d« rtzen sobot, nodal) to prsxnikov. # . (Uily except Ssturdajs. PROSVETA * I ! i. ,. • glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški in uprsvnllki prostori: 2007 South Lawndale Ays. Offlco of Publicstion: 2007 South Lswndsle Am Telephone, Rockwell 4004 YEAH xxxvni Cona UsU Jo UM iSTtJi^S S SLSt°SSrCHICAQO " PONDELJEK. 26. AVGUSTA (AUGUST 26). 1946 Subscription $6.00 Yostly ŠTEV.—NUMBER 16S Acceptance for msiling at special rate of postage provided for In section 1102, Act of Oct. 2, 1017, authorised on Juns 4, 1016. ugoslovanska vlada zahteva rnitev zaseženih parnikov rial Tito in poslanik Werton se sestala na Bledu ipetost se ne-oliko polegla i York. 24. avg. — Orga- L Združenih narodov je ,vila zahtevo jugoslovanske m vrnitev 167 ladij, med lest potniških parnikov, j je Amerika zasegla na Donavi. Jugoslovansko no-ahtevo je dobil Trygve Lie, krilni tajnik Združenih na- „ jiilo je bilo objavljeno i, ko je Moskva poročala, Jugoslavija poslala pritož-Idruženim narodom, ker A-noče vrniti parnikov. in parnike so odpeljali pred umikom iz Jugosla-potem pa so prišli v ameri-roke. Jugoslavija kljub prizadeva-in obljubam ne more dobiti lih parnikov," pravi pri-"V času tako resne *trans-krize po vsem svetu, zla-a v Evropi, ni nobenega o-ieljivega vzroka za zadrža-i ladij in parnikov. To pota materialne potežkoče ju-ovanskih prebivalcev, ki so silno prizadeti v vojni." tadniki organizacije Združe-nirodov so izjavili, da bodo btožbi jugoslovanske vlado ivljali člani ekonomskega m seji, ki se bo pričela 11. ibra. Iris. 24. avg. — Doznava se, bo jugoslovanska vlada o-do varnostnega sveta aienih narodov in vložila ob-fcve proti Ameriki. Jugo-ij« trdi, da so poleti ameri-letal nad njenim ozemljem "stični in da člani posadk ijo slike. ugoslovansko letalo so sestre-uneriški letalci nad Italijo »ti način kot so jugoslovan-eulci sestrelili dve ameriški "Vrtni letali nad Jugosla- ina jugoslovanska časni-•gentura Tanjug je nazna-se je Tito odločil za za-v ameriškega ultimata. Kosanovič, jugoslovanski "k v Washingtonu, ki je na N konferenci, je dejal, da »"kava ugotovila, da polet J«gi letala, ki je bilo se-)«o. ni bil slučaj. Na tem * J« nahajal tudi turški \ kl Je bil ranjen in je o-Ljubljani. ^ 24 avg. - Maršal P 'Uredil izpustitev Ameri-•»'jwbili na transportnem katero se je moralo " na tla v bližini Ljublja-W»U, eno uro pred kon- žini Ljubljane, kakor tudi letala, ki je bilo sestreljeno v kraju severno od Bleda zadnji ponde-ljek. Dva ameriška časnikarja sta govorila s Titom. Vprašala sta ga, ali bodo jugoslovanski letalci še streljjali na ameriška letala, če se bodo pojavila nad Jugoslavijo. Odgovoril je, da je dal ukaz poveljnikom jugoslovanske letalske sile, naj ne streljajo na tuja letala. Tito je izrazil mnenje, da so bile invazije jugoslovanskega ozračja po ameriških letalih premišljene. Namen je bil ustvaritev vtisa, da je ameriška sila tar ko mogočna, da ne more jugoslovanska vlada storiti ničesar. Neavtorizirani poleti škadrov ameriških letal so to demonstrirali. Dvajset in več ameriških letal se je pojavilo rtad Jugoslavijo dnevno. Pattersona, ki je prišel z letalom na Bled, sta spremljala general Vladimir Velebit, veščak jugoslovanskega zunanjega urada, in Mirko Bruner, tajnik tega urada. Patterson je po konferenci s Titom odletel na Dunaj, kjer se bo sestal z generalom M. W. Clarkom, vrhovnim poveljnikom ameriške okupacijske sile v Avstriji. Vest iz zanesljivega vira pravi, da je Jugoslavija v zadnjih mesecih dobila veliko število letal iz RtiMje. Mod temi je najmanj* iw0lrtoi"movtk!ov. Washington. D. C.. 24. avg. —• Naznanilo, da se Jugoslavija udala pritisku državnega depart-menta in izpustila ameriške letalce, je bilo sprejeto z zadovolj-stom na znanje. Napetost, ki jo jo povzročila ameriška nota jugoslovanski vladi, se je polegla. Državni department si prisvaja diplomatično zmago. Pomožni državni tajnik Dean Acheson je konferiral s H. John-sonom, ameriškim reprezentan-tom v varnostnem svetu Združenih narodov. Predmet razgovora med njima ni znan. Acheson je dejal, da Amerika še ni zadovoljna, čeprav je Jugoslavija izpustila ameriške letalce. On ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali bo Amerika zahtevala odškodnino od Jugoslavije. Izjavil je le, da bo odločitev padla, ko bodo znani vsi podatki o incidentu. Zaslišani bodo letalci, katere je Jugoslavija izpustila. Dalje je rekel, da je Amerika pripravljena za disku-zije o plovbi na reki Donavi. Mornarska unija sprejela pogoje Domače vesti Is Clevelsnds Cleveland.—Dne 24. avg. sta bila poročena Michael Prešeren iz Yukona, Pa., in Frances Jar-Šen.—Družina Rudy Vidmar je dobila krepkega sinčka prvoro-jenčka, družina John Suštaršič pa hčerko. — Michael Maletič, lastnik Malet Co., je iznašel nov stroj za obnovitev površine mesarskih, krojaških in usnjarskih stojal ali miz.—Na obisku pri svojih starših se mudi Zella Cankar, ki poje na radiju v New Yorku pod imenom Janis Lord. Is Argentino Buenos Aires, Argentina.— Dne 23. maja je umrla Marija šuligoj, roj. Bone in doma iz Solkana na Primorskem. Zapušča mola in sina.—Umrla je tudi Marija Širok, roj. Drašček in doma 1e Solkana.—Dalje je u-mrl Leopold Madon, ki zapušča ženo in hčerko.—V staro domovino sta odpotovala Mirko Ličen in Ivan Košuta, oba doma iz Oseke pri Šempasu na Pri mor skem. Išče sorodnicl Cleveland.—Frank Zafred je prejel pismo od Klare Dobrin iz Zagreba, Lička ulica 32, Jugo slsvijs, ki želi izvedeti za svojo •astro Mary Blanchard in teto Ano Udovfcr kateri baje živita v Denverju, Colo. Pišeta naj ji na gornji naslov, ali pa na naslov: Frank Zafred, 952 E. 185th St., Cleveland 19, Ohio. Poljska zavrnila ameriški predlog Proti vmešavanju v notranje 'zadeve Vsršsvs. Poljska. 24. avg. — Vlada je zavrnila ameriški predlog glede nadziranja splošnih volitev, ki se bodo vršile prihodnjo jesen. Izjavila je, da bi bilo to vmešavanje v poljske notranje zadeve. Amerika in Velika Britanija sta poslali slični noti poljski vladi zadnji pondeljek. Trdili sta, da so bile nepravilnosti pri referendumu na Poljskem zadnjo pomlad. Referendum je bil povezan s pripravami za splošne volitve, pri katerih bo izvoljena nova vlada. Obe, Amerika in Velika Britanija, sta se sklicevali na potsdamski dogovor. Poljska vlada pravi, "da potsdamski dogovor Qe uključuje ničesar drugega kot priznanje, da namerava Poljska razpisati splošne in svobodne volitve. Nobene provizije ni glede nadziranja poljskih volitev." "jim in Richardom r*>nom, ameriškim po-n* Bledu v Sloveniji. Američanov in dva Ev-»slovanske avtorite-kkoro dva tedna. Pat-K izročil Titu ameriško da morajo biti P^dlce m potniki ame- ameriške divizije. ^ *o bili dobro anaki organi * £ V'h ,n Pr*isksli gOjMutero so jim -i* fhtl*r«»> »ta konferi-Uradniki I. ' »"blitva so izjs diH P"roč»ls U>* Gasili so Je, da £2TU ^ttersona, d. , ' ' I "-manti do-* P^led poškodo-Transporta, kl ^ "Usui na tU v bli- Konec stavke na vidiku Chicago. 24. svg. — Splošns moi nsrsks unijs, včlsnjens v Kongresu industrijskih orgsni zacij, je naznanila sprejetje kon trsktnih pogojev Stsndsrd Oil Co. of Indisns, kar pomeni, ds bo stavka mornarjev kmalu končana. Stavka, kl je bila okli csns pred osmimi dnevi, je u-stavila promet parnikov na Velikih jezerih. Predaednik mornarske unije je Joseph Curran. On je nazns nil, da so pogoje že odobrili mor nsrji v Chicsgu, Detroitu, Cle velsndu in Ashtsbuli, O. Ti določajo med drugim skrsjšanje delovnega tedna ns 44 ur in pls čo in pol za čezurno delo Cur ran je dejal, da je unijs izvoje-vsla skoro vse zahteve. Izgleda, da bodo tudi druge kompanije sledile Standard Oil Co. in izravnale konflikt z mornarji. Mezdna politika ne bo revidirana T Zahteva voditeljev CIO odbita Washington. D. C.. 24. svg. — Vlada je naznanila, da bo ignorirala zahteve voditeljev Kongresa Industrijskih organizacij za revizijo mezdne politike v zvezi s kontrolo cen. Držala se bo zaključka, ki je bil naznanjen 14. februarja. Krogi, ki imajo tesne zveze s predsednikom Trumanom, so izjavili, da se mezdna politika lahko revidira le z eksekutivno odredbo. Gotovo je, da Truman ne bo izdal take odredbe, dokler se situacija glede cen ne izčisti. Kakor hitfo je novi dekontrol-nl odbor prepovedal rests vrl rs-nje kontrole cen zs žito, mleko in mlekarske izdelke, so vodite-I ji unij CIO zahtevali revizijo mezdne politike. Trumanovo administracijo so opozoril* na dejstvo, da draginja stalno narašča in da morajo biti tudi delavske plsče zvišane.' Ns podlsgi sedsnje politike Trumanove sdministrscije mors zvišanja plač odobriti federslni odbor %s stabilizacijo mezd. Nacijska fitma dobila kontakt ^ Zgradila bo poslopja v Argentini Buenos Alrea. Argentine. 24. avg. — Predsednik Jusn Peron je dobil v podpis kontrskt, kste-rega je vlada sklenila z nacijsko firmo Siemens Batfttion. Firma bo zgradila poslopja, na glavnem letališču v bližini Buenos Aire-sa, ki bodo stala $6,250,000. Kukor uradniki drugih nemških kompanij v Argentini, so tudi uradniki firme Siemens Baunion člani nacijske stranke. Argentinska vlada js nedavno naznanila, da bo razpustila nacijske organizacije, toda doslej ni storila nobenega koraka v tej smeri. v Siemons Baunion in druge nacijske kompanije so razširile svoje aktivnosti v zadnjih mesecih. Avtoritete so naznanile, da je bil aretiran Ludovico Vitta, član Narodne zveze, šoflnistične organizacije, pri vhodu v poslopje poslanske zbornice Policija pravi, da je našla pet bomb, ko ga je preiskala. Narodna zveza vodi opozicijo proti Peronovemu režimu. Maksim Litvinov rasrsitn dolinosti London. 24. avg. — Radijsko poročilo iz Moskve prsvi. ds Je bil Msksim Litvinov rszrešen dolžnosti kot zunsnji podminis-ter. Poročilo ne omen Je vzroks To dostsvljs. ds sta bila za po-možns zunanja ministra imeno-vsns fedor Gusjev in Jskov Mslik Litvinov. ki je bil zunsnji m nister L 1933 je pridobil predsednike RoosevelU za pri-/nanje sovjetske vlsde. On je bil reprezentant Rusije v stsrt Ligi narodov in zagovornik kolektivne zaščite. Španija bo izgnala belgijskega fatista Msdrid, Spsnijs, 24. svg. — Vlsds diktatorja Frsncs Je od redils izgon Ix*>ns Degrells, bivšega voditelja belgijske reksi-stične (fsšistične) strsnke. Uds-Is se je pritisku zsveznikov. De grel le bo poste vi jen pred sodi šče kot izdajalec m vojni zločl nec On Je pobegnil Iz Belgije v Španijo pred zaključenjem vojne v Evropi. manu1lsky 0b-dolžil grčijo provokacij Balkan spet postal sod smodnika, ki lahko eksplodira SENATOR CONNAL-LY V PARIZU Paris, 24. svg. — Mirovna konferenca je bila sunkoma vržena iz letargije brezplodnih debat, ko je Dimitrij Manuilsky, ukrajinski zunanji minister in načelnik ukrajinske delegacije, v svo* jem govoru obdolžil Grčijo pro-vokaclj. S svojimi zahtevami, da mora dobiti kos Epirija od Albanije in kos južne Bolgarije je storila korak, kl lahko po-vroči vojno na Balkanu. Manuilsky je udrihal po sedi* njem grškem režimu premier jo Tsaldarisa, ki ima oporo pri Veliki Britaniji. "Vojne sledijo provokacijam reakcije," je dejal. "Ustvarjajo se Incidenti, kl povzročajo napetost in vodijo v vojno. Balkan je spet sod smod* niku, ki lahko eksplodira. Grčija je odgovorna za incidente ob albanski in bolgarski meji." Prej je govoril Tsaldaris. Izjavil Je, da se je štirinajst alban- K , -. .. . . skih divizij borilo na strani Ita- Werenci s Schwe lenbachom Voditelji unij pri Schwellenbachu Poskusi za spravo se izjalovili Wsshlngton. D. Cm 24. avg. — Delavski tajnik Lewis Schwel-lenbach je skušal izravnati juris-dikcijski spor med Kongresom industrijskih organizacij in A-meriško federacijo, toda njegovi napori so se izjalovili. Konferenca med nJim in voditelji CIO in ADF je trajala pol ure. Schwellcnbach jih je skušal pridobiti za sklenitev kompromisa glede reprezentacije v mednarodnem delavskem uradu, ki bo imel sejo v Montrcalu, Kanada, 19. septembra. Voditelji ADF si' prisvajajo izključno pravico reprezentacije, dočim je Schwellenbach predlagal, naj tudi CIO dobi to pravico. Mednarodni delavski urad je bil ustanovljen 1. 