenim bivanjskim razmeram. J. Climate Change 1995. Adaptations and Mitigation of Climate Change. Scientific-Technical Analyses: Contribution of Working Group I. to Second Assessment Report of the Intergovermental Panel on Climate Change. Cambridge University Press. Cambridge, 1996. 2. Climate Change 1995. The Science of Climate Change. Contribution of Working Group I. to the Second Assessment Report of the Intergovermental Panel on Climate Change. Cambridge University Press. Cambridge, 1996. 3. Climate Change and Human Health. Geneva World Health Organisation, 1996. 4. Galičič, M. 1995: Kakšno bo podnebje v prihodnjem stoletju? Življenje in tehnika, XVIII/9. 5. Gams, I., Krevs, M. 1990: Klimatska nihanja po vojni pri nas. Ujma, 4. 6. Jeršič, M. 1997: Turistična rekreacija in urejanje prostora. Academia Turistica: Aktualna znanstvena turistična misel. Nacionalno turistično združenje. Portorož. 7. Kajfež-Bogataj, L. 1992: Vpliv pričakovanih klimatskih sprememb na živi svet. Geografija v šoli, 2. 8. Matičič, B. 1994: Suša in namakanje v Sloveniji. Ujma, 8. 9. Pečenko, A. 1994: Določanje stopenj požarne ogroženosti naravnega okolja v Sloveniji. Ujma, 8. 10. Plut, D. 1997: Pokrajinski vidiki vloge vodnih virov v sonaravnem razvoju Slovenije. Okolje, 1-2. 11. The Regional Impacts of Climate Change: An Assessment of Vulnerability. The Press Syndicate of the University of Cambridge. Cambridge, 1998. 12. Vrišer, I. 1998: Gospodarska geografija. Geografija Slovenije. Slovenska matica. Ljubljana. 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK POLITIČNOGEOGRAFSKI KONGRES Anton Gosar Mednarodna geografska zveza (IGU) in njena »Komisija za mednarodno karto sveta« (ustrezneje »Komisija za politično geografijo«) sta Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani poverili organizacijo letnega mednarodnega političnogeograf-skega posveta. Zveza geografskih društev Slovenije in zgoraj omenjena ustanova ljubljanske univerze sta oblikovali naslov prireditve »Politična geografija v 21. stoletju - razumeti prostorsko stvarnost in (u)videti prihodnost« - »Political Geography in the 21" Century: Understanding the Place - Looking Ahead« in k sodelovanju oziroma izvedbi povabili še hrvaške (Hrvatsko geografsko društvo) in italijanske geografe (Universita degli Studi, Trieste). Posvet je potekal med 24. in 27. majem 2000 na dveh lokacijah v Sloveniji in zamejstvu (v Gorici in Portorožu) ter na terenu (Gorizia/Go-rica - Nova Gorica - Arnoldstein/Podklošter -Tarvisio/Trbiž - Portorož/Portorose in po Piranskem zalivu). Strokovna postkonferenčna ekskurzija v Bosno in na Hrvaško (Ljubljana-Sarajevo-Mostar-Knin-Ljublja-na) je nadaljevala delo še za štiri dni. Posvet so, ob tu podpisanem predsedniku organizacijskega odbora, sooblikovali še dr. Maria Paola Pagnini, profesorica tržaške univerze, dr. Mladen Klemenčič, glavni urednik hrvaškega Leksikografskega zavoda v Zagrebu, dr. Milan Bufon, raziskovalec in docent Znanstveno-ra-ziskovalnega središča v Kopru in mag. Igor Jurinčič, sodelavec Turistice - Visoke šole za turizem iz Portoroža. Glede na strokovno prestižnost posveta in predvideno odmevnost v javnosti je Oddelek za geografijo oz. ZIFF - Znanstveni inštitut Filozofske fakultete že na pomlad leta 1999 pristopil k najavi prireditve. V ta namen je namenil lastna sredstvo za celostno podobo, koordinacijo in tisk prvega vabila (v angleščini). V najavi so bili navedeni razlogi za organizacijo posveta ter cilji, ki si jih je kongres zastavil. Alpsko-jadranski prostor je bil, skupaj s sosednjim balkanskim, tradicionalno in dolgoletno območje napetosti (»železna zavesa«) in konfrontacij (I. svetovna vojna) - zaradi česar je organizator posveta zastavil naslednje smernice: • opredeliti sodobno politično-geografsko teorijo iz evropske perspektive; • predvideti posledice evropskega združevanja in širitve Evropske zveze; • postaviti geopolitične temelje za bodočo »skupno evropsko hišo«; • analizirati svetovne demografske trende in opredeliti migracijske tokove v Evropi; • raziskati sedanje in predvidene politične in ekonomske trende v Vzhodni/Srednji Evropi, vključno z območjem Balkana; • preveriti uspešnost prekomejnega sodelovanja, še posebno v okvirih številnih Evroregij; Udeleženci političnogeografskega posveta v Portorožu (foto: Foto color laboratorij, Portorož). 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK • prostorsko analizirati post-komunistično politično podobo, s posebnim oziroma na volilne trende in civilno družbo; • obravnavati etnično-geografske vsebine in položaj evropskih manjšin ter oblikovanje nacionalne teritorialne identitete; • raziskati sovpadanje politično-geografskih vsebin oz. problematike s turističnimi migracijskimi tokovi; • proučiti zgodovino oz. zgodovinsko pogojenost politične geografije v 20. stoletju, opredeliti njen sedanji položaj in pomen ter zastaviti smernice za politično-geografska raziskovanja v 21. stoletju. Za mednarodni posvet Political Geography in the 21" Century: Understanding the Place - Looking Ahead se je prijavilo 86 znanstvenikov iz 20 držav sveta (Avstrija, Belgija, Egipt, Francija, Hrvaška, Italija, Izrael, Irska, Južna Afrika, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Češka, Poljska, Romunija, Rusija, Slovenija, Švica, Velika Britanija in ZDA). V tem številu niso zajeti ugledni italijanski in slovenski politiki ter odgovorni znanstveni in pedagoški delavci, ki so posvet pozdravili. Niti ni v tem številu zajetih okrog 30 študentov ljubljanske univerze, ki jim je Politična geografija študijska usmeritev. Ob upoštevanju novinarjev in drugih zainteresiranih poslušalcev se je posveta udeležilo okrog 150 oseb. Referati so bili razporejeni v štiri plenarna zasedanja, na katerih so prednostno nastopili vabljeni predavatelji in prireditelji posveta, ter po desetih konkurenčnih si tematskih sekcijah. 