STEV.-ÑÜMBER 24 petek, 29. Januarja (JanuurfS), 192«. V 1 UrwlntlW ta uprsvalikl tt ori«tort. MS7 SouUi 11 Cawa4sle Ave Off Me W PutklleattMi) mi Ho Uwndak (i M 1 t ToUphsus, iookvall «001 j) jržki opozicije M bilf odklonjeni.—Trdni* v opoziciji jc Mtalo le sedemnajat senstor jev. __ Wsshingtaa, D. C.—Zgodilo . je kot je bilo pričakovati. Se-it je glasoval, da ae Združene ive pridružijo svetovnemu Ampak «tvar se ni is H tako gladko, kot so priča »vali podporniki svetovnega so- ■ ki so bili prepričani, da se nje glasovanje vrši ie v to- ■ Opozicija je pomočila, da i je glasovanje vrlUo šele v sre in da je tako preprečila, da ni ila na dnevni red predloga za aje davkov te v torek ali _ iredo. Glasovanje se je vršilo po ime-Za svetovno sodišče je gla-rtlo 39 republikancev in 37 emokratov. V opoziciji je bilo fii republikancev, dva demokra-in en pripadnik farmarsko-ivske stranke. Glasovanje po imenih se je Ivriilo takole: Republikanci za avetovno so BiM. H»l«. MÜijp Jom« (Wwh.), PkilMW. K«m< tlmi, (Pa.k, Unroot, wmmmmSS 55SÍ.' wSZT' NofkMk. WlUÉo—40 Demokratje za svetovno so* Imk m»'».) Pluma». , ~n>lmnn (Arlo, Vnémvood. yntmJLf_m. Total —7«, Republikanei proti svetovnemu sodišču: ■took hart P»fnaW. Pmler. Nya, S»n*M. Pint, Johnson, La Miau*. Robin «on % (Ind.l. W« WI1UMM—1«. Demokratje proti svetovnemu sodišču: " . a*aM. Raod (Mo.)—« Farmarsko-delavska stranka proti sodišču: Sklp«tca4—I Sku*U—17. Pridržki, ki jih je stavila opozicija k resoluciji za priznanje svetovnega sodišča, so bili odklonjeni. Sprejeti so bili le pridržki, ki so jih stavili oni, ki so glasovali za avetovno sodišče. Senatorja Watson in Robinson sta prejela od avojttt volileev iz Indiane toliko protestov proti svetovnemu sodišču, da sta glasovala pri končnem glasovanju oba proti svetovnemu sodišču. Senator Borah je izjavil zve-da je boj proti svetovnemu sodišču še le pričel. On in njegovi somišljeniki bodo pričeli z velikim gibanjem, da Združene države obrnejo zopet hrbet zva-tovnemu sodišču. Ko se je debata bližala h koncu in preden je pričelo glasovanje, je govoril senator Johnson iz Kalifornije. V teku svojaga Eovora j« preči tAl imena senatorjev, ki so glasovali proti tar-uillski mirovni pogodbi. To je bil trumi, ki ga je senator izi-gral proti republikanskim senatorjem, ki eo glasovali proti vtrnaillaki mirovni pogodbi, t j. proti ligi narodov, zdaj bodo pa glasovali za avetovno sodišče. pomeni, da so Združene dr-. **v«? h pravijo na pot v ligo narodov. Pregled limlHiniiif AMERIKA. Podjetniki so »zopet zavrgli načrt rudarjev za izravnanje stavke. Jugoslovanska komisija je po dveh dnevih pogajanja sklenila poravnavo dolgov. Polkovnik Mitchell resigniral. Nezgode na Atlantiku radi silnega viharja. Bolezni kot posledica neeani-tarnih razmer po krojaških delavnicah. Izjava zveznega poljedelskega departments govori, zakaj so farmarji nezadovoljni. PO SVETU. Krvav spopad med fašisti in komunisti v Berlinu. 42 ranjenih. Madžarska vlada se je podala. Francoski uradniki bodo preia-kovali škandal ponarejanja. Pangalos upostavi monarhijo na Grškem. Ugodna poročila q trdnosti de-a vekih vrst na Ai^leškam. Baroni prano|a zavrgli nov načrt radarjtv Drugi dan konference v Philadelphia so rudarji predložili nov načrt za končanje stavke, toda magnatje so proti. Philadelphia, Pa.