1919 kot privesek stare Lige narodov. William Cfteen je kot predsednik ADF predstavljal svojo organizacijo na konferenci z delavskim tajnikom. On Je ponovil grožnjo, da bo ADF pretrgala stike s Trumanovo administracijo, če bo CIO dobil repre-zentacljo v deluvskem uradu. Stalni reprezentant ADF Je Robert J. Watt. CIO sta reprezentlrala na lije proti Grčiji. On je pobijal izjavo besednika Albanije, da se je le neznatno število izdajal* cev pridružilo Italijanom. Seji je predsedoval brltakl zunanji minister Ernest Bevip. Grška delegacija je vodila opozlci jo proti nastopu predstavnika Albanije na konferenci, a ni u* spela. General Enver HodŽu, piedsednik albanske vlade, je dobil besedo. On je poudarjal, da je bila Albanija jetnica Italijanskega fašiama proti svoji volji. Ruski zunanji minister Molo-tov in Edvard, Ksrdelj, podpredsednik jugoslovsnske vlsde, sts konferirala 40 minut. Sestals sts se v posebni sobi luksemburško palače. Prej je imel Kardelj razgovor z ameriškim državnim tajnikom Byrnesom. V Pariz je dospel senator Tom Connally, demokrat iz Texasa in načelnik odseka za zunanje zs* deve. Na letališču gs je sprejel in pozdrsvil Byrnes. Milivoj Suvlč, ravnatelj jugoslovanske časnlške agenture Tanjug v Londonu, je dejal, "da bi bilo dobro za vse, če bi spor med Jugoslsvijo in Ameriko prišel pred vsrnostni svet Združenih nsrodov. Jugoslovani nočejo vojne in mi nismo barbs-ri, kot nekateri Američani trdijo. Storili nismo krivice nikomur. Reskcijs se je Jezi na nss, ker brsnimo nsše pravice." prsvnl svetovalec Lae Press man in Michael Ross. Slednji je nsčelnik mednsrodnegs de-partmenU CIO. Oba sta argumentirala, da je Clp upravičen do delitve reprezentacije v mednarodnem delavskem uradu s ADF. Green je dejsl, ds Je ADIj najbolj reprezentstivns delavska organizacija v Ameriki, ker ima čez sedem milijonov članov, Voditelji perzijske stranke aretirani Teheran, Perzija, 24 avg. — Vlsds premierjs Saltaneha je naznanila aretacijo voditeljev levičarske strsnke Tudeh v provinci Kuzistsn. Odredile Je tudi zasego orožjs v krsjih v bližini Azerbsdžsns. kjer so se vršile bitke, v ksterih Je bilo več ljudi ubitih in rsnjenih. Raketna pokta med Anglijo in Ameriko London, 24 svg — List Dslly Graphic prsvl, ds je letalsko ministrstvo dobilo pr'istor v bližini Bedfords. s ksteregs bodo raketna letale prenašale pošto iz Anglije v Ameriko Preizkušnje so bile uspešne. Naborne olajšave za profesorje Washington. D. C.. 24. avg — Federslns naborna sdministrs> cijs je nsznsnils olajšave zs profesorje, stsvbne in trsnsport-ne delavce Ti ne bodo potvanl v armsdo, ko se bo novačenje obnovilo I. septembre. Armada je izjavila, ds mors dobiti naj-msnj 150,000 rekrutov v prihodnjih treh mesecih. Olsjšave zs profesorje Je priporočsl dr. John Steel man, direktor vojne mobilizacije. Tiskarji za skrajšanje delovnega tedna Miami Beach, Kis , 24. avg ~ Delegsti ns konvenciji mednarodne tiskarske unije so soglss-no spreleti resoluciio za skrajša-nnje delovnegs tedna ns 37 ur. 'Nobens krsjevnu unija ne sme podpisati pogodbe, IU ne bi do-ločsls skrsjšsn js'delovnih ur. Francija bo izpustila ujetnike Dobili bodo delo v premogovnikih Psris. 24. avg.—Fruncljs se Je odločila za Izpustitev nedoločenega števils nemških vojnih u-Jetnlkov in /m premestitev o-krog pet tisoč Poljskov, ki so v njeni okupscijski coni v'Nem-čijl. Poljsks vlada v Vsršsvi Js dobils zsgotovilo, ds bodo Poljski, kstere je Izbruh druge svetovne 1. 1939 zsjel v Franciji, repatriirani. Francija se je odločila zs iz pustitev nemških ujetnikov z nsmenom, ds povečs produkcijo premoge. U ver Jene je, ds bo do bolj pridno delsll, ko bodo do dobili priliko zs obnovo normalnega življenjs. Reprezentant francoske vlsde je izrazil upanje, da bodo osvobojeni ujetniki ostali v Franciji, Za določeno dobo bodo osta li v krajih, v katerih bodo upo »leni. Francija potrebuje naj manj 50,000 rudarjev. Pred vojno je prišlo skoro pol milijona tujih delavcev v Francijo letno. Uposleni so bili pri sezonskem delu. Prihajali so delavci iz južne Italije in dobili delo ns kmetijsh in poljski ru-dsrji. preizkušnja mocl med ameriko in rusijo Komentarji londonskih listov o sporu m Jugoslavijo TRENJE MED VZHODOM IN ZAPADOM London, 24. svg, — Veliks Britanija, ki je uradno molčala • sporu med Ameriko in Jugoslavijo, je zduj dala razumeti, da odobrava odločno stališče, kate-io je Amerika demonstrirala z ostro protestno noto jugoslovanski vladi in zahtevo, da mora izpustiti ameriške letalce. Ona-vidi v jugoslovanskem incidentu preizkušnjo moči taed Ameriko in sovjetsko Rusijo. Jugoslovani so razočarani, ker sta se Velika Britanija in Amerika postavili na stran Italije, bivše sovražnice, v zadevi Trsta in Julijske Krajine. Pričakovali so, da bo Trst prišel pod Jugoslavijo. List Times je objavil uvodnik s komentarjem spora med Ameriko in Jugoalavljo. V tem na-glaša, "da so Slovenci pred 10 meseci navdušenff pozdravljali ameriške letala, ko so se pojavila nad njihovimi glavami. Leto miru Je zadostovalo za ustvaritev megle nesporazuma med jugoslovanskim ljudstvom in ta-psdnimi zavezniki. Spomina na ta vozniško pomoč Jugoslaviji sta zatsmnila vročina raiburje-nje uradi Trsta in brUskoHtme-riško pdoj)irsnje Itslije. Kronlč-to trenje med vzhodom in zspa-doni se Je obnovilo." Drugi londonski listi so tudi komeritirsli spor med Jugoslsvl-jo in Ameriko, Daily Msil je ibjavil uvodnik * naslovom 'Rdeča luč v Jugoslaviji." V tem poudarja, da Velika Britanija »dobrava odločno stališče Ame-ike napram Jugoslsvlji in Rusiji. List Nows Cronicle J« v uvodniku oplazil sovjetsko Rusijo. Očita ji med drugim, da je njena lelegacija odgovorna za praske na mirovni konferenci v Perizu, To sploh ni mirovns konferenca, temveč boj med mački. Amerika In Velika Britanija sta dali mnogo koncesij Rusiji, s nI. '.adovoljna in zshtevs nsdaljnje concesije. Katastrofa je neis-bežna, če se bo kavssnje nadaljevalo, Lange bo resigniral kot poslanik Washington, D C., 24. svg. — Dr. Oscar I.ange, bivši profesor na čikaškl univerzi, ki se je odpovedal ameriškemu držsvljsn stvu, ds je Ishko postal poljski poslsnlk v Wsshingtonu, je ns znsnil, ds bo kmslu pustil pozi cijo. Ves svoj čs^ bo posvetil vsinostnemu svetu Združenih nsrodov, v ksterem reprezentl rs Poljsko Pričskuje se, ds bo Poljsks imenovsis novegs posla nlks po zsključenju mirovne konference v PsrizU. Avtna unija zniiala itevilo organizatorjev Detroit, Mich., 24. svg. ~ Unl-a združenih svtnih delavcev CIO je znižala število ortfmlza-orjev na 331. Doslej jih Je ime-a 393. Zadevno naznanilo Je ibjavil George F Addes, tsjnik-jlagajfiik unije, On Je izjavil, la so znižanje števils orgsnizs-orjev odobrili člani eksekutiv-lega odbora avtne unije ns seji, ki se je vršfls v Wsshingto-•tu. Poljska sodiUa obsodila teroriste Vartava, Poljsks, 24. svg — VojsAka sodišča v Krskovu, Ka-ovicah in Hialystoku so obsodi->s 23 oseb v smrt ns obtožbo terorističnih aktivnosti. Nsdslj-njih ifo oseb je bilo obsojenih ne več let zapora. Spaatz naznanil odslovitve uslužbencev Washington, D. C., 24. avg. — Genersl Carl Spaatz, šef letalske sile, je nsznsnil, da bo odslovil 32.000 civilnih uslužbencev v prihodnjih tednih, Na II-»ti letalske sile je zdaj 163,000 civilnih uslužbencev. MRTVA SRCA Poveat SPISAL DR. IVAN TAVČAR S! (Nadaljevanje) V tem je. bilo pristopilo tudi nekaj druge družbe. Tudi Ernest Malec. r "Zakaj ne odrineš, Sodar?" vpraša malomarno. "Tale ženica moja, ki je radovedna, kakor vse, bi rada vedela, komu zvoni. Kdo je umrl, Tine?" "E," odgovori Tine zaničljivo, "tista žival, ki se je plazila po Nižavi in Višavi! Pa saj morate vedeti?" "Kdo?" zdihne Meta. "No, tisti Lipe, ki je stradal pri vas tam gori. Pa sem mislil, da veste." "Lipe!" In mUdl ženi se je zazibalo vse pred pogledom. "In kaj mu je bilo?" zastoka v smrt-' ni grozi. "Pravijo, da se je sam ustrelil. A to ne bo rea, ker bi sicer naš duhovni oče ne pustili zvoniti!" "Ustrelil! Jezip, Marija!" Na zemljo bi se bila zgrudila, da je ni prestregel oče, ki pa je kil v tistem trenutku bledejši od zimske odeje, ki je krila pokrajino. Bil je otožen povrat iz cerkve. Nevesta je ležala brez zarasti v vozu, svatje pa so si šepetali različne opazke na uho in hudobni jeziki in jezički so se fcrusili, milovaje sicer, all s takšnim mllovanjem, ki je dosti zbadljivejše od očitnega zasramovanja. Spomin na (a dogodek je ležql potem nad svatovščlno, kakor leži časih nad cvetočo ravnino teman oblak, ki grozi sedaj in sedaj s ploho in točo poeuti vse! Dvitodvajteto poglavje IW ' . ifc-t < ■ -i Kakor bi se udeleževali sedmine, so sedeli svatje krog dolge, s cvetjem bogato okrašene mize. Malo ae je govorilo, mnogo jedlo in mnogo pilo. Sele proti večeru se je <^užba nekaj bolj ogrela ln vojaki, ki so se med obedom odločno dolgočasili, so izrekli še celo željo, hsj bi se v sosednji sobi plesalo. Učitelja Veko-slava Kožico, Id so gs samo v ta namen povabili k svatovščini, so poklicali h klavirju. Poštenjak se ni branil in kmalu je z debelo pestjo udrihal po }>eli slonovini, da so vse strune grmele ln &ftUle. Izpraznila se je jedilnica. Mladina se je sukala po ozkem prostoru, ob strani pa ao aloneli starejši svatje ter—zabavljali, da ja ženltovanje dolgočasno, da tudi jed ni prealastna in da je smešno, če se poroči tako star Človek z mlado krasno žensko itd. Pri mizi sta ostala samo hišni gospodar in stari ženin Lovre Sodar. Le ta se je nekoliko časa trudil, da bi zabaval mlado svojo ženo. Bres uspeha. Meta je sedela tik njega bleda kakor mrtva, ni jedla, ni pila in vse na njej je pričalo, da ja v mislih vse kje drugod nego pri hrumeči svatovščini. Morda je bila v mislih pri nJem, ki je tedaj ležal v osamljeni vlšavskl sobi na mrtvaškem odru in že počival v dolgem —večnem (panju, iz katerega se do sedaj še ni probudilo človeško bitje. Ko je Lovre Sodar videl, da ne more ženice svoje ogreti, je pričel aebe ogrevati; proti večeru je vedela vsa družba, da je stari ženin dodobra pijan. S težkim jezikom je jecljal o kupčijah; o žitni ceni ln o slabem vinu, ki se je to leto pridelalo. Pri vsaki priliki je napijal Ernestu Malcu in tuintam se tudi pričkal z njim, če ni vsemu pritrjeval, kar je govoril. Časih je glasno kričal, koliko se mu ima Nižava zahvaliti in da bi marsikdo—beračil, Če bi Lovre Sodar ne živel. Hišnemu očetu se je ohladilo srce, ko se je odpravila družba na pl*s. Bal se je, da bi oni v svoji pijanosti preveč ne govoril in ne razobelal hišnih skrivnosti. Ernest Malec nanje niti mislil ni rad! Meta je z drugo družbo vstala in skrivaj šla iz sobe. Menila je, da je ni opazil nihče. Ali opazilo jo je skrbeče materino oko. Gospa Helena, ki se je bila v teh časih postarala za leta ter se usušila kakor travnata bilka v jeseni, je hitela za hčerjo. Dohiti jo v sprednji sobi. "Kam