38 referentov je nastopilo v sekcijah, ki so bile izključno v domeni organizatorja - Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, 23 referentov pa je predstavilo svoje prispevke v sekcijah, ki sta jih deloma promovirali in organizirali Ljudska univerza iz Trsta v Italiji in ZRS - Znanstvenoraziskovalno središče iz Kopra v Sloveniji. Plenarna zasedanja so podrobneje obdelala naslednje vsebine: • Razumevanje politično-geografske preteklosti, • Alpsko-jadranski prostor, • Nova Evropa, • Vizija (politično-geografskega) znanstvenega dela v 21. stoletju. Med neke vrste plenarno zasedanje lahko uvršča-no tudi ekskurzijo po avstrljsko-italijansko-slovenski tromejl, kjer je organizator ob sodelovanju gostiteljev uspel opozoriti na uspešne projekte čezmejnega sodelovanja. Prav tako gre v to skupino prezentacij šteti tudi ekskurzijo po Piranskem in Tržaškem zalivu, kjer je bilo ob pomoči italijanskih (dr. M. Antonsich) in hrvaških (dr. M. Klemenčič) kolegov moč nakazati različne možne rešitve tozadevnega slovensko-hrvaškega mejnega spora. Konkurenčne, panelne seje so obdelale naslednje aktualne politično-geografske teme: • Istra - most med narodi (Geopolitika Italije v razmerju do srednje- in vzhodnoevropskih držav) (tema je bila predmet dveh panelnih razprav), • Srednja in Jugovzhodna Evropa, • Geografija demokracije, • Sodobni evro-azijski geopolitični problemi, • Mejni spori in možne rešitve, • Evropska geopolitika, • Meje in obmejna območja v novem tisočletju (tema je bila predmet dveh panelnih razprav), • Geografija globalizacije. Vsebine, ki so jih posamezniki predstavili, so bile večinoma rezultat dolgoletnega raziskovalnega dela. Vodilni svetovni politični geograf in avtor številnih učbenikov in strokovnih razmišljanj dr. Peter Taylor je, na primer, predstavil raziskavo, s katero se ukvarja že 18 let v želji pokazati pot za novo, sodobnejšo ureditev sveta. Večstoletno funkcijo nacionalne države naj bi (ponovno) nadomestila/zamenjala mesta in njih vplivna območja. Drugi referenti so prednostno prikazali aktualno stanje njihovih trenutnih raziskav, mlajši znanstveniki pa so poročali o lastnih disertacijah. Organizator namerava izdati zbornik izbranih, na prostor Srednje in Jugovzhodne Evrope naravnanih referatov. Datum izdaje zbornika predvidevamo za prve mesece leta 2001. Organizator je prejel ponudbo dr. Davida Newmana, urednika revije Geopolitics, da v omenjeni reviji objavi prispevke, ki zadevajo evroozijski prostor, posebno Bližnji Vzhod. Večja založniška hiša je izrazila željo po objavi tem, ki zadevajo globalizacijo v posebnem zborniku - knjigi. Predsednik organizacijskega odbora je prejel tudi ponudbo urednika dr. H. van der Wustena, da kot gostujoči urednik uredi enega od zvezkov revije Geo-Journal (Kluvver Publ.) na temo Nova Evropa. II. MEDNARODNA KONFERENCA CHIDREN'S IDENTITY & CITIZENSHIP IN EUROPE (CiCe) Karmen Kolenc - Kolnik Od 3. do 6. maja 2000 je v Atenah na Univerzi Patras in Univerzi Atene potekala druga mednarodna konferenca, namenjena predstavitvi raziskav o identiteti otrok in državljanski vzgoji v Evropi. Svoja dognanja je z različnih strokovnih vidikov predstavilo okoli 50 udeležencev iz skoraj vseh evropskih držav. V šestih tematskih sklopih, ki so imeli tri različne načine predstavitve (tematski plakat, 10 minutna predstavitev in 20 minutna predstavitev z diskusijo), smo slišali sociološke, ekonomske, zgodovinske, pedagoške, psihološke in tudi geografske poglede na izobrazbo in vzgojo različnih starostnih skupin mladih Evropejcev. Slovenijo sva zastopali nacionalna koordinatorka CiCe projekta dr. Jana Bezenšek in jaz. Dr. Bezenš-kova je predstavila tako učni načrt kot učbeniško gradivo predmeta državljanska vzgoja ter prve izkušnje in odzive dijakov in profesorjev nanju. Sama sem v skupini Mladi in identiteta predstavila raziskavo Vpliv geo- 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK grafske vzgoje no interkulturno razumevanje in narodno identiteto mladih v Sloveniji. Morda velja pripomniti, da je na začetku predstavitve bilo potrebno osvežiti prostorsko in nacionalno predstavo o Sloveniji, saj je le-ta delala kar precejšnje težave udeležencem. Na konferenci žal ni bilo drugih samostojnih geografskih tem, vendar pa so bili geografi prisotni v interdisciplinarni skupini raziskovalcev Filozofske fakultete Univerze Patras. Na osnovi analize osnovnošolskih učbenikov zadnjih 50 let so ugotavljali, kako se je spreminjal pogled na vlogo Grčije v Mediteranu. Pri tem so bile najbolj zanimive ugotovitve, vezane na stereotipno pojmovanje nacionalne identitete, ki je prisotna v šolskih (tudi geografskih) učbenikih. Na sploh velja poudariti, da so večino tem pripravile interdisciplinarno sestavljene skupine raziskovalcev, ki so zasledovale raziskovalne cilje, postavljene na predhodnji CiCe konferenci. Tematski projekt CiCe se izvaja v okviru evropskega projekta Socrates in je zasnovan multikulturno in interdisciplinarno. Osnovni poudarki so vezani na izmenjavo izkušenj pri razumevanju in izobraževanju mladih (od 1. do 18. leta) na področju družbenih, političnih in ekonomskih