—Zastopniki rudarjev v skupnem lestvičnem odboru so na drugi seji v sredo predložili nov načrt za končanje conflikta na polju antracita. Načrt se glasi, da se pogajanja aa novo pogodbo vrše na podlagi dveletnega kontrakta* in -____ Zastopniki magnatov premoga so glasovali proti načrtu, češ da jih ne varuje pred bodočimi za-stanki in antracitu industrija ni zavarovana proti nadaljnim stavkam. To. je vse, kar je bilo izvršenega na seji v sredo. Odbor je sklenil, da se vrši prihodnja seja v četrtek popoldne. Jafodovaai so ta hitro pogodili gMa dolgov Sporazum je prišel na dveh sejah: pogodba bo podpisana : še ta teden. ZAKAJ SE $flH , HEPOKOJ REI FMIAIJI Prisila Je, * francoski policij, aid uradniki zaaUšaje madžar-ake fahdflkator je frankov. Zaslužek farmarjev je___ ako ae tudi prišteje k njemu hrana. — V leta 1925 so farmarji prejeli veliko manj aa svoj pridelek, kot v leta iki < Hitra p»riz, 2S. jan.—Na včerajšnji "Ji francoske zbornice eo M» "ftaliati hi rartlkaki besedo o finančni krizi. Dumesnil je Uu-to napadel borane špekulante In kapitaliste «pie* in zahteval, ds «krnica naloži naklado aa kapital. Washington, D. C.—Dolg Jugoslavije Ameriki v vsoti $66,* 000,000 bo fundiran še ta teden brez kakega posebnega pogajanja. Prva seja med ameriškimi in jugoslovanskimi komissrji je bila v sredo. Jugoslovanski finančni minister Stojsdinovič je predložil definitiven načrt odplačevanja. Mellon je v imenu Združenih držav načeloma sprejel načrt, ki je šel ponpvno v pretres na četrtkovi seji. Prihodnja seja se vrši v soboto. Komisiji upata, da bo pogodba aprejeta in podpisana še ta teden. POLKOVNIK MITCHELL JE RESIGNIRAL. Njegova reeignedja je bila odgovor CooMdgn. WaahlagtsiTaC^^1; William A. Mitchelljepo.^ svojo resignacijo predsedniku Coolidgu. „ Njegova resignedja as «Ja», popolnoma enoetavno: tem predložim kot častnik arme* Združenih držav svojo resigns-cijo, ki postane veljavna z dn^n I februarja 192€ KriUčarji. katerim Mitchel- s^r črtrp? Mitchell ispiaaU v svojo raefc-nacijo, da reaignira "v dobro II MlUhellovi prijatelji izjavljalo a, predsednik odkloni njego-£ resignsdjoTds nihče ne ve. Chicago, III — Poljedelski do-partment Združenih držav iz-javlja, da farmarjem ni plačano njih delo, kakor bi moralo biti, ph tudi kapital, ki je naložen v farmi, ne nosi dobička, kot bi ga moral nositi. Poljedelski department pričakuje, ako se ne podvrže kultivi-ranju nova zemljišča, tedaj ae pospeši proces za obdelovanje farm po kapitalističnem anatomu, da se dobe višje cene za produkte. Department na to našteva, kakšni ao dohodki farmarja. Ko je farmar plačal obreati, najemnino, davke in druge stroške, tedaj je po oceni oetalo od njegovega pridelka v letu 26 kot zaslužek 9610. Vrh tega se lahko računi, da je bil živež w za njegovo prehranitev, ki ga ja pridelal na avojl farmi, vreden |S66. To vsoto je prejel na vsakih 15,048, ki ao vloženi v njegovi farmi, kot mezdo za njegovo delo. Te Številke povedo najbolj jee-no, kako ae godi ameriškemu farmarju. ' « Farmarji v Združenih državah so prejeli sa pridelek v letu 192K $708,000,000 manj kot v let* 1924. Ta proračun je tadelan na podlagi cen v ["Profesijonalni političarji sURfl smnur se cunjo, narašča nezadovoljni med farmarji. W političarji prihajajo pred farmarje • paUJaUvnlml sredstvi aa odpomoč. Ta sredstva so ravno toliko vredna kot Blažev žegen. V prihodnji jasa ni bo nezadovoljnoat med far marji še večja in o tem ae bodo 88. j an.