greš, Metka?" vpraša boječe. Ni se ji upala pogledati v trpeči obraz. "Glava me boli, mama, ln razpočila mi bo, če še dalj časa ostanem tu! Prodali ste me staremu možu!" Poslednje besede je samo zdihnila, ali vendar jih je čulo materino uho. Vsa se je pretresla stara ženica. Imela je predobro srce in za svoje otroke bi bila prelila srčno kri. Tods v hiši ni veljala mnogo in Ernest Malec je časih sam dejal, da Je žena njegova tako tiha, da skoraj ne ve, je 11 oženjan, ali ne. "Meni ničesar ne očitaj, Metka!" odgovori proseče, "da Je po mojem, bi bilo vse drugače, vse drugače!" "Sedaj je tfognano!" reče hči zamolklo, "in drugega mi ne ostane, nago pusto, obupno življenje. Filip (to veste, da je moral umreti!) je dejal pri priliki, jda mora človek časih živeti navzlic svojemu mrtvamu, umorjenemu srcu! Meni je dano tako življenje z mrtvim srcem, in sam večni Bog ve, kako ga bom preživela!" Sli sta v hčerino sobo. Ondi je Meta razmetala cvetje in drug svatovski lišp s sebe. Potem pa je aedla ter s suhimi očmi zrla v mrak in občutila z vso grozno težo nesrečnega življenja nesrečne trenutke. Njej nasproti jesedela gospa Helena, vila suhe roke in. venomer točila bridke solze. Potolažila bi bila rada otroka svojega; ali trda usoda Ji nI hotela dodeliti to-lažilnlh besed, tako da ni vedela, kaj naj bi govorila k njej, ki ji ja nasproti v neskončnih mukah koprnela. Tam v sobi pa je klestil Ve-koslav Kožica z debelo roko po klavirju ln mladi svet je plesal in se smejal, kakor bi nebeška radost kraljevala pod to streho! Notar Sodar je bil že tisti dan velik rtvež. Če je le izpregovorll besedico s tem ali onim dekletom, ga je drezala ostarela nevesta z leh-tjo očitno pred vso družbo in strupeni njeni, pogledi so mu preprečili besedo še prej, nego jo je izpregovorll. Sedaj in sedaj ga je pretresel mraz, ča se ja ozrl po stari svoji ženi, ki je ns njegovi strsni v nenaravno deviškem 11-špu razkazovala ogrodi svoje in ga neprestano preganjala z zaljubljenimi svojimi pogledi. "Denarna je res"—si je mislil—'"s življenje na njeni strani bo pa tudi—tožno dolgo!—Ta misel ga ni hotela več zapustiti potem. Zdelo se mu je, da ga pričenja boleti glava. Obrnil je pogled na kupo, ki je polna šampanjca stala pred nJim in ki so st neprestano drobile v njej od dna proti vrhu iskram enake pene. "Morebiti so to solze, ki Jih še pretočim v življenju!" (Dalja prihodnjič.) Ob 10-letnici smrti Maksima Gorkega IS. junija1936 Ko je leta 1005 carlstiČna policija zaprla Maksima Gorkega zaradi revolucionarne dejavnosti, se je vzdignil ves napredni svet ln zahteval njegovo osvoboditev. Tiste dni je telik franco«ki pisatelj izjavil: "Gorki ne pripa da le Rusiji, temveč vsemu svetu!" Te besede veljajo v nič manjši meri tudi danea, ko praz nujemo desetletuje" smrti, ki je po besedah eovj. zun. ministra Molotova "najhujša izguba, ki je, po I^eninu, zadela naio zemljo in človeštva" Delo Maksima Gorkega je že zdavnaj postalo eden najbolj dragocenih zakladov človeštva Našemu ljudstvu ao bila njegova globoka in svetla dela do), go prikrita. Naši nekdanji vladarji so ae bali, da ne bi ob tem velikem učiteU«-ki je o sebi zapisal "Prišel aem. da ae ne pokorim!". tudi naše ljudstvo spregledalo in ae le bolj zavedlo svo-jih verig in poti, ki vodijo do svobode. Maksim Gorki ni u* stvarll svojemu narodu le nesmrtne umetnltgfcj|rlil mu je tudi moč in pogum sa borbo vzdignil samoraveet. del navodi. la In pravo rnanje. Ko Je slišal nekoč nekoga učiti, da naj umet nost umiri duše, je Gorki vzkliknil: "To je prokleta laž!" In s svojim delom je to tudi pokazal. Cilj njegove umetnosti je bil: "Navdahniti srca nesrečnih in zatiranih," pokazati resnico o družbi in ljudeh, podžigati na borbo za lepše in vrednejše življenje, kot ga zasluži, človek. ki ga je tako ljubil in cenil. Ljubezen do človeka, sovraštvo do krivice, zatiranja, vsega, kar zavira razvoj človeštva, preprost, ljudska modrost, izredno (M)znavanje življenja, — vse to no lastnosti, ki so ga napravile /a ljubljenca naprednega človeštva. Tudi našemu ljudstvu bo poatal eden najdražjih prijateljev. čim ga bo spoznalo! Temu cilju Je posvečen tudi današnji skromni prispevek "Kmečkega glasu". Veliko llvllenje Med neštetimi deli Makaima Gorkega Je prav gotovo najlepše — njegovo življenje aamo. Aiekaej Maksimovič Peškov, kakor je pravo ime Gorkega. je bil rojen 2« 3. 1R6R v Nižjem Novgorodu. ki je danes preimenovano v Gorki — Deška leta mu po teče jo v prav žalostnih razmerah, ki Jih le skromno razsvetli dobra babica. Z* s dese- timi leti mora zapustiti dom in služiti kruh. Nabira cunje, ko-atl in druge odpadke, pomočnik, vajenec. S 17. letom ae odpravi v Kazan, kamor ga vlečejo višje šole. Kajti že ga le obaedla strast po znanju. "Če bi mi kdo predlagal, pojdi ln uči sa, — vendar pod pogojem, da jih boš zato dobil vsako.nedeljo s brezovko, javno, na Nlkolajev-skem trgu, — bi predlog sprejel z največjim veseljem," tako plie sam o svoji mladoetni žeji po znanju. V Kazanu ni mogel v šole, seznanil se je pa z zavednimi delavci in študenti, z revolucionarnimi nauki ln organizacijo. Zaposlen čez dan kot delavec v pekarni, prebije vse noči z branjem ln razpravljanjem. Vendar nI prišel do notranjega miru. V napadu take potrtosti je poizkusil celo samomor. Kmalu nato pa je zapustil Kazan, premenjal najrazličnejše lapoalitve, pre romal zvečine peš skoraj vso Rusijo in si nabiral ogromno doživetij, poznanstev in (skušenj, ki jih je pozneje ob-delal v svojih povestih. trn dolgo ae je bavil s pisanjem Slednjič je nek kavkaški časopis objavil njegovo povest "Maker Čundra M Objavil Jo je pod Umišljenim imenom Ma-kaim Got ki, — kar pomeni "trpki". Th ime je v nekaj letih zaslovelo po Itusijl in vaem svetu. V ta čas pade najpomembnej- ši dogdtfek njegovega življenja: erečanje /Leninom, s katerim ga je odslej vezalo globoko in zanj in njegovo ustvarjenje toliko koristno prijsteljatvo. Gorki je začel sodelovati aktivno v levem krilu social-demo-kratov — bolj še viko v. Že zdav-na je postal sumljiv policiji, ki ga je povsod zasledovala in stra-žila. L. 1909, ob izbruhu revolucije, v kateri je bil Gorki pomembno udeležen, pa ga je aretirala. Zaradi protestov, ki so prihajali z vseh strani sveta, pa ga je morala po dveh mesecih izpustiti jgaradi bolezni na pljučih, deloma pa, da se izogne policiji, ki mu je bila zopet za petami, je Gorki K 1906 zapustil Rusijo in se napotil v Evropo in Ameriko.' Povsod je razkrinka-val carlatično nasilje, pa tudi o-s ta le svetovne Imperialiste. Ves čaa je najtesneje sodeloval z Leninom in boljš^viki. L. 1913 se je vrnil nazaj v domovino, na /Leninov nasvet, in začel zi revolucionarno dejavnostjo v domovini. Ostal je ves čas med redkimi odločnimi nasprotniki prve imperialistične vojne, ki je kmalu po njegovem prihodu izbmhnila. Tako je dočakal oktobersko revolucijo, Leninovo vrnitev in državo sovje-tov delavcev in kmetov. Kon-čnq je doživel čas, ko je začutil kako "neposredno-iz monžic ruskega naroda raste nov človek, človek vedrega duha, poln o-gnjevite želje, da si osvoji kulturo, človek, ki se je otresel vdsnosti v usodo in potrtosti in ki je zato sposoben za ustvarjanje." Napisal je: "Živimo v deželi, v kateri si je delovno ljudstvo postavilo težko in čudovito nalogo: Uničiti vse tisto, kar maliči človeka od otroških let. Borimo se za pravo svobodo človeka, ki bo- možna šele tedaj, ko^bodp jzfdnili.vsf vzroki zavisti, lakoftnbsti, sovraštva. Prepričani smo; da je mogoče te vzroke uničiti." Tej državi delavcev in kmetov je posvetil vse sile in znanje do svoje smrti. Bil je ena najpomembnejših opor velikega Stalina in poleg njega eden največjih učiteljev sovjetskih narodov. . . Ni čuda, da je bil trn v peti sovražnikom; sovjetske države, predvsem trockistom, ki so z zločinsko eanoto tudi pospešili njegovo smrt. To so le 8krolmni in najglav-nejši podatki iz prebogatega živ- ljenja, o katerem bi bilo mogoče napisati debele knjige. "Kmečki glas" se bo k Makslmu Gorkemu še mnogokrat povrninl Z vsemi močmi si bo prizadeval, da postane Maksim Gorki tudi našemu kmečkemu ljudstvu tako drag, kot veliki prijatelj in učitelj delovnih ljudi v resnici zasluži. Nekaj glavnih del: "Na dnu," "Otroci -sonca," "Mati," "Matej Kožemjakin," "Poletje," "Foma Gordjejev," "Spoved," "Moje detinstvo," "Pri tujih ljudeh," "Moja vseučilišča," "Artamano-vi", "Klim Samgin" in druga. Razni mali oglati DELO DOBI SLUŽKINJA Domača hišna dela. Oglasite se pri: HOLY AGNES CHURCH na 607 Oakwood Boulevard MAID FOR GENERAL HOUSEWORK To assist in running a small apartment. North Side family. Couple, one child, school age. Stay. Phone—LONGBEACH 4084 TOOL ROOM MACHINIST UNION SHOP Steady all year round work. Excellent working conditions. . HINSDALE MFG. CO. . 1720 W. Walnut St. MEN Rasni mati oglasi HlSlNJA • Polna odgovornost vzdrževanja doma Kuhinja, čiščenje itd. 3 odrasli Dober dom Kličite DEA. 0085 PUNCH PRESS OPERATORS ASSEMBLERS and LABORERS Good working conditions Incentive bonus BRISKIN MFG. CO. 4243 W. Ogden for General Factory Work Experience not essential Salary commensurate with ability. Steady jobs - 40 hour week Tested Appliance Co. 2627 W. 19th Street Bishop 2627 Listnica uredništva Ker poštni sakoa prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli aroftkanja v listih, pretimo vse dopisnike« kft oglašajo priredbe svojih društev ali drugih organizacij, ali pa kako drugo akcijo aa abiranJe denarja« naj v svojlh poročilih ne onaenjajo srečk aH areftkanja. kakor tudi ne kartalk ali tombukldk aabav« ako Je sanje določena vstopnina. Poštna uprava zahteva od naa, da mera vse tako oglašanje Is lista. Pro. almo. držite ae tega«. POMQf! - POMOČ!-POMOČ! MOŠKE POREBUJEMO TAKOJ ZA TOVARNIŠKO DELO Stalno delo akosl vse leto v stabilni Jedilni induatriji NAJVIŠJA PLAČA ln DOBRA PRILIKA ZA NAPREDOVANJE Izvrstni dela veki podporni programi * DOBRE DELAVSKE SORODNOSTI Zglaalte ae prt katerem koli navedenem uradui CORN PRODUCTS REFINING CO. ' 63rd AND ARCHER - ARGO. ILLINOIS U. S. E. S. 817-125 Exchange Ave. - Chicago. Illinois U. S. E. S. __»321 S. Ashland Avenue - Chicago. Illlnota DIAMOND T MOTOR CAR CO. -NEEDS AT ONCE_ Thai c>n operate Int.rn.tkon.l EUcironuilc - TYPISTS - ST00K ME00RD CLERKS - SWITON BOARD OPERATOR Automatic Multiple 2 Position—12 Trunk Board Ideal Working Conditions 40 Hour Week Good Starting Rale , Applj DIAMOND T MOTOR CAR CO. operatorji Šivalnih strojev za otročje obleke. Stalno delo, počitnice s plačo. Nova tovarna. 