znanj. Celoten projekt vključuje preko 200 posameznikov ter 85 visokih šol in fakultet iz 24 evropskih držav. Organizacijsko in koordi-natorsko delo je prevzela University of North London. Tu je tudi bila organizirana prva konfereca na temo Mladi državljani in Evropa. Troletni program projekta CiCe temelji na naslednjih ciljih: • ustanoviti stalno vseevropsko tematsko omrežje visokošolskih ustanov; • poudariti pomen razvoja posameznikove osebnosti, učenja za družbo in državljanske kulture; • proučiti različne vidike državljanske vzgoje v evropskih državah; • zbrati in analizirati mnenja otrok in mladostnikov različnih držav o njihovih predstavah o posameznikovi identiteti (državni, prostorski, socialni, ekonomski ipd.); • teoretična spoznanja prenesti v izobraževalno prakso sodelujočih držav; • razvijati evropsko dimenzijo v visokošolskih programih. Z II. konferenco v belgijskem Brugesu spomladi 2001 bodo zaključili prvo triletno raziskovalno obdobje in načrtujejo, da bodo svoj projekt ne le nadaljevali, ampak tudi vsebinsko razširili še na področji evropskih integracij in problema globalizacije. Da bi delo potekalo hitreje in da bi se raziskovalci iz različnih držav bolje medsebojno informirali, so ustanovili internetno povezavo Livelink. Tu se člani ne le medsebojno obveščajo in izmenjujejo mnenja o projektih, temveč tudi skupno raziskujejo. Za vse, ki vas zanima, lahko osnov ne informacije o organizaciji projekta poiščete na omrežju na naslovu http^www.unl.ac.uk/cice/start.htm. IZKUSTVENO UČENJE S PRENOSNIM LABORATORIJEM ZA DELO NA TERENU Ana Vovk Korže Na sejmu Didacta 2000, ki je letos potekal v mesecu marcu v Zürichu, sem med številnimi pripomočki za uspešno pridobivanje geografskega znanja kot novost zasledila tudi prenosni laboratorij za delo na terenu. Imenuje se »okoljski detektiv«, saj je osrednji subjekt karikatura mladega raziskovalca, ki se hoče o vsem prepričati sam. Namenjen je posameznikom in skupinam, starejšim od 10 let, ki si želijo z lastnim raziskovanjem bližnjega ali oddaljenega okolja pridobiti trajno znanje. Prenosni laboratorij je izdal Winlab (Windaus Labortechnik) pod okriljem organizacije Greenpeace. Prenosni laboratorij je primeren za enostavnejše analize vode in prsti na terenu. V priloženih navodilih je zbranih 45 eksperimentov oz. poskusov za analizo prsti, vode in vegetacije. Navodila in postopki za opravljanje analiz so zbrani v posebnem priročniku. Napisani so razumljivo in opremljeni z barvnimi fotografijami, tabelami in ilustracijami. Vsaka metoda dela je najprej na kratko teoretično razložena, sledi prikaz izvedbe metode ter nato vrednotenje kvantitativnega podatka. Ravno ta pristop, to je takojšnja primerjalna informacija o analizirani sestavini okolja, je velika prednost tega prenosnega laboratorija. Preizkus uporabe terenskega laboratorija je pokazal, da so izmerjeni podatki dovolj natančni za interpretacijo stanja, razmer ali spremljanje pojavov v določeni pokrajini. V prenosnem laboratoriju je 33 različnih sestavin, med njimi: • raztopina za ekstrakcijo prsti, • tekočinski indikator za merjenje pH, • reagenti za merjenje nitratov, • tekočinski reagent za ugotavljanje trdote vode, • reagent za merjenje fosfatov, • barvne lestvice, • priročnik za izvajanje analiz ter • ostala potrebna oprema (lijak, čaše, epruvete, lupa, filter papir in drugo). Posamezne sestavine je mogoče naknadno dokupiti (v primeru, če reagent porabimo ali se nam poškoduje), tako da ima prenosni laboratorij daljšo življenjsko dobo. Grajen je iz 100% recikliranih materialov. Ogrodje kovčka je iz plastike, zato je lahek za prenašanje. Več podatkov o »okoljskem detektivu« najdete na http://www.windaus.de. Cena, skupaj s carino in poštnino, je okrog 23.000SIT. Metode eksperimentov in analiz, ki jih najdemo v dodanem priročniku, bodo preizkušene v okviru vaj za študente geografije ter permanentnega izobraževanja za učitelje v letu 2001 pod naslovom »Labora- 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK Prenosni laboratorij - kovček za delo na terenu (foto: A. Vovk Korže). torijske metode za geografe«. Seminar v obliki laboratorijskega dela bo razpisan v Katalogu strokovnih spopolnjevanj 2001. IZLETI PO LJUBLJANSKI OKOLICI Miha Pavšek Ker je slovenska prestolnica res že prav veliko mesto, nenazadnje bo v teh dneh potekalo v njej celo geografsko zborovanje, je temu primerno obsežna tudi njena okolica. Seveda niso to le mestnit »ljubljanski hribčki«, kot nekateri imenujejo Rožnik, Šmarno goro ali pa Rašico in še mnoge druge izletniške točke, temveč sega okolica še mnogo dlje. Mnoge vzpetine v širšem zaledju Ljubljane so kot nalašč za celodneven družinski izlet, včasih le za popoldanski sprehod ali pa celo tekaški in gorsko-kolesarski podvig, torej za nekakšno^občasno ali redno tedensko »polnjenje baterij«. Ce vse skupaj začinimo še s spoznavanjem pokrajinskih značilnosti teh krajev in vzpetin nad njimi pa se lahko marsikateri tovrsten izlet spremeni v pravo geografsko delavnico. Ne verjamete? Poglejte v najnovejši Stritarjev izletniški vodnik Izleti po ljubljanski okolici in hitro boste rešili tudi marsikakšno geografsko zadrego ter si popestrili dan z zanimivim izletom in novimi znanji. Gre za ponatis knjige izletov po ljubljanski okolici, ki je izšla prvič leta 1994 in je doživela do danes že vrsto ponatisov. Zadnja dopolnjena izdaja je v primerjavi s prvo skorajda za tretjino obširnejša, novim izletom in zemljevidom pa so dodane tudi zanimivosti in nasveti, povezani