Naši dopisi. Iz Bele Krajine. (Konferencija.) (Konec.) G. prof. Vrhovec se je v dopisu presrčno zahvalil za nabrano mu gradivo o bivanji Francozov v Beli Krajini. Kot učilo in okrasje šolskih sob se priporoča podoba ^Grad Habsburg". Stenske table in abecednik z istimi podobami izidejo začetkom šolskega leta. 5. 0 vzgojevanji vrtnic je poročal g. Muren v popolno zadovoljnost. 6. Poročilo g. nadučitelja Šesta o risanji brez stigem je bilo do konca zanimljivo. 7. Razven računic ostanejo v rabi dosedanje knjige. 8. Knjižnica. Dosedajni listi vstanejo, isto tako nadaljevanje naročenih del. Na novo se naroče Holubova dela, o južni Afriki. Dohodki: 141 gld. 41 kr., izdatki 102 gld. 72 kr. 9. V knjižnični odbor so izvoljeni gg. Šetina, Štefančič, Justin in gospica Clarici. 10. V stalneru odboru so gg. Šest, Šetina, Bartel in Engelman. 11. Zastopnikoma v c. kr. okr. šol. svetu sta izvoljena gg. Šetina iz Šest, g. Šetina prevzame izvolitev šele, ko se mu je opetovano izreklo zaupanje. 12. Posamezni predlogi. G. Šetina: V dosego jednakomernega pouka v slov. spisji je razdeliti in določiti učno tvarino za posamezne razrede in oddelke na podlagi učnega načrta z ozirom na določeno število učnih ur. Referat se izdelaj do prihodnje konferencije. Se vsprejme. G. Justin: Ker so začele neketere pošte delati šolskim vodstvom mnogovrstne sitnosti, zbero naj se ^določbe o pošiljatvah šolskih vodstev po pošti" in naj se dopošljejo vodstvom. G. voditelj c. kr. glavarstva izjavi, da se bo to zgodilo; če pa pošta dela sitnosti, prijavi se to okr. šol. svetu, ki bo storil potrebne korake. G. nadzornik se poslovi od g. Fl. Kaligerja, ki prestopi v pokoj, ta pa se poslovi od g. nadzornika in tovarišev. G. nadzornik zaključi zborovanje s trikratnim BSlava" na presvitlega cesarja. Skupščino je počastil tudi blag. g. J. Schvveiger, trgovec v Grnomlji, kot novoimenovani ud c. kr. okr. šol. sveta. Ob V2 2 zbrali smo se v gostilni g Šetine, kjer smo se izvrstno pokrepčali za na pot. Zc. Iz krškega okraja. (Konferencija.) Okrajna učiteljska konferencija za krški šolski okraj je bila dne 31. mal. srpana t. 1. v šolskem poslopji v Krškem. Gospod prvosednik in voditelj konferenciji, c. kr. okrajni šolski nadzornik Frančišek Gabršek otvori konferencijo ob 9. uri dopoldne. V svojem otvorilnem govoru srčno pozdravlja navzoče ude ter jih vabi k resni in stvarni udeležbi pri tako važnih razpravah dnevnega vsporeda, nakladajoč jim poinenljivo in važno nalogo okrajnih učiteljskih konferencij, kar so omogočile stoprav nove šolske postave, katere je izdalo Njega Veličanstvo, naš presvetli cesar. Ravno obhajanje 251etnega obstanka novih šolskih postav ter 401etne poroke Njiju Veličanstev daje učiteljstvu dovolj povoda, da izraža najtoplejšo zabvalo Njijima Veličanstvoma v znak hvaležnosti in udanosti. Velik je napredek šolstva vsled novih postav, krasne so iz njega izvirajoče dobrodejne posledice in lepa je versko-nravstvena naloga ljudske šole, ki je omogočila razvijanje duševnib tnočij otrok, da postanejo vrli ljudje ter zvesti državljani. A ni veselja brez žalosti! Tužna vest narn je došla včeraj, da je odličen član presvetle cesarske rodbine, Njega ces. in kr. Visokost presvetli nadvojvoda Vilhelm prominul nagle sinrti. S tugo napolnjuje ta bridka izguba avstrijske narode, s tugo napolnjuje i nas. «Združimo toraj, častita gospoda, svojo udanost, zvestobo in hvaležnost do presvetlega cesarja in vse hiše habsburške z najglobočjim sožaljem nad bridkim udarcem, ki je zadel prevzvišeno cesarsko rodbino s klicem: Bog ohrani, Bog obvari našega premodrega cesarja