9 dni v tednu. Lahko zaslužite $1.25 do $2.00 na uro. LITTLE BLOCK ORIGINALS 231 S. Green Street HIŠINJA : ZA MALI HOTEL za postljanje postelj in čiščenje sob 5636 W. Lake Street AUSTIN 2282 v BLACKSMITHS - (KOVARJE) na "Bradley Hammer" in "Grinders," ki imajo nekaj izkušenj na strojnih nogeh. Stalno delo skozi celo leto z dobro plačo. AMERICAN SAW k TOOL WORKS 2411 W. 14th Street DELO DOBI DEKLE ALI ŽENA Lahko hišno delo. NI kuhanja. Lahko perilo ln skrbeti za otroke. More biti zanesljiva, voljna ostaU pri dobri trgovski dvojici. Kličite po 10. uri A. M. Phone LAKEVIEW 3055. POTREBUJEMO DEKLE za SPLOŠNA HlSNA DELA Dva otroka - Dobra plača Osebno manjše pranje. Phone—BRIARGATE 0234 J^nijiuU ogl Punch Press Oper., BENCH MECHAmct auto screw mac operators plater helpers Good paying jobs-«U( Also Shipping Room p^- Garden City & Mfg. Co 1420 S. Ttlnnn A,. Q RELIABLE WOMAS^ to take Charge of 3 month old Light housework Must stay on premises. Phone: MONROE 3673 _ operatorice] ŠIVALNIH STRCX dobra prilika ZA dekleta in ŽENSK) s ixkuinjo in brti ixkuint Zaučimo vas. sko imat« i s sklad n« sposobnosti ■ PLAČANE počitnice . BQ 40-urni teden SEALY MATTRE CO. 3140 W. Roosevelt Rd. LABORERS $1.03 PER HOUR TO START $1.09 AFTER 30 DAYS Must be capable of doing heavy digging of trenching work Peoples Gas Light & Coke Co. 122 S. Michigan Ave. ROOM 757 ................. -r n m,|Jljt. GIRLS-WOME 18-35 UGHT FACTORY W0R $33.80 to $36.40 parting Automatic incrsase 2nd It 4th Earn up to $65 00 par wa on Piece Work Permanent job, free life and ho insurance. Sick benefits. Caf« in plant. Vacation with pay. and evening work. Bonus for nlng work. NACHMAN COR 4560 W. ARMITAGE AV JANITORS NIGHT WORK Mopping ft Light Cleaning in a Modern Loop Office Building. Opportunities for Overtime Paid Vacation after one year Peoples Gas Light & Coke Co. 122 S. Michigan Ave. ROOM 757 AU GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOSTI Telefon kompanija lms m takih prilik hišnice (JANITRESSES) Takoj od sačetka plača 72 H« uro, po treh mesecih TlVtt as i In po šestih mesecih po I2tt uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči Oglasite se pri illinois beli telephone company v uposlovalnem uradu sa 4sa v pritličju 309 W. WASHINGTON I 4517 W. 26th Street naročite si dnevnik prosveto Pesklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na list Prosvetola prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov la ena druiine k eal aarsč-nlnL List Presveta stane se vse enake, sa člane ali nečlane IMO si ene letne naročnino. Ker pe tla* še plačalo pri asesmeetu 11.20 sa tednik, se jim te prišteje k naročnini. Terej sedal al vsroka. »e«. da Je Hat predre« aa člane SNPJ. List Prosveta Je vate lsslolas Is gotovo Je v vsaki druftint nekdo, ki bi rad čttal list vsak dan. Pojasnilo.—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneh« biti č sn SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvndtvu uru. in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta Akn tr|i ™ stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto narodu. Cena llatu Presveta Jet Ze Zdruft. dršave ln Kanado $0.00 Za Chicago ln okolico Je .M I tednik In ____________4.00 1 tednik in----- - J^J » tednika In__________3.SO 2 tednika in ----J J! 0 tednike In___________ 2.40 2 tednike in — * 4 tednike In.................. \Jš 4 tednik« In ------------Jj. 0 tednikov In . e ^ kič i tednikov ia ... - Za Evropa Je__________________MJ* Izpolnite spodnji kupen, priložit« potrebno «clo ^ Money Oeder v pismu ln al naročite Prosveto. list ki Je vs*a !•»» ^ PROSVETA SNPJ. • my Se. Lewntfala Ave. Chleafe 22. I1L Prilefteno pošiljam naročnine aa Uat Prosveto vseto I L tea__________________ČL društva * • Naslov_____________________________ Ustavite tednik In ga pripišite k me\i naročatel * članov moje družine: «. ......................................... Čl društva * 2.....................' ..................ČL dni**« 11 4 ^ ČL dndm * * —„ -kdreš^s* " Držav« - ---m-— □ 8terear«čnik O ^ jaa rsx«n sobot. to prtinikov- 4 sad Holidays PROSVETA i • * glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški In upravnlAri prostori: 2657 South Lawndals A vs. Office of Publics tion: 1657 South Lawndala Am Talaphona. Rockwall 4904 P0.TEAR xxxvni Ctu isti ]• SS.00 bund m Mcood is^cjt^S 2 chicago 11 ill., pondeljek. as. avgusta (august ae). 194s Acceptance for mailing at ipecial rata of poitage provided for In aeciion 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4, 1918. Bubecrtptloo SS.00 Yearly štev.—number 1ss ugoslovanska vlada zahteva rnitev zaseženih parnikov nka rial Tito in poslanik tgtterson se sestala na Bledu vpetost se ne-oliko polegla , York, 24. avg. — Orga-L Združenih narodov je ivila zahtevo jugoslovanske u vrnitev 167 ladij, med lest potniških parnikov, i je Amerika zasegla na Donavi. Jugoslovansko no-tthtevo je dobil Trygve Lie, mini tajnik Združenih na- nilo je bilo objavljeno , ko je Moskva poročala, i Jugoslavija poslala pritož-tfruženim narodom, ker A-noče vrniti parnikov. in parnike so odpeljali pred umikom iz Jugosla-potem pa so prišli v ameri-roke. ugoslavija kljub prizadeva-n obljubam ne more dobiti ih parnikov," pravi pri-. "V času tako resne trans-t krize po vsem svetu, zla-i v Evropi, ni nobenega o-cljivega vzroka za zadrža-i ladij in parnikov. To po-i materialne potežkoče ju-mnskih prebivalcev, ki .so alno prizadeti v vojni." tadniki organizacije Združe-urodov so izjavili, da bodo »tožbi jugoslovanske vlade ivljali člani ekonomskega na seji, ki se bo pričela 11. nbra. kix. 24. avg. — Doznava se, bo jugoslovanska vlada o-do varnostnega sveta »ienih narodov in vložila ob-ve proti Ameriki. Jugo-i)» trdi, da so poleti ameri-letal nad njenim ozemljem ticni in da člani posadk ijo slike. Ijoslovansko letalo so sestre-amenški letalci nad Italijo rti način kot so jugoslovan-italci sestrelili dve ameriški Športni letali nad Jugosla- jugoslovanska časni-Mentura Tanjug je nazna-^ se je Tito odločil za za-v ameriškega ultimata. Kosanovič, jugoslovanski fc v Washingtonu, ki je na ' konferenci, je dejal, da Jokava ugotovila, da polet •jH letala, ki je bilo se-ni bil slučaj. Na tem " « je nahajal tudi turški F*; w Je bil ranjen in je o-Ljubljani. 24. avg. - Maršal je odredil izpustitev Ameri-so bili na transportnem . V47, katero so Je moralo * na tla v bližini Ljublja-,vKUfcta. eno uro pred kon-fl' "Jim in Richardom "Brionom, ameriškim po-P*A ^ Biedu v Sloveniji. Američanov m dva Ev-^Jugoalovanske avtorlte-" ' ' ' • • todna Pat K uročil Titu ameriško Vjhtevo. da morajo bit! k**11 izpuščeni. . kimdk« m potniki eme-■J^jorta so po lzpugti. te V kjer je Ne.. so jim konferi-Uradniki žini Ljubljane, kakor tudi letala, ki je bilo sestreljeno v kraju severno od Bleda zadnji pondeljek. Dva ameriška časnikarja sta govorila s Titom. Vprašala sta ga, ali bodo jugoslovanski letalci še streljfali na ameriška letala, če se bodo pojavila nad Jugoslavijo. Odgovoril je, da je dal ukaz poveljnikom jugoslovanske letalske sile, naj ne streljajo na tuja letala. Tito je izrazil mnenje, da so bile invazije jugoslovanskega ozračja po ameriških letalih premišljene. Namen je bil ustvaritev vtisa, da je ameriška sila tar ko mogočna, da ne more jugoslovanska vlada storiti ničesar. Neavtorizirani poleti škadrov ameriških letal so to demonstrirali. Dvajset in več ameriških letal se je pojavilo ftad Jugoslavijo dnevno. Pattersona, ki je prišel z letalom na Bled, sta spremljala general Vladimir Velebit, veščak jugoslovanskega zunanjega urada, in Mirko Bruner, tajnik tega urada. Patterson je po konferenci s Titom odletel na Dunaj, kjer se bo sestal z generalom M. W. Clarkom, vrhovnim poveljnikom ameriške okupacijske sile v Avstriji. Vest iz zanesljivega vira pravi, da je Jugoslavija v zadnjih mesecih dobila veliko število letal iz Rtiltje. Med temi je naj-manj" "30fj Stolmovikov. Waahlngton. D. C.. 24. avg. — Naznanilo, da se Jugoslavija udala pritisku državnega depart-menta in izpustila ameriške letalce, je bilo sprejeto z zadovolj-stom na znanje. Napetost, ki jo jo povzročila ameriška nota jugoslovanski vladi, se je polegla. Državni department si prisvaja diplomatično zmago. Pomožni državni tajnik Dean Acheson je konferiral s H. John-sonom, ameriškim reprezentan-tom v varnostnem svetu Združenih narodov. Predmet razgovora med njima ni znan. Acheson je dejal, da Amerika še ni zadovoljna, čeprav je Jugoslavija izpustila ameriške letalce. On ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali bo Amerika zahtevala odškodnino od Jugoslavije. Izjavil je le, da bo odločitev padla, ko bodo znani vsi podatki o incidentu. Zaslišani bodo letalci, katere je Jugoslavija izpuetila. Dalje je rekel, da je Amerika pripravljena za disku-zije o plovbi na reki Donavi. Mornarska unija sprejela pogoje Domače vesti Is Clevalanda Cleveland.—Dne 24. avg. sta bila poročena Michael Prešeren iz Yukona, Pa., in Frances Jar-šen.—Družina Rudy Vidmar je dobila krepkega sinčka prvoro-jenčka, družina John Suštaršič pa hčerko. — Michael Maletič, lastnik Malet Co., je iznašel nov stroj za obnovitev površine mesarskih, krojaških in usnjarskih stojal ali miz.—Na obisku pri svojih starših se mudi Zella Cankar, ki poje na radiju v New Yorku pod imenom Janis Lord. Ia Argentine Buenos Aires, Argentina.— Dne 23. maja je umrla Marija Šuligoj, roj. Bone in doma iz Solkana na Primorskem. Zapušča moža in sina.—Umrla je tudi Marijj Širok, roj. Drašček in doma i« Solkana.—Dalje je u-mrl Leopold Madon, ki zapušča ženo in hčerko.—V staro domovino sta odpotovala Mirko Ličen in Ivan Košuta, oba doma iz Oseke pri Šempasu na Primor skem. Išče sorodnici Cleveland.—Frank Zafred je prejel pismo od Klare Dobrin iz Zagreba, Lička ulica 32, Jugo-slavija, ki želi izvedeti za svojo sestro Mary Blanchard in teto Ano Udevfcr kateri baje živita v Denver ju, Colo. Pišeta naj ji na gornji naslov, ali pa na naslov: Frank Zafred. 952 E. 185th St., Cleveland 19, Ohio. Poljska zavrnila ameriški predlog Proti vtaeiavanju v notranje kadeve Varšava. Poljaka. 24. avg. — Vlada je zavrnila ameriški predlog glede nadziranja splošnih volitev, ki se bodo vršile prihodnjo jesen. Izjavila je, da bi bilo to vmešavanje v poljske notranje zadeve. Amerika in Velika Britanija sta poslali alični noti poljski vladi zadnji pondeljek. Trdili sta, da so bile nepravilnosti pri referendumu na Poljskem zadnjo pomlad. Referendum je bil povezan s pripravami za splošne volitve, pri katerih bo izvoljena nova vlada. Obe, Amerika in Velika Britanije, sta se sklicevali na potsdamski dogovor. Poljska vlada pravi, "da potsdamski dogovor ne uključuje ničesar drugega kot priznanje, da namerava Poljaka razpisati splošne in svobodne volitve. Nobene provizije ni glede nadziranja poljskih volitev." m Konec stavke na vidiku Chicago. 24. avg. — Splošna mornarska unija, včlanjena Kongresu Industrijskih organizacij, je naznanila sprejetje kon traktnili pogojev Standard Oil Co. of Indiana, kar pomeni, da bo itavka mornarjev kmalu končana. Stavka, ki je bila okli-cana pred osmimi dnevi, je u stavila promet parnikov na Velikih jezerih. Predeednik mornarske unije je Joseph Curren. On je nazna-nil, da ao pogoje že odobrili mor narji v Chicagu, Detroitu. Cle velandu in Aahtabuli, O. Ti določajo med drugim skrajšenje delovnega tedna na 44 ur In plačo in pol za čez ur no delo. Curren je dejal, da je unija izvoje vala skoro vse zahteve. Izgleda, da bodo tudi druge kompanije sledile Standard Oil Co. in izravnale konflikt z mornarji. Mezdna politika ne bo revidirana Zahteva voditeljev CIO odbita Washington. D. C.. 24. avg. — Vlada je naznanila, da bo ignorirala zahteve voditeljev Kongresa Industrijskih organizacij za revizijo mezdne politike v zvezi s kontrolo cen. Držala ae bo zaključka, ki je bil naznanjen 14. -februarja. Krogi, ki imajo tesne zveze s predsednikom Trumanom, so izjavili, da se mezdne politika lahko revidira le z eksekutivno odredbo. Gotovo je, da Truman ne bo izdal take odredbe, dokler se situacija glede cen ne izčisti. Kakor hitfo je novi dekontrol-ni odbor prepovedal restavrira-nje kontrole cen za žito, mleko in mlekarske izdelke, so voditelji unij CIO zahtevali revizijo mezdne politike. Trumanovo administracijo so opozorili na dejstvo, da draginja stalno narašča in da morajo biti tudi delavske plače zvišene. Na podlagi sedanje politike Trumanove administracije mora zvišanje plač odobriti federalni odbor za stabilizacijo mezd. Maksim Litvinov razrešen dolinosti London. 