z gibanjem v naravi. Založba Sidarta nas s svojimi izdajami raznovrstnih vodnikov že prav pošteno razvaja, seveda v oblikovnem in vsebinskem smislu, žal pa ne tudi v cenovnem (3990SIT). Krivec za slednje je seveda majhno slovensko tržišče in še kaj (kdo?). Pa ne bomo več razpravljali o tej težavi slovenskih založnikov, temveč si raje poglejmo, kaj se skriva za tradi- cionalno črno obrobljenimi platnicami. V vodniku je zbranih in opisanih 65 pomembnejših izletov in sprehodov. Vsi izleti so nazorno in pregledno predstavljeni v sliki in besedi, zemljevidi in skice z vrisano smerjo vzpona in sestopa pa uporabniku še dodatno olajšajo orientacijo. Avtor se je omejil na cilje, ki so do 50 km daleč od Ljubljane, najpogosteje pa na robu Ljubljanske kotline. Prvo poglavje nas napoti v Posavsko hribovje tja do Trojan. V tej izdaji je prvič predstavljenih nekaj izletov po Dolenjski. Najbolj oddaljen je Trebni vrh nad Trebnjem, odpravimo pa se tudi nad Ribniško dolino. Ciljem nad Barjem v drugem poglavju je dodal avtor poleg običajnih vzponov na vrhove tudi dve »obvozni« turi: ob čisti Iški in mimo slikovitih slapov v Peklu pri Borovnici. Tam je zlasti prijetno v hudi poletni vročini, ko lahko hojo združimo z osvežitvijo v ne premrzlih tolmunih. Opisana pa je tudi bolj odmaknjena Slivnica nad Cerkniškim jezerom. Naslednja skupina izletov je že na pragu naše prave gorske pokrajine, Gorenjske. K »ljubljanski okolici« je uvrstil avtor še domače gore Škofje Loke in Kranja ter se podal tudi na prag Kamniško (-Savinjskih) Alp. Pa kar brez strahu, saj ne bomo lezli po visokogorju. Med skale nas vodijo druge knjige, tokrat ostajamo le na zelenih južnih čuvajih nižin. Šmarna gora, najbolj priljubljena med ljubljanskimi izletniškimi točkami, ima v knjigi posebno mesto. Avtor nagovarja bralca, naj se je lotijo še po manj obiskanih poteh. Zadnji, najdaljši del, pa je posvečen Polhograjskemu hribovju, izletniškemu »el-doradu« v bližini Ljubljane. Poleg zanimivih vzponov na tamkajšnje razgledne vrhove nam je prihranil avtor čisto za konec še opis skoraj pravega trekinga iz Ljubljane do Škofje Loke. Vse lepo in prav, toda za geografa so morda bolj kot opisi poti in razgledov (v tem smo vendar najboljši, ali ne?) dobrodošle na začetku bežno omenjene zanimivosti in nasveti na koncu nekaterih opisov izletov. Ti ocvirki so umetnostnozgodovinski (gotska cerkev v Dvoru, vaška situla), zgodovinski (rapalska meja, kresovi, Piparji), literarni (o Kozlovski sodbi in škofjeloškem pasijonu, Levstikova pot), etnološki (drsanje na Cerkniškem jezeru, Hudičev boršt, Lubnikarji) in medicinski (o klopih in strupenih kačah). Pri posameznih poglavjih izvemo še nekaj malega o podpeš-kem marmorju, Frideriku Baragi in Juriju Vegi pa o vremenskih nasvetih za popotno rabo, medvedih in tehniškem muzeju v Bistri. Morda smo na katerega še pozabili, pa nič zato, saj imajo vsi veliko skupnega tudi z geografskim pojmovanjem in spoznavanjem naših domačih pokrajin. In okolica Ljubljane je v tem pogledu neizčrpen vir geografskih drobtinic, ki so Ljubljančanom in okoličanom, pa tudi drugim Slovencem včasih kar preveč »pred nosom«, da bi jih pobrali. Vzemite v roke izletniški vodnik po ljubljanski okolici in skupaj z vašim geografskim znanjem se vam bo nabralo drobtinic za cel kos kruhal 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK DIPLOMANTI ODDELKA ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI V LETIH 1998-1999 Mojca Dolgan - Petrič Že nekaj let nismo poročali o novih diplomantih. Tokrat popravljamo zamujeno in objavljamo seznam geografinj in geografov, ki so v letih 1998 in 1999 dokončali študij na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani in si pridobili naziv univerzitetni diplomirani geograf/geografinja oz. profesor/profesorica geografije. Študij je uspešno zaključilo 1 14 študentov, od tega 19 na samostojni smeri in 95 na dvopredmetni smeri (78 kot A predmet, 17 kot B predmet). Fakultetno Prešernovo nagrado za leto 1999 sta prejeli Nataša Gostiša in Andreja Mrak. Podrobnejše podatke o nalogah najdete tudi v Vir-tualni knjižnici Slovenije COBISS (http:/^www.izum.si/co-biss/) in na spletni strani Oddelka za geografijo Filozofske fakultete (http://www.ff.uni-lj.si/geo/Pedago-sko/diplomsk.htm). BABIC, Tjaša: Načrtovanje razvoja naselja in prometa v Se-medeli. - Ljubljana, 1998. - M: Andrej Černe. - D: 27.2.1998 BARIC, Barbara: Predlog regionalnega razvoja občine Laško. - Rimske Toplice, 1999. - M: Andrej Černe. -D: 21.4. 1999 BEDNARSEK, Tamara: Prometna infrastruktura kot dejavnik regionalnega razvoja v občini Brežice. - Ljubljana, 1998. - M: Andrej Černe. - D: 28. 9. 1998 BENKOV1C, Monika: Sonaravno gospodarjenje v zgornjem porečju Kolpe: Ig, 1999. - M: Dušan Plut. - D: 24 6. 1999 BEZAN, Monika: Geografske značilnosti občine Rogašev-ci. - Ljubljana, 1999. - M: Marijan M. Klemenčič. -D: 24.6. 1999 BIBIČ, Nataša: Predlog predvidenega poteka selške obvoznice. - Ljubljana, 1999. - M: Andrej Cerne. - D: 24.6. 1999 BISTROVIC, Tatjana: Ljubljana kot predmet geografskega pouka s poudarkom na terenskem delu. - Ljubljana, 1998. -M: Jurij Kunaver. - D: 27. 11. 1998 BOBNAR, Marjeta: Sonaravno gospodarjenje s Krko. - Ljubljana, 1998. - M: Dušan Plut. - D: 19. 6. 1998 BREGAR, Tina: Sonaravni vidiki varstva narave v Sloveniji in Evropski zvezi. - Trbovlje, 1999. - M: Dušan Plut. -D: 19.2.1999 BRENCIC, Polona: Sosednje države Slovenije kot tema pri pouku geografije - primer slovensko-hrvaškega sosedstva v Spodnjem Posavju. - Ljubljana, 1997. - M: Jurij Kunaver. -D: 27.2. 