—Ogrska je podala Franciji in ds francoaki policijski zaališijo kneza Win-tea in druge visoke ki so zapleteni v ponarejanja frankov, nota s energično zada gre preiskava do dna, ja bila včeraj aprejeta. Grof Bethlcu, ministrski predsednik, je Šal preko hrupnih protestov madžarskih fašistov, ki zdaj vpijejo da je vlada pogasila narodno suverenatvo. išanje ponarejevalcev se zdaj pričakuje s veliko napetostjo. francos! bodo akušali izvle-či is obtožencev vse tajnoati v ozadju velike ponarejalake afere. Cuja se, da so knesu Windlsch-ponudili Imuniteto, ako vse in izda vse svoja so- prepričali profesljonalni političarji pri kongreanih volitvah. Brüd vi General Pangalos je aklenll apa-' staviti monarhije. Berlin, 28. jan.—Brsojavka iz Aten sporoča, da je gršld diktator, general Pangaloe, sklenil odpraviti republiko in poeadit! princa Andreja na gršld praatol DELAVCI NA ZAPADU 80 SOLIDARNI Z RUDARJI. Bat te, Mont. — Delavci, ki garajo v žgalnicah in topilnicah kovinske rude na zapadu, ao pokazali, da ne nosijo delsvske solidarnosti na jeziku, ampak jo tudi Izvršujejo, ker se zavedajo, ako so delsvci v sni Industriji poraženi, občutijo ta porai vsi delavci. Delavski list "Montana Labor News" poroča, da ao topOniški delavci v Oreat Fsilsu uklonili dsti po ato dolarjev na teden za stavku joče rudarja na antracitnem polju, dokler traja etavka. 2galnUki delavci t A-nacondi ao sklenili daU po 125 dolarjev na teden, dokler aa bo atavke konec. Tipograflčnn u-nijs v Buttu Js dala $00, Organizirani delsvci v pralnicah ao določili za etavkujoče rudarje |50. Skoraj vsaka delavsks strokovna organizacija v Suttu |iNLi uLJg MiJa|1 "üi M pnHIll FrtMiji InaJAs 7BIÉlÍTillilf ki ráete!-.MUd adravaik aba-d* čfcvaka od amrti.—Nov ee-raku.—Nekrvava Tariu—Uatvaritsv žive Is kemičnih srtovi—je triumf biologija in fl Kakoir poroča MBei-American," je dr. T. ^ laboratqrija ža raatlinako fiziologijo t Carnegie-jevem inatitutu v Tueoonu, Ariz., stvsrnlk live Staniča Dr. MscDougsll poroča, ds js živ orgsnlsam plod dolgotrajna-•ga eka peri men t i ran j a. se obnaša tako kakor vaaka naravna živa atanloa: usrkava pitni in hranaki materijal, raste in Jemlje aodij ter potsš izbiroma kakor to delajo rastlinake celice v naravi. Iz ksklh» ksmlčnih sssUvin Je bila stanica narejena, je Mac-Dougallova tajnost. Pravi pa, da so zraven vse tiate snovi, ki so potrebne za razvoj Staniče v naravnem življenju. Edina razlika med narejeno in naravno stenico je, da prva'potrebuje u-metne substance za nadalJni razvoj, dočim je naravna stanica opremljena s nekim, doslej še ne» znanim mehanizmom, e pomočjo katerega se sama balancira ali "navija." to je, da najde potrebne »nbstaace. . \ New York. — Dr. Samuel Feuer, 25-letni zdravnik v Belle-vue bolnišnici, Je 27. t m. otlvH človeka, ki Je bil po vseh znatae-njih že mrtev. Zdravnik Je zabodel pscijentu iglo v area in vbrizgnil adrenalin. Mirno srca