24. avg. — Radijsko poročilo iz Moskve pravi, da je bil Mskaim Litvinov razrešen dolžnosti kot zunanji podminia-ter. Poročilo ne omen je vzroka To dostavlja, da sta bila za pomožna zunanja ministra imenovana Fedor Gusjev in Jakov Malik Litvinov. ki je bil zunanji m nister I. 1933 je pridobil predsednika Roosevelta za priznanje sovjetske vlade, On je bil reprezentant Rusije v stari Ligi narodov in zagovornik kolektivne zaščite. Nacijska fitma dobila kontjrakt w Zgradila bo poslopja v Argentini Buenos Aires. Argentina. 24. avg. — Predsednik Juan Peron je dobil v podpis kontrakt, katerega je vlada aklenila z nacijako firmo Siemens Bawmon. Firma bo zgradila poslopKo* glavnem letališču v bližini Buenoa Aire-sa, ki bodo stala $6,250,000. Kakor uradniki drugih nemških kompanij v Argentini, ao tudi uradniki firme Siemens Baunion člani nacijake stranke. Argentinska vlada je nedavno naznanila, da bo razpustila na-cijske organizacije,'toda doslej ni storila nobenega koraka v tej smeri. Siemons Baunion in druge nacijske kompanije ao razširile svoje aktivnosti v zadnjih mesecih. Avtoritete so naznanile, da je bil aretiran Ludovico Vitta, član Narodne zveze, šofiniatlčne organizacije, pri vhodu v poslopje poslanske zbornice. Policija pravi, da je našla pet bomb, ko ga je preiskala. Narodna zveza vodi opozicijo proti Peronovemu režimu. Španija bo izgnala belgijskega fašista Madrid, Španija, 24. avg. — Vlada diktatorja Franca je odredila izgon Leona Degrella, bivšega voditelja belgijske reksi-stične (fašistične) stranke. Udala se je pritisku zaveznikov. De-grelle bo postavljen pred sodišče kot izdajalec in vojni zločinec. On je pobegnil Iz Belgije v Španijo pred zaključenjem vojne v.Evropi. manuilsky obdolžil grčijo provokacij Balkan spet postal sod smodnika, ki lahko eksplodira SENATOR CONNAL. LY V PARIZU Parla, 24. avg. — Mirovna konferenca je bila aunkoma vržena iz letargije brezplodnih debat, ko Je Dimitrij Manuilaky, ukrajinski zunanji miniater in načelnik ukrajinske delegacije, v svojem govoru obdolžil Grčijo pro-vokacij. S svojimi zahtevami, da mora dobiti kos Epirija od Albanije in kOa južne Bolgarije je storila korak, ki lahko po-vroči vojno na Balkanu. Manuilaky je udrihal po sedanjem grškem režimu premierjs Tsaldariaa, ki ima oporo pri Veliki Britaniji. "Vojne sledijo provokacijam reakcije," je dejal. "Ustvarjajo ae incidenti, ki povzročajo napetost in vodijo v vojno. Balkan je apet sod smodnika, ki lahko eksplodira. Grčija je odgovorna za incidente ob albanski in bolgarski meji." Prej je govoril Tsaldaria. Izjavil je, da ae je štirinajst albanskih divizij borilo na strani Italije proti Grčiji. On je pobijal izjavo beaednika Albanije, da ae je le neznatno število izdajalcev pridružilo Italijanom. Seji je predsedoval brltski zunanji miniater Ernest Bevip. Gr* ška delegacija je vodila opozlci jo proti nastopu predstavnika Albanije na konferenci, a ni u spela. General Enver Hodža, piedaednik albanske vlade, je dobil beaedo. On je poudarjal, da je bila Albanija jetnica itall janskega fašizma proti svoji vo lji. Ruski zunanji minister Molo tov in Edvard Kardelj, podpred aednik jugoalovanake vlade, ita konferirala 40 minut. Sestala sta se v posebni sobi luksemburško palače. Prej je imel Kardelj razgovor z ameriškim državnim tajnikom Byrnesom. V Pariz je dospel senator Tom Connally, demokrat iz Texasa in načelnik odseka za zunanje zadeve. Na letališču ga je aprejel in pozdravil Byrnes. Milivoj Suvič, ravnatelj jugoslovanske časniške agenture Tanjug v Londonu, je dejal, "da bi bilo dobro za vse, če bi «por med Jugoslavijo in Ameri* ko prišel pred vernostni svet Združenih narodov. Jugoslovani nočejo vojne in mi nismo barbari, kot nekateri Američani trdijo. Storili nismo krivice nikomur. Reakcija se je jezi ne nan, ker branimo naše pravice." Voditelji unij pri Schwellenbachu Poskusi za spravo se izjalovili Washington. D. C.. 24. avg. — Delavski tajnik Lewis Schwellenbach je skušal izravnati jurls-dikcijski spor med Kongresom industrijskih organizacij in A-meriško federacijo, toda njegovi napori so se izjalovili. Konferenca med njim in voditelji CIO in ADF je trajala pol ure. Schwellenbach jih je skušal pridobiti za sklenitev kompromisa glede reprezentacije v mednarodnem delavskem uradu, ki bo imel sejo v Montrealu, Kanada, 19. septembra. Voditelji ADF si prisvajajo izključno pravico reprezentacije, dočim je Schwellenbach predlagal, naj tudi CIO dobi to pravico. Mednarodni delavaki urad je bil uatanovljen 1, 1919 kot privesek stare Lige narodov. William Gteen je kot piedaednik ADF predstavljal avojo organizacijo na konferenci z delavskim tajnikom. On je ponovil grožnjo, da bo ADF pretrgala atike a Trumanovo administracijo, če bo CIO dobil repre-zentacijo v delavakem uradu. Stalni reprezentant ADF jo Robert J. Watt. CIO sta reprezentirala na konferenci a Schwellenbachom pravni svetovalec Lee Pressman in Michael Ross. Slednji je načelnik mednarodnega de-partmenU CIO. Oba sta argumentirala, da je Cip upravičen do delitve repreientacije v mednarodnem delavskem uradu a ADF. Green Je dejal, da je ADI5 najbolj reprezentativna delavaka organizacija v Ameriki, ker ima čez aedem milijonov članov. Voditelji perzijske stranke aretirani Teheran, Perzija, 24. avg. Vlada premierja SalUneha w naznanila aretacijo voditeljev) levičarske stranke Tudeh v provinci Kuzistan. Odredile je tudi zasego orožja v krajih v bližini Azerbadžana, kjer so ae vršile bitke, v katerih je bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Raketna pokta med Anglijo in Ameriko London, 24. avg — Ust Daily Graphic pravi, da je letalsko mU nistrstvo dobilo proetor v bližini Bedforda. s katerega bodo raketna letala prenašala potto iz Anglije v Ameriko Preizkušnje •o bile uspešne. Naborne olajšave za profesorje Waahlngton. D. C.. 24. avg — Federalna naborna administracija je naznanila olajšave za profesorje, stavbne in transportne delavce. Ti ne bodo pozvani v armado, ko se bo novačenje obnovilo 1. septembra. Armada je izjavila, da mora dobiti najmanj 150,000 rekrutov v prihodnjih treh mesecih. Olajšave za profesorje je prlporočel dr. John Kteelman, direktor vojn« mobilizacije. Tiskarji za skrajšanje delovnega tedna Miami Beach, Fla., 24. avg — Delegati na konvenciji mednarodne tiskarske unije so soglasno »preleti resolucito za skrajše-nnje delovnega tedna na 37 ur. Nobena krajevna unije ne sme podpisati pogodbe, ki ne bi določala skrajšanja delovnih ur. Francija bo izpustila ujetnike Dobili bodo delo v premogovnikih Parta. 24. avg.—Francija ae Je odločila za izpuatitev nedoločenega števila nemških vojnih u-Jetnikov in za premestitev o-krog pet tisoč Poljakov, ki ao v njeni okupacijski coni v'Nem-čiji. Poljska vlada v Varšavi Je dobila zagotovilo, da bodo Poljaki, katere je izbruh druge svetovne 1. 1939 zajel v Franciji, tepatriirani. Francija se je odločila za iz pustitev nemških ujetnikov z namenom, da poveča produkcijo premoga. Uverjena Je, da bo do bolj pridno delali, ko bodo do dobili priliko za obnovo normalnega življenja. Reprezentant francoske vlade Je Izrazil upanja, da bodo osvobojeni ujetniki ostali v Franciji, Za določeno dobo bodo osta 11 v krajih, v katerih bodo upo sleni. Francija potrebuje naj manj 50,000 rudarjev, Pred vojno Je prišlo skoro pol milijona tujih delavcev v Francijo letno. Uposleni so bili pri sezonskem delu, Prihajali ao delavci iz južne Italije in dobili delo na kmetijah in poljaki rudarji. Lange bo resigniral kot poslanik Washington, d. C, 24. avg. — l>r. Oscar l*ang#, bivši profesor na čikaški univerzi, ki se je od-povedsl ameriškemu državljanstvu, da Je lahko postal poljski poslanik v Washingtonu, je naznanil, da bo kmalu pustil pozicijo. Ves svoj čaa bo posvetil varnostnemu svetu Združenih narodov, v katerem represent! ra Poljsko Pričakuje se, da bo Poljska imenovala novega posla nika po >wloTučenJu mirovne konference v Parizu. preizkušnja moči med ameriko in rusijo Komentarji londonskih listov o sporu z Jugoslavijo TRENJE MED VZHODOM IN ZAPADOM London, 24. avg. — Velika Britanija, ki je uradno molčala • sporu med Ameriko In Jugoslavijo, je zdaj dala razumeti, da odobrava odločno atališče, kate-io Je Amerika demonstrirala z ostro protestno noto jugoalovan-ski vladi in zahtevo, da mora izpustiti ameriške letalce. Ona vidi v Jugoslovanskem incidentu preizkušnjo moči med Ameriko in sovjetsko Rusijo. Jugoslovani ao razočarani, ker sta se Velika Britanija in Amerika poatavill na atran Italije, bivše sovražnice, v zadevi Trsta in Julijske Krajine. Pričakovali so, da bo Trst prišel pod Jugoslavijo, List Times je objavil uvodnik s komentarjem spora med Ameriko in Jugoalavljo. V tem na-glaša, "da ao Slovenci pred 18 meseci navdušeno pozdravljali ameriške letala, ko ao ae pojavila nad njihovimi glavami. Leto miru Je zadostovalo za ustvaritev megle nesporazuma med jugoslovanskim ljudstvom in sa-padniml zavezniki. Spomine na taveznlško pomoč Jugoslaviji «ta zatemnlla vročina razburjenje zaradi Trsta in briteke-eme-riško pdojdranJe Italije Kronlč-to trenje med vzhodom In zapa-dom se je obnovilo." Drugi londonski listi so tudi komentirali spor med Jugoslavl. jo in Ameriko, Daily Mail je ibjavil uvodnik z naslovom 'Rdeča luč v Jugoslaviji." V tem poudarja, da Velika Britanija »dobrava odločno atališče Ame-ike napram Jugoalaviji In Rusiji, List New* Cronlcle je v uvod-liku (»plazil sovjetsko Rusijo. Očita j' med drugim, da je njena lelegaeija odgovorna za praake na mirovni konferenci v Parizu. To sploh ni mirovna konferenca, temveč boj med mački. Amerika in Velika Britanija sta dali mnogo koncesij Rusiji, a ni '.adovoljna in zahteva nadaljnje koncesije. Katastrofa je neizbežna, če se bo kavsanje nadaljevalo. Avtna unija zniiala \tevilo organizatorjev Detroit, Mlch., 24. avg. — Uni-a združenih avtnih delavcev 2JO je znižala število orgtmlza-orjev ria 331. Doslej jih je Ime-a 393. Zadevno naznanilo je ibjavil (»eorge F Addas, tajnik-ilagajiuk unije. On Je izjavil, la so znižanje števila organiza-orjev odobrili člani ekaekutiv-lega ttdltj Vpraša ki jim je zadnjih 20 let delalo preglavice, je bilo, kako priti do "verlfne reakcije": da bodo atomi po sproHYvi all ttftlgu sami sebe bijali". To ae jim jepoarečilo t uporabo uranljskc rude U-83S PISMO IZ STARE DOMOVINE Detroit, Mich.