1998 BRNOT, Marija: Pokrajinska občutljivost območij podtalnice v Sloveniji. - Kamnik, 1998. - M: Dušan Plut. -D: 27. 11. 1998 BURKELJCA, Milan: Geografija Kamnika. - Kamnik, [998. - M: Mirko Pak. - D: 17.4. 1998 CELEBIC, Tanja: Možne pokrajinske posledice podnebnih sprememb v Sloveniji. - Ljubljana, 1999. - M: Dušan Plut. -D: 26. 11. 1999 DECMAN, Petra: Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Jesenice. - Doslovče, 1999 - M: Anton Gosar. - D: 24.6.1999 DROBNIČ, Irena Anica: Predlog namenske rabe prostora v občini Dobrepolje. - Dobrepolje, 1999. - M: Andrej Cerne. - D: 19.2. 1999 EBERLINC, Roman: Geografija občine Cerkno. - Ljubljana, 1998. - M: Marijan M. Klemenčič. - D: 18.6. 1998 ELING, Brigita B.: Pokrajinski učinki uveljavljanja novih pro-stočasnih aktivnosti - primer golfa. - Ljubljana, 1998. - M: Matjaž Jeršič-D : 19.6. 1998 ENIKO, Urška: Transformacija Bovškega v zadnjih dvesto letih: historičnogeografska analiza jožefinske vojaške karte in franciscejskega katastra. - Ljubljana, 1998. - M: Jurij Kunaver. - D: 18.6. 1998 GABROVSEK, Irma: Tržiške Alpe: problem samotnih kmetij in planinskega pašništva. - Tržič, 1998. - M: Marijan M. Klemenčič. - D: 27. 11. 1998 GREGORIN, Mojca: Krvavška gorska skupina - turistični pomen in razvojne dileme. - Ljubljana, 1997. - M: Matjaž Jeršič.-D: 27.2.1998 GORIUP, Danilo: Množični turizem in njegovi pokrajinski učinki na primeru Španije. - Ljubljana, 1999. - M: Matjaž Jeršič.-D: 19.2. 1999 GORJAK, Ksenija: Socialnogeografska analiza kot element načrtovanja razvoja naselij na primeru Murske Sobote. - Ljubljana, 1999. - M: Andrej Černe. - D: 26. 11. 1999 GOSTIŠA, Nataša: Družbenogeografske značilnosti turističnih potovanj študentov. - Ljubljana, 1999. - M: Anton Gosar. - D: 26. 11.1999. - Prešernova nagrada za leto 1999 GRABLJEVEC, Mojca: Geografija osrednjega dela Notranjskega Snežnika s poudarkom na naravoslovni učni poti. - Ljubljana, 1998. - M: Jurij Kunaver. - D: 27. 11.1998 GRENC-UČANJŠEK, Breda: Turizem kot zaposlitvena dejavnost v Sloveniji. - Ljubljana, 1999. - M: Matjaž Jeršič. -D: 24.6. 1999 GRMEK, Mateja: Primerjalna analiza regionalizacij Primorske Slovenije. - Kobjeglava, 1998. - M: Andrej Černe. -D: 28.9.1998 GYORKOS, Tatjana: Pokrajinski vidiki sonaravnega gospodarjenja z Muro. - Ljubljano, 1999. - M: Dušan Plut. -D: 19.2. 1999 HABJANIC, Brigita: Geografske značilnosti obmejnega območja Haloz. - Ljubljana, 1999. - M: Milan Bufon. -D: 27.9. 1999 HAFNER, Romi: Vpliv kulturnozgodovinske dediščine na razvoj turistične dejavnosti v najstarejših slovenskih mestih. - Ljubljana, 1999. - M: Matjaž Jeršič. - D: 23. 4. 1999 HOLC, Melita: Transformacija Moravcev in okolice pod vplivom turistične dejavnosti. - Ljubljana, 1997. - M: Matjaž Jeršič. - D: 27.2. 1998 HOMAN-Logar, Mojca: Sonaravni razvoj podeželja v občini Škofja Loka. - Kranj, 1998. - M: Dušan Plut. -D: 17.4. 1998 HROVAT1N, Sabina: Geografija občine Borovnica. - Ljubljana, 1999. - M. Marijan M. Klemenčič. - D: 27.9. 1999 HVIZDAK, Helena: Hmelj: geografske značilnosti njegove razprostranjenosti. Ljubljana, 1998. - M: Franc Lovrenčak. -D: 17.4 J 998 IVANCIC, Mateja: Turistični pomen Tolminsko-Kobariškega Posočja. - Kamno, 1999. - M: Anton Gosar. - D: 26.11.1999 JAKOVAC, Marko: Sistemska analiza in snovna bilanca termoelektrarne Toplarne Ljubljano. - Ljubljana, 1998. -M: Dušan Plut. - D: 27.2. 1998 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK JEREB-URH, Elizabeta: Blejski kot kot območje šolskih geografskih ekskurzij s posebnim oziram no Blejski Vinlgar. - Radovljica, 1998. - M: Jurij Kunaver. - D: 28. 9. 1998 JOSIPOVIČ, Damir: Zgornje Obkolpje: politično-geograf-ski oris obmejnega območja v Sloveniji in na Hrvaškem. - Ljubljana, 1998. - M: Anton Gosar. - D: 30. 11. 1998 KAVČIČ, Irena: Bližnja rekreacija prebivalcev Črnuč. - Ljubljana, 1999. - M: Anton Gosar. - D: 26. 11. 1999 KEMPERLE, Jana: Gospodarno ravnanje s komunalnimi odpadki v ljubljanski regiji - občina Škofja Loka. - Škofja Loka, 1998 - M: Dušan Plut. - D: 17.4. 1998 KIRN, Kristina: Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Hrastnik. - Dol pri Hrastniku, 1999. - M: Anton Gosar. -D: 26. 11. 1999 KLJUN, Lidija: Regionalna geografija Bloške planote in didaktična obravnava s pomočjo programa »Power Point«. - Ljubljana, 1999. - M: Jurij Kunaver. - D: 24.6. 1999 KOCBEK, Nataša: Evropska unija in njene meje. - Ljubljana, 1998. - M: Anton Gosar. - D: 19.6. 1998 KOČEVAR, Zdenka: Geografija občine Kranjska gora. -Jesenice 1998. - M: Mirko Pak. - D: 27. 11.1998 KODRIČ, Robert: Športni ribolov v slovenskih sladkih vodah v geografski osvetlitvi. - Ljubljana, 1998. - M: Matjaž Jeršič. - D: 28.9. 1998 KOMOVEC, Aleksander: Geografija severozahodnega obmestja Kranja - Spodnja in Zgornja Besnica. - Kranj, 1998. - M: Mirko Pak. - D: 27. 11.1998 KORES, Christina: Geografija Buenos Airesa. - Ljubljana, 1998. - M: Marijan M. Klemenčič. - D: 18.6. 1998 KOŠTRICA, Primož: Socialno-geografska struktura Makedoncev in Albancev v Sloveniji in Slovencev in Albancev v Makedoniji. - Ljubljana, 1998. - M: Anton Gosar. - D: 19.6.1998 KREJAČ, Jure: Sonaravni vidiki gospodarjenja s komunalnimi odpadki v Mariboru. - Maribor, 1999. - M: Dušan Plut. -D: 19.2. 1999 KRZIČ, Tatjana: Načrtovanje družbenih dejavnosti v mestni občini Ljubljana: Ljubljana, 1999. - M: Andrej Cerne. -D: 26. 11. 1999 KUNILO-ŠKUU, Barbara: Mednarodni turistični tokovi v Sloveniji. - Ljubljana, 1998. - M: Matjaž Jeršič. -D: 16.4. 