je takoj začelo iznova biti In raz-pošiljati kri po žilah In pacijent js priisl k življsnju Berlin, Nem«Js. — Profesor Ferdinand Bt umen thai, direktor beri i nekega zavoda za raziskovanje ralta, je naznanil te dni, da Je izumil eerum, s ksterim Js po enoletnih poskušnjsh ozdravil več bolnikov na raku. Serum je uničil rečne Izrastke, proti katerim nI pomagalo nobeno riooH znano sdravljsaje, Dr DosderieH). profesor na ftsneki kliniki medicinska Me v Monakovem, je Iznašel inetru- ____ „ ment ss opsriranje brez krvsve- j« odločile znesek v i^voro ki ee je seio dobro obneeel .uvkuj^ m n^n. Oper^Ja se vrši s pomočjo lek- Delavcl! Pritisnite pri svojih b fmrm§ y M pH unijah, ds ee Izrečejo zs podporo ksoljics krvi. sUvkujočim rudarjem, ako ni'* B,w ~ lokalna unija pod vzela že tozadevne akcije. _ BRITSKE DELAVSKE VtSTE SO TISNE Niti centa ne bodo popuetlll rudarji. — Tudi kovineki delavci ee podali avoje sshteve. ______ * N^ York, N. Y. — Len De Caux, londonski i>oro se bo potem afera raavila. Polkovnik Mitchell ee bo po Izjavi njegovih prijateljev upiral sapiaati v svojo rsstgaadjo, ds je zaradi tega reenigairal Iz I ker ee bo s njegovim Mexico Citr.—Po dolgem laka nju so bili pred nekaj dnevi nej-deni trije zvezki, ki vsebujejo več ko 600 poezij devnlh pesnikov is roda Aztekov, M eo Jih munvv raimvra v mp f (KÉWk^Mb Mmiii Posledice tskih bolezni — Kolikor balj^ * m nože mala delavnice, toliko bolj vsšas posts js rešitev zdravstvenih razmer v dele v-nicah sa krojaške delavce. New York, N. Y. — Zdravstvene razmere v delavnicah, tovarnah in podjetjih ao za organizirane delavce važna vprašanja, z rešitvijo katerih ae ne more odlašati, kakor a povišanjem mezde, znižanjem delavnika, zavarovanjem proti brezposelnosti, staroatl in poškodbam. To js u-videls tudi organizacija kroju šklh delavoev International Ladles Garment Workers Union in ustsnovlls Je postajo zs brezplačno zdravniško pomoč. Jeti-ks in razne druge bolezni povzročajo, da morajo krojaški delavci večkrat teksti brezplsč-no zdravniško pomoč. V kroJsškMMustriJI so as pričele zdravstvene razmere o-bračat! na sUbo, ko so tovarnarji pričeli opuščati velika to-varne, male delavnice so se pe pričela množiti. Izmed to varen, v katerih izdelujejo ženske plašče In bluze, Je komaj dva odstotka tako velikih, da dele v nji sto oseb. V tej industriji Js bilo v začetku veliko malih delavnic. Ns to ao prišle na površje velike tovsrne, s zdaj ae zopet vračajo majhne delavnice. V teh malih delavnicah sta pa evltioha in preeraJeaJe veliko slabe ja, kot v velikih tovarnah. Taks rum»-rs ae Is v delavnicah, v katerih delajo organizirani delsvci V neorganiziranih delavnicah eo( ps zdravstvene rasmere še bsjs. Krvavt dratastueij« v Nwnčiji; 41 raajftalli Spepsd med fašisti In komuaietl v Berlinu, ka aa zadnji vaalH VUjemovo podobo na veAatth; 41 je bilo ranjenih. Berlin. 28. jan.