Fr. Jožefa I.! Bog čuvaj našo premilo cesarico Elizabeto! Bog blagoslovi vso hišo habsburško!» Trikratni ,Slava!" zagnni po dvorani po končanein govoru in navdušeno zapoje konferoncija cesarsko pesern. V jedrnatem govoru pozdravi sedaj gospod prvosednik v prvič navzočega c. kr. okrajnega glavarja preblagorodnega gospoda barona M. Schonberger-ja, povdarjajoč, da se šolstvo krškega okraja vedno krepkeje razvija vsled dobrodejnih naprav višjih oblastij, zlasti na podstavi novih šolskih zakonov ter vsled lastnega prizadevanja in neumorne delavnosti učiteljstva samega v tem šolskein okraju. Prav živo naslika učiteljstvo po njega želenji in hotenji in kako koprni po nadaljnej izobrazbi v interesu šole ter sarnega sebe, da se le i s tem povspeši razvoj šolstva. Prosi ga, naj blagoizvoli denašnjo izjavo udanosti in sožalja prijaviti na Najvišje mesto. Gospod baron laskavo zahvali g. prvosednika konferencije za pozdrav ter v nadaljnem govoru zlasti opozarja, da bi se naj bavilo učiteljstvo z ideali, ker bi ga realnost v teh burnih časih, kdo ve, če ne pahnila v brezdno neprijetnega, praznega, puhlega življenja, ter da se naj i mladina dovaja v cvetlični vrtec bleščečih se idealov. Radostno prevzame nalogo, biti tolmač patrijotienih čustev učiteljstva na Najvišjem mestu. Na to zakliče konferencija trikrat -Živijo^Slava"! G. prvosednik pozdravi tudi srčno častite goste; potem prebere opravilni red okrajne učiteljske konferencije in konštatuje navzočnost ali nenavzočnost konferenčnih udov. Na to se preide k posameznim točkam vsporeda. Ne mislim sicer navajati vseh točk vsporeda in tudi ne razkladati vsaj površno raznoterosti pri najvažnejših obravnavah; toda popolnoma jih preiti tudi ne kaže, saj ravno tu se kaže pravi pomen, jedro okrajne učiteljske konferencije. Še nekaj mi je na srcu, kar bi iad razodel. 0 neumornej delavnosti za prospeh in napredek šolstva, o goreči ljubezni, ki duhti iz krepkih prs do presvetlega cesarja in cele cesarske rodbine, o vzglednem čustvu za vse dobro, lepo in pleinenito našega ljubljenega nadzornika, častitega g. Frančiška Gabrška — bi rad povedal. — Uzor ste nam, blagi gospod nadzornik, uzor učitelja, vzor vzgojitelja, in ne moreino si kaj, da se nam nehote izvije izraz gorke ljubezni iz naših pornlajenih src do Vas, pa saj ste jo zanetili Vi sami v naše duše z vstrajnostjo, odločnostjo in Ijubeznijo do nas učiteljstva. Toda prosim, oprostite g. nadzornik, saj, rad bi le povedal, a moja pičla skromnost me prešinja z izjavo: nimam dovolj besed! Po primernem uvodu poroča g. prvosednik o izvršitvi lanskih konferenčnih sklepov. V kratkern izide podrobni učni načrt za slovnice, pravopis in spisje, in lani določeni zaznamek knjig, ki so sposobne za šolarsko knjižnico. Ta zaznamek se bo vedno nadaljeval in obsegal le najboljše spise. Govoreč o spremembah učiteljstva se spominja g. prvosednik umrlega g. Ferd. Strel-a, učitelja v Veliki Dolini (f 4. mal. travna 1894). V znak sožalja nas pozivlja, da vstanemo raz sedeže. Izmed statističnih podatkov bi bilo omenjati, da je bilo šol. leta 1893/94. v krškem šolskern okraji 27 šol s 60 razredi, in sicer: 1 meščanska, 25 javnih ljudskih in 1 ekskurendna javna šola. Izmed teh so bile: 1 meščanska šola s 3 razredi, 10 jednorazrednic, 8 dvorazrednic, 3 trirazrednice, 5 štirirazrednic. Učni jezik je bil na 25 šolah slovenski, na 1 (mešč. šola) nemški in na 1 (lj. šola v Krškem) slovenski in nemški. Nemški jezik kot obligatni in neobligatni učni predmet se je poučevalo 816 otrok. Vnanji šolski napredek se kaj burno razcvita. 