1998 LEBAR, Milena: Geografski vidik kongresnega in sejemskega turizma v Sloveniji. - Ljubljana, 1999. - M: Anton Gosar.-D: 26.11.1999 LIPOVEC, Bojan: Geografija Dragarske doline. - Ljubljana, 1998.-M: Marijan M. Klemenčič. - D: 18.6.1998 MAKAROVIČ, Marjana: Poskusni učbenik za učitelje pouka geografije v srednjih poklicnih šolah. - Ljubljana, 1999. - M: Jurij Kunaver. - D: 24. 6. 1999 MANDELI, Klavdija: Postojnska jama kot učna snov pri pouku geografije. - Radovljica, 1998. - M: Jurij Kunaver. -D: 28.9. 1998 MARIN, Sonja: Geografija občine Naklo. - Ljubljana: 1998. - M: Marijan M. Klemenčič. - D: 27.2. 1998 MARJANOVIČ, Marija: Geografija občine Cerklje na Gorenjskem. - Kranj, 1998. - M: Mirko Pak. - D: 19.2. 1999 MARTINUC, Mirjam: Regionalna geografija Lomske doline. - Koroška Bela, 1998. - M: Marijan M. Klemenčič. -D: 16.4. 1998 MERZLAK, Mojca: Geografija Pomežja s poudarkom na prsteh in rastlinstvu. - Ljubljana, 1998. - M: Franc Lovrenčak. -D: 28.9. 1998 MESOJEDEC, Loti: Pokrajinski vidiki onesnaženosti reke Rin-že. - Ljubljana, 1998. - M: Dušan Plut. - D: 19.6. 1998 MIKLIČ, Lucija: Razvojne možnosti občine Medvode v ljubljanski regiji. - Medvode, 1999. - M: Andrej Cerne. -D: 26. 1], 1999 MLEKUZ, Jernej: Geografska in etnološka študija o Slovencih v Mendozi. - Ljubljana; Mendoza, 1999. - Mentorja Milan Bufon, Ingrid Slavec Gradišnik. - D: 24.6. 1999 MRAK, Andreja: Politični in družbenogeogrofski vidiki Slovencev v Bariločah (Argentina). - Ljubljana, 1999. - M: Milan Bufon. - D: 24.6. 1999. - Prešernova nagrada xa leto 1999 MUSIČ, Melita Mojca Novejši razvoj turizma v občini Piran. - Ljubljana, 1999. - M: Matjaž Jeršič. - D: 26. 11.1999 NAJZAR, Boštjan: Strokovne podlage za prostorsko ureditvene pogoje za občino Ormož. - Ormož, 1998. -M: Andrej Cerne. - D: 19.2. 1999 NOVAK, Vesna Infrastruktura - strokovne podlage za prostorski plan občine Preddvor. Kranj, 1998. - M: Andrej Cerne. - D: 27. 11. 1998 OBLAK, Apolonija: Strokovne podlage za prostorski razvoj občine Žiri. - Ljubljana, 1999. - M: Andrej Cerne. -D: 26. 11. 1999 OBLAK, Veronika: Sonaravni vidiki ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji. - Ljubljana, 1998. - M: Dušan Plut. -D: 19.6. 1998 OSTANEK, Polona: Učinki rekreacije na izrabo tal na območju mesta Ljubljane. - Ljubljana, 1997. - M: Matjaž Jeršič. -D: 27._2. 1998 PAPEŽ, Miran: Vodnoekološke značilnosti zgornje Pake s pritoki. - Velenje, 1998. - M: Dušan Plut. - D: 27. 2. 1998 PERIC, Borut: Morfološke in metrične značilnosti udornic na območju Škocjanskega regijskega parka. - Ljubljana, 1999. -M: Jurij Kunaver, somentor Andrej Kranjc. - D: 23. 4. 1999 PESAN, Irena: Poskusni priročnik za učitelje za pouk obče geografije, družbenogeogrofski del. - Celje, 1999. - M: Jurij Kunaver.-D: 19.2. 1999 PETEK, Franci: Sovpadanje občinskih in pokrajinskih meja v Sloveniji. - Ljubljana, 1998. - M: Anton Gosar. -D: 27.2. 1998 POLJŠAK, Maja: Geografski vidiki razvoja kampov v Evropi in Sloveniji. - Ljubljana, 1997. - M: Matjaž Jeršič. -D: 27.2. 1998 PREBILIČ, Vladimir: Geogrofska analiza območja Kočevske Reke za potrebe obrambe. - Kočevje, 1998. - M: Jurij Kunaver, somentor Zvonimir Bratun. - D: 28.9. 1998 PUC, Jože: Vpliv turizma na razvoj mesta Laško. - Ljubljana, 1998.-M: Matjaž Jeršič. - D: 28.9. 1998 RAKOVEC, Aleksandra: Geografija Karavank od Stola do doline Mošenika s poudarkom na fizičnogeografskih potezah. -Ljubljana, 1998. - M: Jurij Kunaver. - D: 28.9. 1998 RAMUŠ, Andreja: Geografske značilnosti Pokljuke in Meža-kle.-Jesenice, 1998. - M: Franc Lovrenčak. - D: 27.2. 1998 RAVNIHAR-MEGUŠAR, Andreja: Ekonomsko^eografska komplementarnost med Slovenijo in Rusijo. - Ljubljana, 1999. - M: Anton Gosar. - D: 19. 2. 1999 RESNIK, Renata: Problematika prostorskega načrtovanja razvoja krajevne skupnosti Šmartno pri Litiji. - Litija, 1997. -M: Andrej Cerne. - D: 27.2. 1998 RIGLER, Polonca: Vplivi cestnega prometa na razvoj občin Novo mesto in Trebnje. - Ljubljana, 1999. - M: Andrej Cerne. - D: 26. 11. 1999 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK REPE, Blaž: Preizkusni geografski atlas občine Grosuplje. -Ljubljana, 1999. - M: Jurij Kunaver. - D: 24.6. 1999 REZEK, Mateja: Vpliv kobilarne Lipica na razvoj okoliške pokrajine. - Ljubljana, 1997. - M: Matjaž Jeršič. -D: 27.2. 1998 RIKANOVIČ, Rada: Pokrajinska ranljivost vodnih virov občine Tržič. - Tržič, 1999. - M: Dušan Plut. - D: 24. 6. 1999 ROTAR, Nuša Hrastnik v luči socialnogeografskih sprememb - izbrani primeri. - Hrastnik, 1998. - M: Anton Gosar.-D: 28.9.1998 SEKEREŠ, Katarina: Geografija občine Turnišče. - Ljubljana, 1999. - M: Marijan M. Klemenčič. - D: 21.4. 1999 SIMONIČ-MERVIC, Karmen: Geografija Črnovrške planote. - Ljubljana, 1998. - M: Marijan M. Klemenčič. -D: 16.4 1998 SLADIC, Sabina: Regionalno geografski vidik iger na srečo v Sloveniji na primeru iger loto. - Ljubljana, 1998. -M: Anton Gosar. - D: 19.6. 1998 SNOJ, Damjan: Geografija občine Škofljica: najnovejše smernice razvoja. - Ljubljana, 1999. - M: Mirko Pak. -D: 19.2. 1999 STANEK, Aleksandra-Vida: Novejši razvoj Bleda pod vplivom turizma. - Radovljica, 1998. - M: Matjaž Jeršič. -D: 23.4 1999 STANIŠIČ, Gordana: Predlog sanacije degradiranega urbanega območja Stara Sava. -Jesenice, 1999. -M: Andrej Černe. -D: 24.6. 1999 SVETIN, Simona: Geografski oris Strunjana - Ljubljana, J998. -M: Anton Gosar. - D: 19.6.1998 SANTEU, Lucija: Vpliv turizma na razvoj pokrajine med Šmarješkimi Toplicami in Otočcem. - Ljubljana, 1998. - M: Matjaž Jeršič. - D: 19.6. 