—Vas Sv. Tomaž je majhna, kjer stoji pod-ružna cerkev Selške fare, v kateri je bil glavni svetnik sv. Tomaž, dokler mu niso bombe podrle hiše. Pozabila sem že kak šno moč ima av. Tomaž, vseka-ko pa ni mogel obvarovati hiše, kajti, sedaj je na "jerpegah" pri mežnarju. Sestra mi piše, da so bili trije gospodarji, vsak pa ai je lastil pravico, da te orojpa, ubije ali požge, vsako uro, ponoči ali podnevi. Njej so Nemci vzeli vse, ko so prišli gori k Sv. Tomažu, sinova in moža pa so poslali v Nemčijo, kjer so bili 33 mese-cgy. Ko so morali bežati, so hoteli Nemci zažgati hišo, končno pa je nekdo, ki je znal nemško, prosil zanjo, in tako jo niso zažgali. Pravijo, da nimajo ničesar, vendar pa so veseli in zadovoljni, da lahko po štirih letih brez strahu ležejo k počitku. * Nečak z Jesenic pa piše, da so ga Nemci maja meseca zaprli v Begunjah, nato pa v St. Vidu nad Ljubljano, kjer je o-stal do julija 1941. Istega meseca pa so tja pripeljali tudi njegovo mamo, mojo sestro, s 50 kilogrami imovine, nakar so jih 0. julija 1941 naložili na tovorne vlake ter odpeljali v Srbijo, kjer so morali vsi, ki so bili zdravi, delati prisilno delo. V septembru 1941 pa so partizani napadli nemško postojanko v Krupeju. "Bili smo tri dni v najhujšem ognju in ker smo bili v sredi, nismo mogli nikamor bežati. Nemška posadka se je morala tretji dan podati, nakar je vladal mir skoraj dva meseca. Sicer so še potem napadali, a niso mogli prodreti, kajti tedaj so partizani in četniki še skupaj sodelovali. Pozneje pa so četniki izdali vse skupaj in so se še z večjo srditostjo borili proti partizanom kot Nemci sami, nakar se Nemci skupno 8 četniki prodrli do Krupeja. Mene so tedaj ujeli in zaprli, zjutraj pa so nas postavili pred pravoslavno cerkev, kjer smo morali vsi sezuti čevlje. Okrog cerkve je bila ograja, zato vojaki niso mogli dobro meriti, nakar so nas zgnali preko ceste, ko pa smo bili vsi preko ceste, mi je nekdo rekel po srbsko, kakor tudi še nekemu drugemu Slovencu, naj čevlje nazaj obu-jeva. Ko sva to storila, so dru ge pred najimi očmi postrelili. Naju dva so potem vzeli s se boj. Za nami je vse gorelo. Po šestih dneh se je nama posre čilo, da sva pobegnila in prišla nazaj do bolnišnice, kjer je bila moja mama. Tam smo potem ostali do 15. docembra 1941, nato smo prepeljali naši stvari z voli do Valjeva, kjer je bila večina naših izseljencev. Mamino stanje se je slabšalo z vsakim dnevom in je marca 1942 umrla. Pokopali smo jo v Valjevu, Srbija. "Po mamini smrti," piše nečak dalje, "sem šel v Belgrad, kjer sem ostal do septembra 1945. Tam sem tudi dosti poskusil. Angleži in Američani so mesto devetkrat bombardirali. Veliko krat sem si mislil, ko sem se skrival v kakem jarku, če ni morda tudi kakšen mojih bra Irancev, (Vaših sinov) v tistih "škatljah," ki so nas na ne pre več prijazen način pozdravljali. Zdaj sem zopet na Jcscnicah in imam isto službo, ki sem jo Imel pred vojno. .Za obleko In čcvljc"jc težko, pa tudi hrana ni bog veka j. vendar se izboljšuje. Razumljivo, kar naenkrat se ne more vse nadomestiti, kajti je vse zelo porušeno." • Tako piše moj nečak, ki je bil takoj v začetku vojne izseljen z Jeeenit V Srbiji ga je rešila smrti najbrže njegova roka. ki mu manjka do komolca. Nje- gova mama pa ni mogla prenesti vseh vojnih grozot, kajti je umrla 9. marca 1942. Prejela sem dodatno poročilo, da so njene truplo prepeljali Jesenice, kjer so jo 18. maja 1946 pokopali poleg soproga na pokopališču Koroška Bela. Mary Bernik. POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago. J1L—Sorodniki iz Evrope so nas vprašali, da bi pomagali poiskati sledeče osebe: Josip in Stane Bogdanovic, Dane in Roko Dragicevic, Mile Gaca-sa, Sava Kosijer, Ante Krokar, Simo Latinovic, Stevan Oralo-vic, Anton Zorman in Josef Zreitkoff. Vsi imenovani so nekdaj živeli v Chicagu. Ako bi kdo vecfel kje se nahaja katera teh oseb, naj sporoči Ameriškemu rdečemu križu, 529 South Wabash ave., Chicago 5, 111., ali pa pokliče Wabash 7850, Extention 360. Rdeči križ. VABILO NA VINSKO TRGATEV Detroit. Mich.—Ne bom po i-menih omenjala naših zavednih delavk in delavcev, ki tako marljivo delajo za našo bivšo, toda nepozabljeno domovino Jugoslavijo, da ji pomagajo finančno in gmotno in kolikor mogoče tudi politično. Ti naši delavci in delavke so nam vsem znani; gre jim vse priznanje za njihovo požrtvovalnost in dobro delo. Omenila pa bom naš Vseslovenski kongres, ki se bo vršil v New Yorku dne 21. septembra t. 1. Kdor ima količkaj narodne zavednosti, ve, kako je potreben Vseslovenski kongres. Ako že ne bi bil potreben iz drugih razlogov, je gotovo potreben, da se slovanski narodi spoznajo med seboj,, namreč da smo vsi prišli s slovanskega drevesa. Prav tako je potrebno, da spoznamo, da smo skoraj prisiljeni v današnjih razmerah in v današnji politični razburkanosti pomagati si med seboj in skupno odbijati napade od strani neslo-vanskih narodov/ ki bi nas tako radi utopili v njihovi politični brozgi. Torej na tem mestu čestitam vsem slovenskim društvom, gospodinjskemu društvu SDD na zapadni strani mesta, podružnici 108 organizacije SANSa. ki so šli na delo in bo vsaka ustanova izvolila ter |Kislala svojega delegata na kongres v New York. Nekatere ustanove bodo poslale celo dva delegata. Torej se še spominjamo, da smo ae rodili v slovanski zibelki Nekateri domnevajo, da je v Združenih državah okrog 35 milijonov oseb slovanskega izvora. in U-238 (Iz obeh elementov proizvajajo plutonske atome. U-239 ki producirajo še veliko silnejše atome kot U-235 ) 8 to iznajdbo atomski fiziki danes lahko uresničijo tudi sanje alkemistnv. ki ao si v srednjem veku belili glave z mislijo, kako bi producirali umetno zlato. Atomska veda bo lahko tudi to uresničila in še mamikaj drugega sploh predelavah t ve line. Seveda le pod pogojem, da človeštvo ne napravi samomora v katastrofalni vojni, mafveč si ustvari "one world" v dejanju, nc samo v knjigi /-j. ., (Konec prihodnjič.) Naš gospodinjski klub Slovenskega delavskega doma se pripravlja za priredbo, katere dobiček bo oddan za kritje stroškov za te delegate. V to svrho bomo priredili vinsko trgatev, in sicer v nedejjo, 8. septembra, pričetek ob dveh popoldne v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livernois. Z gospodinjskim klubom bodo sodelovali društvo 518 SNPJ, slovensko društvo IWO št. 4339, ter vse druge slovenske ustanove na zapadni strani. Viničarke bodo v narodnih nošah. Za lačne bo skrbela mrs. Božič in druge slovenske kuharice. Tudi za žejne se bo kaj dobilo. Valčke in polke pa bo iz meha stresal Korun. Vstopnina bo prosta. Vabljeni ste vsi Slovenci in bratje Hrvatje iz Detroita in okolice. Vabimo tudi naše kanadske somišljenike iz bližnjega Windsorja in okolice. Pridtte, ob priliki vam bomo pa vrnili! Rosi Kirn. TRST BREZ PRIMORSKEGA ZALEDJA JE MRTEV Cleveland, O. — Prejela sem pismo od Kristine Zadnik iz Pregarjev, poŠta Obrov, Primorsko, ki se glasi: "Predraga moja botra!—Tukaj pri nas se že da sedaj izhajati z živežem, ker nam dajo še precej. Toda je velika draginja, tako da delavec mora služiti samo da se sproti preživlja družina. Imamo upanje, da se bo v kratkem izboljšalo. Kakor hitro bo Trst priključen Jugoslaviji, se bo predrugačilo. Saj pa tudi ne moremo tako hitro zahtevati dobrega, ker je ta strašna vojna vse uničila. Okupatorji so nam prav vse uničili. Da bi nam ne bili vsaj vasi požgali. Pa na vse zadnje smo vse prestali, samo da smo še živi ostali. Moj mož že tudi dela nekaj časa, zida hiše. Tudi tukaj so jih že nekaj obnovili, ampak gre počasi naprej, ker ni še dovolj materiala. Dragi svak! Tukaj Vam hočem malo opisati naše življenje. Strašno vojno smo prestali. Tudi Primorci smo imeli dosti žrtev* borb in gorja. A vendar smo hvaležni, da smo še živi ostali, kar se nismo nadejali. Dosti tovarišev, tovarišic, mater in očetov je dalo življenje. Slava padlim junakom! Po taboriščih, italijanskih in nemških, so jih mučili in sežigali, nOfte brate, sestre, očete in matere. Domove so nam požgali in vse uničili. Kmalu nam bi bili še jezike porezali. Naši hrabri borci, pod vodstvom maršala Tita, rdeče armade in zaveznikov, ao premagali sovražnike našega naroda Svobodo smo dočakali, čeprav Trsta nam za enkrat reakcija še ne dovoli. Ali brez Trsta ni Primorske in Trst brez Primorske Je mrtev! Vsa Julijska krajina mora pripadati k Jugoslaviji. Trata ne damo! Trst je naš! Tako vzklikamo vsi Slovenci In ves iilovenski narod. Mi vai smo pomagali naši vojski Z Gaberka sta padla dva starejša moja bratranca le v le- tu 1942. Moj mož je Šel precej po polomu Italije v partizane in je prišel to leto na 10. marca domov. On je bil od razpada Italije pa dd razpada Nemčije vedno na prostem pod milim nebom, v mrazu in v snegu, noč in dan. Gotovo Vam je že znano, kakšno življenje so imeli partizani. Danes so bili tukaj, jutri tam, večinoma lačni in pozimi na mrazu, pa vseeno se niso prestrašili. Borili so se, dokler niso zmagali. Po razpadu Nemčije se je moj mož nahajal v Ljubljani. Celih 6 mesecev nisem nič slišala o njem. Bili smo vsi zelo veseli, ko se je zgla-sil, da je še živ. Dne 18. oktobra 1944 leta sem bila tudi jaz v veliki nevarnosti za življenje. Italijanski fašisti so nas 19 prijeli. Obkolili so vas in nas postavili v vrsto Hoteli so nas postreliti s strojnicami. Potem so vzeli mene ven iz vrste. Eden me je zgrabil in z mečem dvakrat premeril, da me bo zaklal, z grožnjo, da moram povedati, kje imam moža Jaz sem dosledno trdila, da je v Nemčiji v internaciji. Potem so zahtevali naslov od njega. Jaz sem rekla, da mi ne piše. V tistem momentu so slišali Nemci strele naših fantov in so nas pu stili. Tukaj je vse pomagalo naši vojski, staro in mlado. Tudi jaz sem delovala še pred razopa dom Italije. Kristina Zadnik." Josephine Ludvik. VABILO NA VESELICO Denver, Celo.—Kakor običajno vsako leto, tako bo Slovenski dom tudi letos priredil plesno veselico, in sicer v nedeljo, 1 septembra popoldne in zvečer v svojih prostorih. Ves dobiček bo oddan v stavbinski sklad za zgradbo nove dvorane, katero v naši lepi naselbini tako neobhodno potrebujemo. Vsi rojaki in rojakinje ste vabljeni, da se gotovo udeležite tega letnega piknika in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in znance. Na pikniku bomo servirali sveže in hladno pivo, kakor tudi okusen prigrizek. Za mlajše, kakor tudi za starejše, ki se še mladi počutijo, bo igrala v dvorani godba, ki bo igrala razne slovenske polke in valčke. Torej pridite vsi in se malo poveselite v družbi prijateljev in znancev. DirektorlJ Slovenskega doma je daroval $50 za otroško bolnišnico v Sloveniji, začno pa priporoča vsem društvom v naši naselbini, da po možnosti darujejo za to nadvse potrebno bolnišnico za slovensko mladino v Sloveniji, od kjer smo tudi mi prišli. Torej na gotovo svidenje na priredbi Slovenskega doma dne 1 septembra, to Je dan pred delavskim praznikom. Anthony Jeroln, predsednik SD. Inozemske vojni neveste Že več mesecev dajej. časopisi precej prostora z vim zgodbam o vojnih ne., ki jih dobivajo sem naši v ki so se borili ali so bili ^ ški službi preko morja, nanjveč slučajih pripelj, neveste s seboj tudi otro naravno, da je v večini si poskrbljeno za zavarov teh mladih nevest in otrol Neka zavarovalniška s sodelovanjem vojaških je podvzela sestavo nekakš tistike o številu nevest in vih malčkov, ki prihajajo države. Statistika krije i konca letošnjega julija. Š sicer niso popolne, toda približno dobro sliko te vejše imigracije. Smatra dognanih številkah, da je vsega skupaj v Ameriko nevest in njihovih otrek. vest okrog 52,500, otrok 17 Te vojne neveste in n otroci prihajajo takorek vseh krajev sveta koderk bili naši vojaki. Statistiki vi, da jih je prišlo 60,(1 evropskih dežel, a 10,000 predelja Tihega morja (1 kaj. Približno 75 odst. nev otrok prihaja, kot se ce Anglije, v kolikor se tiče ki pridejo iz Evrope. Italij je dala skupno s Francijo vojnih nevest, Irska in B vsaka 3'/< in 4% jih je pri ostalih dežel Evrope in Se Afrike. Kakih 30 narodno zastopanih v tem našem n prebivalstvu ozir. naseljen Kar se pa tiče nevest in n trok iz predelij Tihega jih je 85% iz Avstralije, 1 Nove Zelandije in 5'. iz nov in drugih krajev v ten del ju. Tukaj v Zdr. državah vodošle tujerodne nevest trešene po vseh državah kakor so naši vojaki bili šani v armadni službi in r seni po vseh krajih preko tekom vojne. Ker pa pre Ijajo naše srednje-atlantsk žave več kot 20'* našega nega prebivalstva, je prišle kraje največje število tujer nevest. V naših bolj državah jih imajo razme| malo. Starost teh tujih nev«i približno ista kakor naših čih deklet ob času možitv večini so stare po nekaj dvajset let in precej Jih j dvajsetimi, ^oziromnaf naših vojakov v prekonv deželah tekom prve sve vojne se lahko reče, da v številu ni posebno veliki se upošteva, da je bilo manj naših fantov preko ter da so bili tam manj ca« razmerno si torej številk čijo. Uradno je bilo sicer zsz vanih samo kakih 8000 n* inozemstva po prvi svetovni ni. toda dejstvo, da je vftf-vesta našega vojska v p^ tovni vojni avtomata ameriška državljanka. od NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na prt mar (Aug. 31. 