41 šol je pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v delu, bodisi da se predelavajo in razširjajo stare ali ustanavljajo nove šole. Na novo se je ustanovila poprej zasilna šola v Velikem Trnu. Na novo sta se odprla paralelni razred na štirirazrednici v Št. Jerneji in paralelka v Št. Rupertu. Na razširjenih šolah v Bučki, Škocijanu, Leskovci, Sv. Kiiži se še niso otvorili dotični razredi. Ravno tako se še niso otvorile nove šole v Bušeči vasi, Hrvaškembrodu, na Telčah, v Vel. Podlogu, Vrhpolji, Gradišči, Grobljah, Orehovici, Podkraji. Vsakdanjo in ponavljalno šolo je obiskovalo 9799 otrok, za 34 več od lani. Brez vsakega pouka je bilo 15*6°/o, nekoliko boljše od lani. G. predsednik prebere važnejše ukaze, ki so izšli izza zadnje okr. učit. konferencije ter jih primerno razloži. Potem pa poroča o učnem postopanji in učnih vspehih. Pred vsem izreče sodbo o učnih vspehih z izjavo, da je zabeležiti letos v primeri z lanskimi vspehi precejšni napredek. Želi pa, da bi vsi učitelji delovali z največjo vnemo in se mogli ponašati z najboljšimi vspehi. Na to nasvetuje razna sredstva v dospetek izvrstnega učnega vspeha. Pri tem zlasti povdarja tri reči, katere terja vsak pouk: 1. učitelj vedi, kaj uči, 2. poučuj prav, 3. ponavljaj prav pogosto. 1. Učitelj ve, kaj naj uči, ako se natančno seznani z učnim načrtoro, splošnim in podrobnim, z berilom in sploh z učno knjigo, z raznirni pomožnimi knjigami, z učili itd. Na podlagi te seznanitve se potem pismeno pripravi za vsako učno uro. Ta priprava obsegaj učno snov in učno pot za vsako posamezno uro; s tem si osnuje učitelj tako zvano urno sliko. Od te priprave je odvisen največji del povoljnega učnega vspeha. Učitelj potem ne tava po celo uro sem in tje brez pravega smotra, ne vedoč kaj bi počel in česa bi se lotil najprej. Podrobnejši način te priprave je vsakemu učitelju že znan, zato ni treba nadalje se spuščati v to razpravo. Jedno pa je, kar se ne da opustiti, in to je, da se vsak učitelj natanko seznani z učnim načrtom. Učitelj vedi, kaj predpisuje učni načrt za dotični razred in za vso šolo. 2. Nič rnanj važna ni učna pot ali metoda. Ta je po šolskih postavah sicer prosta, a novejša medotika je vendar le dognala, da so nekatere boljše od drugih. Rabiti je torej vedno in vselej le one, katere se kot najboljše priporočajo. 3. In zdaj pride g. predsednik do ponavljanja. Ponavljanje je duša — mati — pouka. Ponavljanje stori, da se učna tvarina krepko vsadi v spornin. Naj učitelj še tako dobro ume svoj predmet, naj še tako temeljito poučuje, otroci vendar le kmalo pozabijo. Vedno in vedno ponavljanje pa jira obdrži tvarino v spominu za vedno. Kar so se učili otroci, naj znajo prav dobro. Velik je namreč razloček ined učiti, učiti se in naučiti se. K dozdaj naštetim trem zahtevam pa dodaje še četrto, ki se tiče učne oblike. Ta terjatev je gladko pripovedovanje učne tvarine v daljši zvezi, pripovedovanje obdelanih beril, popisovanje predmetov, pripovedovanje zgodovinskih slik itd. Učenca je treba na vsak način dovesti do tega, da bode znal saiu v zvezi piipovedovati, kar se je učil. Pač mu je treba stavljati vprašanja, na katera odgovarja v manjšib ali večjib odstavkih. A končna zahteva bodi ta, da zna na kratka vprašanja ali le na poziv sara povedati vso dotično tvarino. S tem se nauče otroci govoriti in govorjenje otrok je podlaga vseuiu pouku. Na to nam dokazuje g. prvosednik, da je Ludi rnoči doseči tako pripovedovanje pri vsakem predmetu, in da je vidna potieba, ker se le teui potoru pomore učencu do satnostalnosti v mišljenji, govorjenji in vsein delovanji. /. Slapsak. (Konec prihodnjič.)