1998 ŠEŠEK, Barbara: Vpliv bodoče avtoceste na regionalni razvoj Koprskega Primorja. - Ljubljano, 1998 - M: Andrej Černe. ŠINKOVEC, Mirjam: Območja krajinske in urbanistične zasnove v občini Železniki. - Ljubljana, 1999. - M: Andrej Černe.-D: 21.4. 1999 ŠKOF, Uroš: Vinorodna pokrajina Bizeljskega in Pišec in njen vinogradniško - turistični pomen. - Ljubljana, 1999. -M: Matjaž Jeršič. - D: 26. 11.1999 ŠKRABAN, Anita: Rekreacijska vloga vinorodnega območja na primeru Svečinskih goric. - Ljubljana, 1998. - M: Matjaž Jeršič. - D: 19.2. 1999 SLEGEL-FLORJANČIČ, Saša: Geografija Krope. - Zg. Upnica, 1998.-M: Mirko Pak.-D: 28.9. 1998 ŠNAJDAR, Marjana: Rekreacijski potencial slovenske morske obale. - Ilirska Bistrica, 1998. - M: Matjaž Jeršič. -D: 16.4. 1998 ŠNUDERL, Katja: Strokovne podlage za zasnovo celovitega koncepta razvoja okolice Bohinjskega jezera. - Ljubljana, 1998. - M: Andrej Černe. - D: 27. 11. 1998 ŠPEHAR, Barbara: Strokovne podlage za prostorski razvoj KS Podljubelj. - Tržič, 1999. - M: Andrej Černe. -D: 26.11.1999 ŠULER, Ariana Nina: Regionalna geografija občine Medvode. - Ljubljana, 1999. - M: Mirko Pak. - D: 19. 2. 1999 TABAR, Polona: Geografija zahodnega dela Sorskega polja. - Kranj, 1999. - M: Marijan M. Klemenčič. -D: 21.4. 1999 TRILLER, Tadeja: Geografija Poljanske doline s poudarkom na topoklimi. - Škofja Loka, 1999. - M: Darko Ogrin. -D: 23.4. 1999 TROJAR, Urška: Kraška vinsko turistična cesta. - Ljubijo na, 1999. - M: Anton Gosar. - D: 26. 11. 1999 URŠIČ, Nataša: Vrednotenje južnega roba Ljubljanskega barja za pohodništvo in kolesarjenje. - Jezero, 1999. -M: Anton Gosar. - D: 19. 2. 1999 VEHAR, Anita: Lokacijski dejavniki za nameščanje industrijskih podjetij: na primeru podjetja Kolektor Idrija. - Idrija, 1998. - M: Andrej Černe. - D: 21 4. 1999 VELKOV, Barbara: Nomadizem kol sonaravni način gospodarjenja na primeru Mongolije. - Ljubljana, 1999. -M: Marijan M. Klemenčič. - D: 26. 11.1999 VIDOVIC, Uroš: Vloga slovenskih železnic pri razvoju turizma. - Ptuj, 1999. - M: Andrej Černe. - D: 27.9. 1999 VINTAR, Katja: Pokrajinski dejavniki sonaravnega razvoja Spodnjega Posavja. - Ljubljana, 1999. - M: Dušan Plut. -D: 24.6. 1999 VOJSKA, Tanja: Geografija občine Moravče. - Ljubljana, 1999.-M: Marijan M. Klemenčič. - D: 24.6. 1999 ZAVOLOVŠEK-TOMAŽ, Bojana: Transformacija Zgornje-savske doline pod vplivom turizma. - Ljubljana, 1992. -M: Matjaž Jeršič. - D: 27. 2. 1998 ZULJAN, Vanja: Geografija krajevne skupnosti Žirovnica -razvojne možnosti. - Rodine, 1998. - M: Marijan M. Klemenčič. - D: 27.2. 1998 ZEUEZNOV, Maruška: Geografija Polhovega Gradca. -Ljubljana, 1999. - M: Darko Radinja. - D: 19. 2. 1999 ZGAJNAR, Mateja Razvoj kraškega zemljišča in naselja Opatje selo. - Ljubljana, 1997. - M: Jurij Kunaver. -D: 27.2. 1998 ZONTAR, Sandra: Suburbanizacija Škofje Loke. - Ljubljana, 1999. - M: Marijan M. Klemenčič. - D: 24. 6. 1999 M: mentor; D: datum zagovora JESENSKE DEJAVNOSTI LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Blaž Repe Naše redne jesenske dejavnosti bodo potekale po naslednjem razporedu: Predavanja: Jeseni so predvidena tri predavanja: • 17.10.2000 - Jordanija predaval bo Boštjan Gro-dišar s Centra šolskih in obšolskih dejavnosti - Bohinj; • 21.11. 2000 - Kenija in Tanzanija: predavanje bosta pripravila dr. Dušan Plut in dr. Franc Lovren-čak z Oddelka za geografijo v Ljubljani; • 19. 12. 2000 - Iran z vtisi iz prvomajske ekskurzije nas bo seznanil dr. Matej Gabrovec iz ZRC SAZU. Predavanja bodo ob 19. uri na novi lokaciji in sicer v Zemljepisnem muzeju, na Trgu francoske revolucije 71 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK Geografski večeri: Ob geografska večera se bosta tokrat dotaknila problematike imenoslovja: • 10.10. 2000 - Regionalna zemljepisna imena v Sloveniji, kjer bo naš gost univ. dipl. geod. Jurij Mlinar z Geodetske uprave Republike Slovenije in • 14.11.2000 - Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen in njena mednarodna dejavnost; gostili bomo dr. Milana Orožna Adamiča iz ZRC SAZU. Večeri, namenjeni geografskim diskusijam, se začnejo ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja, Trg francoske revolucije 7. Ekskurzije: Vse tri jesenske ekskurzije bodo izvedene v okviru Zborovanja slovenskih geografov med 19. in 21. oktobrom, ki bo potekalo v Ljubljani. Člani društva, ki se ne bodo udeležili Zborovanja slovenskih geografov, imajo možnost, da se udeležijo le ekskurzij. Na ekskurzije v času zborovanja se člani prijavijo kot na vse druge (s sporočilom na telefonski tajnici 01 200 27 30 in vplačilom na društveni žiro račun 50100-620-133-05-1010115-1620908). Člani se za enotno ceno 3000 SIT lahko udeležijo vseh ekskurzij na zborovanju, pogoj je le pravočasna prijava, do 13. 10. 2000, z navedbo kraja ekskurzije. Članske izkaznice: Na svojem rednem sestanku 20. aprila 2000 je izvršni odbor Ljubljanskega geografskega društva sklenil, da se uvedejo enotne članske izkaznice za vse člane Ljubljanskega geografskega društva. Izkaznica vsebuje podatke o članu društva, poleg tega pa še znak in ime društva ter zveze. Na hrbtni strani je besedilo, ki bo omogočalo morebitne popuste pri obisku muzejev, razstav..., kot tudi prostor za potrjevanje plačane članarine (žigosanje). S tem izkaznica velja 10 let. Vsi, ki bodo poravnali članarino, bodo prejeli tudi izpolnjeno in potrjeno izkaznico. Obvestila, kontaktne osebe in številke: Naša obvestila lahko spremljate na geolisti (prijavite se lahko na elektronskem naslovu: joze.zumer@guest.arnes.si), na teletekstu RTV Slovenija (stran 360), v Geografskem obzorniku in na domačem naslovu http://www.zrc--sazu.si/lgd/. Dosegljivi smo tudi na elektronskem naslovu: lj.geografsko-drustvo@guest.arnes.si. Številka društvenega telefona z odzivnikom in faksom je 01 20027 30. Na njem nam lahko pustite sporočilo ali se prijavite na društveno ekskurzijo. Sporočila dnevno pregledujemo. 18. ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV - LJUBLJANA 2000 ČETRTEK, 19. OKTOBRA 2000 Cankarjev dom 9.00-10.00 10.00-10.30 10.30.-13.00 A Silvester Jernej Mirko Pak Dejan Rebernik Dušan Plut Luc V. Zvvaenepoel Kari Ruppert Irena Hergan, Maja Umek REGISTRACIJA UDELEŽENCEV (pred Kosovelovo dvorano) POZDRAV ORGANIZATORJEV IN OTVORITEV 18. ZBOROVANJA SLOVENSKIH GEOGRAFOV (Kosovelova dvorana) PLENARNA PREDAVANJA NEKATERE ZNAČILNOSTI MESTNE KLIME UUBUANE FUNKCIJSKA ZGRADBA UUBUANE SOCIALNOGEOGRAFSKA ZGRADBA UUBUANE OKOUEVARSTVENE RAZSEŽNOSTI (NE)SONARAVNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA UUBUANE METHODOLOGICAL TOOLS FOR THE PREPARATION OF A REGIONAL DEVELOPMENT STRATEGY AND ACTION PLAN: THE CASE OF UUBUANA AND SLOVENE ISTRA »MITTELEUROPA« - POSKUS PROSTORSKO-RELEVANTNE DEFINICIJE PREDSTAVE UČENCEV RAZREDNEGA POUKA O UUBUANI 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK 13.00-14.00 13.00-14.30 14.30-15.30 BI Ana Burnik Kosi B2 Irena Sivec B3 Martin Horvat B4 Elizabeta Petruša TISKOVNA KONFERENCA ZA NOVINARJE - KNJIGA »LJUBLJANA« ODMOR ZA KOSILO EKSKURZIJE PO SREDIŠČU MESTA EKSKURZIJA PO UUBUANI (IZ NOVEGA PRIROČNIKA ZA UČITEUE ZEMLJEPISA V OS) ANTIČNA UUBUANA SREDNJEVEŠKA UUBUANA PLEČNIKOVA UUBUANA V SODELOVANJU S SLOVENSKO ZNANSTVENO FUNDACIJO 1. preddverje Cankarjevega doma 15.30-18.30 C 15.30 Urška Eniko Sabina Hrovatin Teja Kovač Gaber Gunde Simon Kušar Tomaž Mancini Marjeta Vidmar Nika Veronek Ljubicp Zornik Urša Šole, idr. Ksenija Kovačec Naglic, Veronika Leskovšek Aleš Veršič, idr. Elizabeta Grmek Romih Aša Mansoor Maja Umek 16.00 16.30-18.00 16.30-18.00 18.30-19.15 19.30 SEJEM IDEJ (POSTERJI, PREDSTAVITVE, OKROGLE MIZE) Predstavitve posterjev PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI UUBUANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA MIGRACIJE DUAKOV NA SUAŠ »TUKAJ SEM DOMA« FENOFAZE PRI ZGODNJIH SPOMLADANSKIH RASTLINAH KOT POKAZATELJ MESTNE KIJME UUBUANE NEUREJENA ODLAGALIŠČA ODPADKOV - ONESNAŽEVALEC VODNIH VIROV NA UUBUANSKEM POUU PASIVNI DOSTOP MEŠČANOV DO ZAVAROVALNIH STORITEV FUNKCIJSKA RABA TAL V DELU STARE UUBUANE POUANCI SMO PROUČEVALI POUANE ISKANJE ZAKLADA V UUBUANI STANJE OKOUA V MESTNI OBČINI UUBUANA KULTURNA DEDIŠČINA UUBUANE V ZBIRNEM REGISTRU DEDIŠČINE GIS IZBRANIH UUBUANSKIH GOSTILN POKRAJINSKI VIDIKI RABE OBVODNEGA SVETA SAVE V UUBUANI POKRAJINSKA OBČUTUIVOST IN ONESNAŽENJE ZRAKA V UUBUANI DEJAVNOSTI ŠTUDENTOV PEDAGOŠKE FAKULTETE UUBUANA OBČNI ZBOR DRUŠTVA UČITELJEV GEOGRAFIJE SLOVENIJE C1 Okrogla miza: STA NI E OKOUA V MESTNI OBČINI UUBUANA C2 Okrogla miza: MESTA - GIBALO DRUŽBENEGA RAZVOJA C3 Bibijana Mihevc: KARTOGRAFSKA UPODOBITEV UUBUANE OD 16. DO SREDINE 20. STOLETJA (VODSTVO PO RAZSTAVI MESTNEGA MUZEJA NA GRADU) SPREJEM ZA UDELEŽENCE S PODELITVIJO NAGRAD ZVEZE GEOGRAFSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE PETEK, 20. OKTOBRA 2000 Poljanska 8.15-9.45 D1 Matjaž Jeršič Marko Krevs Milan Orožen Adamič Angelca Rus Peter Repolusk Divna Ognjanovič PREDAVANJA Dijaški dom Ivana Cankarja VPLIV REKREACIJE NA FUNKCIJSKO IN STRUKTURNO ZGRADBO UUBUANE DOHODKI IN ŽIVUENJSKA RAVEN PREBIVALSTVA UUBUANE POTRESNA IN POPLAVNA OGROŽENOST UUBUANE NOTRANJA ČLENITEV UUBUANE NARODNOSTNA SESTAVA UUBUANE SRBI V UUBUANI 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK D2 Vera Kokole Aleksander Jakoš Marjan Ravbar Danilo Dolenc Brane Pavlin Aljaž Plevnik Jernej Klemen Matjaž Napokoj, Andreja Šifer D4 Branka Gabrenja Mueller D5 Matjaž Napokoj D6 Zdenka Dimnik 10.15-11.45 E1 Marija Cimerman Tatjana Ferjan Divna Ognjanovič Zoran Pavšek, Emil Šterbenk E2 E3 Jože Zumer E4 Aleš A. Smrekar E5 Borut Drobnjak 12.15-13.45 F1 Angelca Rus F2 Marjeta Natek F3 Nataša Jarc F4 Ana Marolt F5 Nataša Lipovšek Hrga Srednja zdravstvena šota KONCEPTI RAZVOJA LJUBLJANE IN GEOGRAFSKE RAZISKAVE UUBUANA: VELIKA ALI MALA METROPOLIZACUA UUBUANE V GLOBALIZACUSKI PASTI PROSTORSKA MOBILNOST PREBIVALSTVA UUBUANA KOT ZAPOSLITVENO SREDISČE BODOČA PROMETNO-GEOGRAFSKA VLOGA UUBUANE GEOGRAFIJA NA POKLICNIH IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOLAH PORTFOLIO - NOVA UČNA METODA Hospitacija: KAJ MORA TRGOVEC VEDETI O UUBUANI? Hospitacija: POMANJKANJE HRANE IN LAKOTA V AFRIŠKIH DEŽELAH Hospitacija: Z ROKO V ROKI - GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA PREDAVANJA, DELAVNICE, HOSPITACIJE, OKROGLA MIZA 14.00-16.00 16.00-19.00 G1 Mirko Pak G2 Dejan Rebernik G3 Valentina Brečko Grubar, Simon Kušar G4 Matej Gabrovec 20.00 UUBUANA Z OKOLICO MED JAVOROM IN JANČAMI UUBUANA V LUČI SREDNJEŠOLSKEGA RAZISKOVANJA NASEUA NA PERIFERIJI UUBUANE (POUE, VEVČE, SLAPE IN STUDENEC) REKREACIJSKO TURISTIČNI POTENCIAL ŠALEŠKIH JEZER Okrogla miza: JAVNI PROMET V UUBUANI Delavnica: DNEVNO-NOČNI GLOBUS Delavnica: IZKUŠNJE S SREDNJESOLSKIM RAZISKOVALNIM DELOM Hospitacija: UUBUANA IN PRESTOLNICE SOSEDNJIH DRŽAV DELAVNICE, OBISKI INSTITUCIJ OBISK ODDELKA ZA URBANIZEM MOL [Poljanska 28) OBISK USTANOVE IN HIŠE EKSPERIMENTOV [Trubarjeva 39) Delavnica: LOV ZA ZAKLADOM V SREDNJEVEŠKI ŠJ