1940). polog vašega imena na naslova pomoni. da vam J« a tem datumom potekla naročnin*. Ponovita Jo pflf® časno, da aa vam liat m ustavi tujiH ja za precejšno povrso kordiranju tedanjih vest. Mnoge so " -je stroške niki in ladjami.* ni* armadru. kontrolo. i to drugače. Medtem ko med leti 1*3 t f F** in lt* sfl «o «00 naših fantov sm r ih |i doma Isti dobi Rsču najoč ns okupacije p" w katerih delrlah v z ^ dobili naj hrt *Vfftdil vojnih neve«t , * . —neflje vladuje mnrn/V. .rf, ** defelsh tujimi nevrrt bik> dri i iz nove, prerojene mije in Jugoslavije do Slovenskega narodnega gledališča Irst in Primorje p< gub težavam in oviram, ki moral premagovati mali inbel Slovenskega narodne-Ipdališča za Trst in Primor-e vendar opravil ogromno b tudi po kvaliteti ni bilo rečno. Odigral je deset kih del s preko dvesto po-tvami. Prišteti je k temu Kcejšnje število proslav in radijskih nastopov. Gornja so bila v več kot štiri-gtih krajih. Iz tega je raz-da je SNG za Trst in Pri-je izpolnilo svojo prvo na-ponesti slovensko besedo v kraje prelepe primorske (je, kamor je le mogoče. Ra-Gorici in Trstu je gledali-jostovalo enkrat ali večkrat v Bovcu, Kobaridu, Kanalu Soči, Sv. Luciji ob Soči, Tol-, Anhovem, Tržiču, Opči-Sežani, Nabj-ežini, Komnu, . Ajdovščini, na Nanosu, bergu, Renčah, Opatjem se-Jledani. Kojskem, Kontove-holi, Kopru, Valdotri, Bo-u, Divači, Herpeljah, Škof-1 Šmarjah, Dolini, Ilirski Irki, Sv. Petru na Krasu, Po-Planini, Idriji in Cerk-Turneja se nadaljuje in statistika ob koncu sezone ugodna. Ker je bilo gle-Fenice v Trstu le redko mpolago slovenskemu gle-ii, je bilo mnogo priredi-? predmestju in bližnji oko-Trsta kot v Skednju, Roco-Caprinu, pri Sv. Ivanu in Sv. Dbu. ilo ponovitev (preko 200) Ino veliko, če pomislimo, da e sezona začela z otvoritve-redstavo "Jernejeve pravitle 2. deccmbra 1945. Zlasti itere turneje pričajo o veli-elivnosti in požrtvovalnosti bla. Tako je bilo na pred-i)i turneji ("Raztrganci" in ova Rošlinka") v 26 dneh mih 34 predstav. «1 proslavami velja omeniti ti lepo uspelo proslavo Fran-Prešerna v gledališču "Naif" in proslavo Ivana Can-i v Trstu in Gorici. Mnogo av so organizirali in izva-Aupno z italijanskimi kultom naprednimi delavci v (prvomajska proslava v J**), kar dokazuje bratstvo ilovenskim in italijanskim ljudstvom. teavp » bile tudi pri sestavi Jf^arja. Vodstvo je hotelo ■nti čim več slovenskih in italijanskih del. Med sveto*1' deli pa se je za prvo se-amialo omejiti na eno ru-f10 »ngleško in eno ameri-0 Zaradi ovir pa je mo-prekiniti s študijem novih »in tak., prav ruskega odr-J1 «la primorsko ljudstvo ni W videti, čeprav je bilo de-» v teku. Gledališče se je ■■ 2 decembra 1945 z že dra™> v osmih slikah, )< na besede Ivana Can-n*pi*l Fordo Delak, J' Vf> pravico".Hlapec Jer-človeka, ki nepo-** pravice, je našel gmotan od/,v v Trstu. ' delo na re- V la Lzem brutal J' 'zbralo gledališče £ uprizoritev Jur J rati ".Tt* ' -'it-mijev a '*ri kritičnem oce-J* -/Mn> »ppertoarja se ar "/,rati na maj- m .bi bilo do-^ . , kako drugo, več-^ >'- T .ko pa se je ta r» " naslo- I ^»' k (ja je bilo v i * ■'■ • možno izvesti, £ 'M^-rt,,;,, ( k| bi ^ 'Ar* m,fT* J* bi Is po-tr^vor ki jO je izvajal RWO delo-'"^anje, kot m uva>a r uspeh. Delo je doživelo preko dvajset ponovitev. Peto delo so bile Benedettije-ve "Rdeče rože". Benedettijeva dela so bila med vojno s strani fašistov prepovedana. Golarjeva komedija "Vdova Rošlinka" je bila šesta premiera. Primorsko ljudstvo jo je z navdušenjem sprejelo, saj je prinesla ljudem toliko domačega humorja in zabave, v teh težkih časih dvakrat potrebne. Februarja so sledili Borovi "Raztrganci". Delo je doseglo velik uspeh in so ga morali petdesetkrat ponoviti. Na sporedu je bila še ostra in duhovita komedija G. B. Shawa "Kako zabogatiš", ki kritizira angleško kapitalistično družbo, in priljubljena Šurekova igra s petjem in glasbo "Pesem s ceste", ki je žela zelo velik uspeh po vsej Jugoslaviji in tudi v Ljubljani ter Mariboru. , Zadnja premiera je bila drama ameriškega pisatelja O'Neil-la "Ana Christie". Zaradi mornarskega sižeja in dobre uprizoritve je dosegla drama v Trstu velik uspeh in je dostojen zaključek gledališke sezone v Trstu. Režirali so: Milan Košič (Desetega brata, Ano Christie, Pesem s ceste), Modest Sancin (Kako zabogatiš, Rdeče rože), Valo Bratina (Vdovo Rošlinko)*, Just Košuta (Raztrgance), Jože Tiran (Andante patetico) in Fer-do Delak (Jernejevo pravico, Scampola). Prve predstave Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje so vzbudile v jaVnosti veliko pozornost. Slovenski in italijanski listi, ki so prinašali poročila in ocene o teh predstar vah, so s priznanjem pisali o delu slovenskega gledališča. Celo tisti italijanski listi, ki so nasprotni vsaki manifestaciji slovenske kulture in slovenstva v Trstu in na Primorskem, so morali priznati visoko umetniško vrednost slovenskega gledališča. List "Lavoratore" z dne 3. decembra je pisal ob uprizoritvi Delak - Cankarjeve "Jernejeve pravice" med drugim: "Odlični so igralci in zbor, ki se discipliniran v izrazu in kretnjah, vključuje v vsaki posameznosti v plastično skladbo celote."—"Corri-ere" prinaša 4. decembra naslednjo oceno: "Slovensko gledališče, ki je v nedeljo pričelo s svojim izvajanjem, je okretna, moderna in uglajena skupina igralcev, ki imajo v resnici izredne sposobnosti. To so igralci v najlepšem pomenu besede. Recitirajo s skoraj mističnim občutjem v tem njihovem krepkem, zvenečem in plastičnem jeziku in z najrazličnejšimi modfclacijami barve in jakosti glasu. Občudovali smo zbor v "Jernejevi pravici", karikaturo, dramo in tragično grotesko "Desetega brata" ter malomeščanski nadrealizem "Scampola". Nicodemijev "Scampolo",tv zvestem prevodu Frana Albrechta, je še bolj dvignil ugled igralske skupine. — "Lavoratore" piše 7. decembra sledeče: "Kot naša, tako ima tudi slovenska kultura lepo vrsto pesnikov, pisateljev in umetnikov. In kakšen značaj ima ta kultura, kako jO ljudstvo čuti! Moral si slišati in videti "Jernejevo pravico", če hočeš doumeti dušo tega ljudstva." Gledališče je izdajalo tudi lep in dobro urejevan "Gledališki list". Izšle so štiri številke in ena priloga ob 25-letnici gledališkega dela Justa Košute. List sicer ni na posebno visoki literarni stopnji, vendar je zanimiv in je v polni meri izvršil svojo nalogo. Poleg rednega dela v gledališču so se igralci mudili tudi na terenu in pomagali dile-tantskim družinam. S pariške konference hrt. Zu Rogaška Slatina sprejema nove goste Rogaška Slatina, prenovljena na zunaj in na znotraj, sprejema zadnje dni v svoj mir, v okrilje zelenih gozdov nove goste, ki prihajajo iz vseh krajev naše države. Rogaška Slatina je eno tistih naših intimnih zdravilišč, kjer se človeku zdi, da živi v naravi med šumenjem gozdov in žvrgolenjem ptic, zato tja radi zahajajo ljudje, ki jim ni za šum in vrvenje, temveč ki ljubijo mir in lepe kraje. Ni lepšega, kot jutranji sprehod na bližnji grič, od koder se vidi prekrasen košček sveta med Donačko goro in hribčki, ki mejijo Slovenijo in Hrvatsko. 30. junija so razvile v Rogaški Slatini štiri sindikalne podružnice prapore, obenem pa so o-tvorili zdraviliško sezono. Na novo preurejenem trgu se je zbralo do pol desete ure skoraj dva tisoč ljudi, ki so prišli v Rogaško Slatino od blizu in daleč, da se prvič v življenju svobodno razžive v tem prelepem kraju. Pred Zdraviliškikn domom je bil pripravljen slavnostni oder vnanjost doma in najbližja okolica pa je bila lepo okrašena. Na pročelju doma je bil velik na pis: "Zdravje delovnemu ljud stvu." Okrog pol desetih so za grmeli možnarji in pričelo se je razvitje praporov. Minister za delo tovariš Tomo Brejc je čestital podružnicam k uspehom. Svoje prapore so razvile ta dan sindikalne podružnice okraja Šmarje pri Jelšah, prosvetnih delavcev v Rogaški Slatini, steklarne Tržišča pri Rogaški Slatini in zdravilišča Rogaške Slatine. Na kraju slovesnosti so zboro-valci sprejeli več resolucij, ki so jih poslali zunanjim ministrom v Pariz, zunanjemu ministru bratske SZ tov. Vjačeslavu Mo-lotovu, maršalu Titu, predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marin-ku, zveznemu ministru industrije tov. Borisu Kidriču In drugim. J. K. Pariz.—ONA—V Parizu se širijo govorice, da utegne Francija odnehati od svojih zahtev napram Italiji glede dolin Tenda in Briga. Čeravno niso videti posebno verodostojne, se te govorice vendar skladajo z nekaterimi dejstvi in vplivi, katerih ni mogoče negirati. Francija je danes pod pritiskom stremljenj ki hočejo, da opusti svoje "maščevalno" stališče napram Italiji, ter da usmeri avojo politike bolj v prilog svoji latinski "sestri". Opazovalci opoaarjsjo na to, da se nshaja v Parizu Myron C. Taylor, ameriški ambasador v Vatikanu, in namigavajo, da je prinesel s seboj nove predloge papeža, ki baje prosi tudi, naj britanske in ameriške čete ostanejo še nadalje v Italiji Mnogo pozornosti je vzbudil radi tega oni del odgovora sovjetskega zunanjega ministra Molotova de Gasperiju, v katerem je opomnil italijanskega delegata, da je njegova prošnja za odlaganje istovetno s pristankom na to, da eatane njegova dežela še nadalje zasedena in okupirana. Ta opomba sovjetskega delegata meri na stvar, ki povzroča mnogo težav na tej konferenci, namreč na okupacijske čete v bližini Jadranskega morja. Žarišče vsega je seveda Trst. Ako bi nastale v Italiji take razmere, da bi okupacijske čete ostale tam, bi se utegnila okupacija nadaljevati v nedogled, ker bi napetost v Trstu mogla služiti kot izgovor za držanje okupacijskih čet v Italiji. Molotov je opozoril de Gaspe-rija, da Trst in Istra nimata ničesar opraviti z vprašanjem Nemčije. "Vse kaže," je dejaK "da mislijo nekateri krogi tukaj, da bo mogoče podreti ves sporazum glede Trsta, če ne danes pa malo pozneje." Večini opazovalcev je postalo jasno, da je Ameriki in Britaniji žal« da sta pristali na internacionalizacijo, dočim je Rusija odločena, da ta sporazum izvede. Borba se raavija zdaj okrog vprašanja administracije inter-nacionaliziranega ozemlja. Poročevalec londonskega lista Daily Mail, o katerem govore, da ima ozke zveze s Foreign Of-ficom, namigavu v enem svojih poročil, da bi bilo umestno, da ostanejo britanske in ameriške čete v Trstu tako dolgo, dokler ne bodo vojaške sile Zedinjenih narodov prevzel okupacije. K temu dodaja, da bodo morali oeta-ti člani vojaške vlade na mestu, dokler novi režim ne bo brezhibno posloval. Italijanski delegati pritrjujejo angletkemu stališču, dočim zahtevaj« Jugoslovani takojšen odhod okupacijskih čet, čim dobi Trst svoj statut. Jugoslovani sumijo, da so zapodme velesile iadelale take pogoje za upravni aparat Trsta, da jih ne bo mogoče sprejeti—kar bi jim potem omogočalo vzdrževati status quo in ohraniti svoje garnizije vzdolž vsega Jadranskega mor ja. Fašisti ropajo v Trstu v Jugoslavijo namenjene pakete Listnica uredništva Ker poštni sakon prepoveduje vsako oglašanje kskršnsgs boli sretkaajs v iiaiik. prosimo vae dopisnike, ki oglašaje priredbe svojih društev ali drugih organised!. ali pa kako drugo skeljo sa sbirsnje denarja, naj v tvojih poročilih ne omenjajo srečk aH ■rot ha nje, kakor tudi no kartnlh ali tombnlsklh sabav. ako )e sanj« določena vstopnina. Poštna uprava aahteva od naa, da non tako oglašanje Is lista. Pro DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDWOTC Kadar pišete Prosvett oil v glsvni ursd SNPJ. ne poseblts v naslovu nsprsvltl poštno šše> vilke 23 sa besedo "Chicago". Ns kuverti vselej sspišltei Chicago 23. 111. To bo olsjšato delo ns člksškl polti, biis pe po apsšllo dftstsvlfsnfs pošt«. j M i,ffi— ....................... National rusija in dardanele Napisal Do,uUd Bell Ruska zahteva glede modifikacije pogojev mednarodne konven cije, ki se tiče Dardanel, ni presenetila nikogar v zavezniških dl plomatičnih krogih. Splošno je znano, da je Sovjetska unija zelo nezadovoljna z določbami v Montreuxu, ki je leta 1936 uredila to vprašanje na tak način, da je imela Rusija med vojno velike težave. Že meseca junija 1945 je sovjetski zunanji minister Molotov obvestil turškega zunanjega ministra, da je sprememba določb glede kontrole teh morskih ožin potrebna. Ko so se veliki trije sešteli mesec dni pozneje v Potsdamu, Sb se Truman, Stalin in Attlee sporazumeli, da je revizija konvencije iz Montreauxa potrebna. Znano je, da Rusi streme že dolga stoletja za tem, da dobe kontrolo nad temi ožinami v svoje roke. Skozi dobo dveh stoletij sta Anglijs in Francija stali tam na straži in odbijali ruske poizkuse, ker sta se bali ruskega vpliva v Sredozemlju. Tudi Avstro-Ogrska se jim je protivila, kjerkoli in kadarkoli je mogla, ker je želela preprečiti širjenje ruskegs vpliva na Balkanu. Navzlic temu je dvakrat prišlo do tega, da sta se obe skupini držav sporazumeli v smislu prepustistve carigradaklh morskih ožin ruskemu enrju. Prvs teh dveh tajnih pogodb je blls sklenjena med avstro-ogrsklm cesarjem Jožefom II. in Rusijo v 18 stoletju, druga meseca marca 1915 mini Britanijo In Francijo ter Rusijo. Ko jim pogodba z Avstrijo ni prinesla *aželjen*-g« uspelia, so Husi spremenili svojo taktiko in začeli podpirati balkanske narode v njihovem stremljenju za svobodo in sodelovali z Anglijo in Francijo. Huske armad«? so se pokszsle ns Bslkenu In nji-hov pritisk je kmčno prisilil Turčijo !«*• * *P°rM/u' mejo z Rusijo ns tak način, ds trn ugodili Rusiji približno iste pogoje, kstere skušajo Rusi danes zopet pridobiti nezaj ns pod-Isgi spremembe montrevške pogodbe. Od tega dne naprej so zspsd-na velesile pomagale sultanu toliko časa, ds so mu o priliki krimske vojne orvfffonl« /o«-bi-" se dol'*'b poift»dbe, ki )e ds- reli v chkjg MsP,ml' CFO^k|Mtte ^^IjlT^^pr!«•• niščlh Velikih i-r^,. Hu*,m kontrolo nad of,na- motornimi čolni. mi Nova možnost se je Rusom pokazala med prvo svetovno vojno. Britsnija in Francija sta skušali podpreti pri carju Nikolaju one svetovalce, ki eo bili proti temu, da bi Rusija sklenila separaten mir z Nemčijo— tako je prišlo v marcu leta 1915 do takozvane pogodbe glede Carigrada. Rusija je imela dobiti na podlagi te pogodbe mesto Carigrad, zapadno obalo Bo spora, Marmor-skegs morja in Dardennle. Poleg tegs ji je bil obljubljen del zs-pedne Trscije in Male Azije. Ts pogodba je seveda podla v vodo, ko so na Ruskem prišli ns oblsst boljševlki. Čim je bila Turčija porsžena, so vdrle angleške bojne ladje v Črno morje, d< pomagajo carističnlm generalom v boju proti revolucionarjem. i Skoro sto let je iila Anglija zahtevala, da morajo biti Dsr-danele čisto turške, ter da mora biti le turškim bojnim ladjam dovoljeno pluti skozi te ožine, ker so se hoteli na ta način zne-bttl ruske grožnje v Sredozemlju, Pk> prvi svetovni vojni, ko je bilo videti, ds si Rusija ne bo zleps opomogla, so to svojo politiko prevrgli in izsilil! v avgustu 1920 podpis pogodbe v B^v resu, ns podlagi katere je bilo dovoljeno vsem b pravem ropanju, pri katerem ae nujno morajo uporabljati vosi-a, ker ne bi mogli uiti otem policije, če bi se za to količkaj zanimala. Ko je naša zvesno vlada sklenila s ameriško vlado sporazum, po katerem morejo naši rojaki Ameriki pošiljati pakete, je naša poštna direkciia takoj misli la na to, da bi oskrbela varen prevoz teh pošiljk. Zato je v Ljubljani takoj začela graditi posebno skladišče, ker staro ne ti zadostovalo. Obrnila pa se je glede varnosti prevoza tudi na zavezniško vojaško upravo. Poštna direkcija je tedaj vala, da bi sama prevzela zorstvo nad paketi, čim pridejo iz New Yorka v Trst. Zavezniška vojaška uprava je to zahtevo odklonila, češ, da sama odgovarja za red In mir. Kakšen je ta red,1 je Iz zgoraj navedenega dovolj razvidno. Dan za dnem prihajajo Is Trsta zapisniki o dejanskem stanju, hi ugotavljajo, da Je bila tega in tega dne v Campo Marela ukra dena taka in taka količina blaga. Zavezniška vojalka uprava teh tatvin do sedaj le ni pre prečila. AH je prav, da Ima po Uclja dovolj čaaa za zapiranje delovnega ljudstva, ki «e bori proti fašizmu za svoje pravice, nima pa časa, da bi polo vila ro-pajočo drhal? Ali Zavezniška vojaška uprava skrbi za red In mir samo • tem, da ae ugotovi tatvina In "pretenta dl un mill-tare inglese", kot d*n ta dnem ponavlja "proceeao ver bale" (ta planik o dejanskem stanju). 1 Železniški koordinacijski odbor v Trstu Je na zahtevo naše poštne in želetnilke direkcije že večkrat opozoril meredajne fak torje na ta ropanja. O tem to jih mof-li obvestiti tudi pri ugo obieg,'da n"e' morimo "veT gov* I »avljanju tatvine pristni angle-riti o obžalovanja vrednem slu- vojski. A stanje te hljub čaju. Tako so banditi dne 30. temu ni prav nič Izboljšalo, tem- LJUBLJANA, 14. julija.—Ves svet se zgraža nad divjanjem fa Šističnlh tolp, ki nemoterfo in brez kazni preganjajo delovno ljudstvo Trsta ih cone A, poit gajo slovenske knjige, razbijajo poslopja organov ljudskih oblasti in t atentati ogrožajo življenje članov ant i fašističnih orga nizacij. Dogajajo pa se v Trstu še drugI primeri razbojništva, ki jih imamo v živem spominu še iz težkih časov okupacije. Nikdar ne bomo pozabili ropanj v času blokad in racij ter trpljenju naših internlrancev na Rabu, v Gonarsu, Renicflju ln drugod. Nikdar ne bomo pozabili, kako so v Internacijah in v zaporih naši ljudje umlraM od lakote, medtem ko so se fašisti v Ljub ljani ln drugod mastili t ukradenimi paketi in se Šopirili v na ropanih oblekah. Vse to fašistični banditi v Trstu pod Zavezniško vojaško u-pravo nadaljujejo, kakor da ni bilo vojne proti fašizmu. Ropanja to tako rekoč na dnevnem redu, ne da bi ZVU kaj ukre nlla, da Jih prepreči. Vedno bolj pogosti so vlomi na postaji Campo Marcio, kjer natovarjajo po šiljke za Jugotlavijo. Dogaja se celo, da tolpa z brzostrelkami oboroženih lopovov pri belem dnevu napade uslužbence in Jih t tem prisili, da morajo mirno gledati, kako ropajo vagon sa vagonom Se češče pa prihajajo tatovi k nezavarovanim vlakom ponoči, vlamljajo v vagone, odnašajo o gromne količine tladkorja ln drugih živil, ki jih pošilja Unra, A banditi ne kradejo ssmo do bav Unre, temveč tudi pakete ki jih pošiljajo skrbni amerl Škl rojaki siromašnim svojcem v domovini. TI ptketi pomeni jo za naše ljudi ne tamo drtg spomin nt brate ln testre Ameriki, temveč tudi drtgoceno materialno pomoč, saj to v njih poleg priboljškov tudi v teh ia slh tako dobrodošla obleka, čev lji Itd. Ti ropi so zsvzeli že tsklen marca odnesli tri po »0 kilogramov težke vreče sladkorja, dne I, maja pa 17 vreč tltdkorjt. Dne 7, maja to popolnomt Izro puli 157 vreč z umerišklml paketi, dne 25. majt pt 7 vreč. Dne 2. Junija so odnesli od JWI4 vreč ameriških paketov 35 vreč, v dneh 4, In 5. Junija to kar reč relo potlabšahi. Ob tej u-gPtovKvi se nam nujno vtiljuje vprašanje, kako bodo amerUki rojaki, ki t tsko veliko skrbjo zblrujo in pošiljajo svojim sorodnikom pakete, ocenili delav-nott Zavetnike vojaške uprave, ki Je odgovornt za red In mir. Ali ne bodo mogli reči, kot je trikrat vlomili v isti vtgon ln»«* P*1 ... . . ' i.. il. ...IuhUiiu ninirap' ' Nfi Ku popolnoma Izropsll. Tatvin« so povečali slasti v začetku tega meseca. Tako so samo 1. Julija pokra dli 240 vreč paketov, 7. julija pa 53 vreč. Naravnost strahotno so banditi ojnittoiili ln Izropali zadnjo pošiljko, ki je prišla v Ljubljano prejšnji četrtek. Od m vreč Je bilo nedotaknjenih le 157. Od vseh ostalih so ta t o vi pustili le nekaj malega obleke, pralnih praškov, razbitih »tekJeoifi ln prerezanih vreč. Ostalo J* tua no popravili 10M komadov vertinih členov ter 30 kom rs/nega orodja in puoode. 15.000 k»meduv opeke to prevozili avtomobili tovarne Huttnr in uprsve cest Vrednoet storitve 'n materials, s katerim so delavci prisostvovali v nedeljo te tatvine delovnemu IJudMvu pri obnovi vasi Planice, inato Jugoslavije, In to zlasti tiroma! 30,000 dinarjev, PBOSVETA "Kako se piše*?* "Jože Kamnik." "Bomo videli." Pustili so ga viseti za vrati, sami pa so šli iz sobe. Visel je mogoče že par ur, obešen za noge. Tedaj je bilo hudo. Polašča-la se ga je večkrat težka omotica in takrat ni vedel ničesar več. Včasih se mu je zavest nekoliko .povrnila in tedaj si je mislil, da je res Jože Kamnik. Moj bog, zakaj pa bi ne bil Jože Kamnik. Ali ni' vseeno, če si Rakež ali Kamnik. Čisto vseeno je, saj življenja bo itak konec. Enkrat si je pri teh mislih hotel globoko oddahniti, a je namesto tega bolestno zarjul. Tedaj so prišli iz sosednje sobe. Tla pod njegovo glavo so bila vsa mokra od jetnikovega znoja, ki je kapal od telesa. Iz ust je molel konec jezika. Tedaj so ga hitro sneli in ko se je zrušil v kot, ga je komisar spet vprašal, kako mu je Ime. (Konec prihodnjič.) tajno znamenje. Eden policistov je tedaj privlekel iz sosednje sobe velik Žareč likalnik, ki ga zvezani jetnik ni mogeL videti. Začel je ž njim likati po podplatih. Po aobi je začelo smrdeti po ožganem mesu. Jetnik je zarjul in skušal skrčiti nogi, ker pa jih ni ipogel umakniti, ga je policaj likal dalje po obeh podplatih. Jetnika so že parkrat napadli krči, potem pa je omagal in podoba je bila, da je nezavesten. Potem so ga pustili, ga odvezali, mu pomagali na stolu sedeti in ko so mialili, da je že spet pri sobi so ga vprašali, kako mu ja Ime. In spet je jetnik ponovil: "Jože Kamnik." Komiaar je jezno udaril po mizi in ga .pustil odgnati v celico. Ko pa je ostal sam v sobi, je rekel: "Hudiča, je to fant!" Tako jd ilo potem dalje. Na poataji so ga imeli teden dni, ga mrcvarili teden dni in niso zvedeli jetnikovega pravega imena. Nfcto so ga oddali v Begunje, kjer ao za tako trdovratneže imeli še druga pdtrebna sredstva na razpolago, da so postali mehki. V Begunjah so ga vrgli v bunker št. 11, čisto na koncu poslopja. Če si v tej celici kričal, te skoraj nihče ni slišal. Pri prvem zaslišanju so ga čisto surovo pretepli, ga zvezali in vrgli v celico ter ga potem pustili tam par dni brez jadi. Ko so mislili, da je že dovolj izstradan, so ga prišli vprašat, kako se piše: "Jože Kamnik," je bil jetnikov odgovor. Obljubili, so mu kosilo, če pove svojo pravo ime, jetnik je spet ponovil, da se piše Kamnik. "Bomo videli," so dejali Nemci in ga nemo gledali. Čez dva