—Kakor Je bilo pričakovati, ao včerajšnje mon-arhistične demonstracije v prilog ekskajserjevemu rojstnemu dnevu pokrvavil« ulice. Komunisti, ki so priredili protidemon-stracije s velikim ahodom v Luatgardenu In po ehodu ao vozili po meatu na vozu vešala, na katerih je visel bivši kajzer v podobi, so se spopadli a fašisti v berlinskem predmestju Char-lottenburgu. Ko ao policaji u-stavili bitko in raapršlli bojevnike, Ja ležalo na tleh 18 fašl-atov in SO komunistov bolj ali manj ranjenih, dva pa smrtno. Kakor ee glasi policijsko poročilo, so fašisti, ki so ae prlva-lili is neke dvorane, v kateri so peli slavo Hohenzellernccm In vpili **Hoch der Kaiser!", prvi začeli streljati na komunlate, ko so zagledali figuro svojega boga na vešallh. Komunisti ao odgovorili s kamenjem In palicami. Ko ao pollciati naakočilt isgred-nike, sta obe stranki padli po njih, nakar so tudi policaji streljali m desna in levo. Na stotine oseb Je bilo aretiranih. Večji Izgradi ao bili tudi v Vratialavi (Brealau), kjer ao po-licisti z golimi sabljami napadli demonstrante. Fašistovski alavMJI Vlljsma v Berlinu so bili pravi pritlikavci napram mogočnim protidsmon-stracijam delavcev, ki so se odzvali pozivu komuniašov. Vaš ko H0.0Q0 delavoeiy nosečih bak-Ije in protikajaerike napise, Je korakalo alnočl mimo bivše se-aarake palače. Delavci ao ae zadržali mimo In niso s besedo Is-zivali nikogar; provokaoljt« \d so končale s prelivanjem krvi, «o prišle od monarhiitov. Kakor flirifci liki Ji tail Tori Jaka sagtsšks vlada ja znižala dolg Italiji I wiplaíevalnl iM>i(ojl sa še boljši kot riškL 28. Jsn.-nAngleško-Italijanska pogodba sa odplačevanje llslljsitskegs vojnega dolga Veliki Britaniji Je bila sinoči podpisana. Grof Volpl: Musso-linijev finančni minister, ki se jo pogajal v Londonu dva tedna, odhaja danes domov s novim tri-umfotn. Italija bo plačaU Angliji komaj eno šeeUno svojaga dolga. Dolg Italija Je znsšsl 12,-960,000,000, vsota pa, katero Italija plača v dvalnlestdeaetih la. tih, bo znašala 480 milijonov dolarjev. Letna plačila znašajo %22.m)m, toda od te veoU ss vsako leto odšteje «2tt del daea-Uh milijonov dolarjev kolikor znaša Italljanaka jamčevina v zlatu, katero je Italija dala, ko Je najela poeojilo med vojno. Londonakl listi odprto pišejo, de Je Anglija s redukcijo vali-kegs dela dolge Italiji kupila "edlnstvo Evropa" proti boljševizmu la nevernosti s vzhoda. Anglija je finančno podprla italijanski fašistovski režim Iz do-bro preračunanih razlogov. BI KOV A BANDIT A. Chicago, DL—40-let nega Charlee Bradleyja ata ustavila la- ško življenje, rasne verske cere- maraka bandita In mu ukazala, monlje. Skoraj vaaka peerm naj dvigne roki kvUko. Bradle? ima maral no važnost, kar 4oks Je Ml počasen in eden izmed ban-zu ja, da j« bila sst*šks morala dltov Je sprožil samokres In kretsko blizu človeški neturi kakor gla Je zadela žrtev v praa. Na-spesnili devno prej, prodno j« morala vseh barbarskih I j ud- kaj ur kasneje je H radie/ umrl belopeltnl človek stopil ns tla ittv. Nstečaa proočeveaje teh Pred evojo smrtjo je ispov«ial ameriških kootliumtov. Azteke poazij odkrije vsekakor živo sli- ds gs je eden Umed bandltov eo unlčUI ftpsari, ki so osvojili ko mentaloege življenjs tega uatralU, ker Je počssf vadlgaval Mehike. Pesmi opisujejo aste-j starega mehiškega IJu£tva. j roki. obed i» to na račun fožitelja. ki je plačal $25 stroškov in še dvo-rano posebej« Lokal nI ukrenil ~ —^ mil ) ! Ill ■ I I p■■ rnmmmmm PROSVETA QLJkMM miWIMM MAEOPMB I AhTNINA HU.VEN»« NAIIOUNB POBPOfttfS mm "S'J| Meretetos: Zadlajana drier. (Itnm Chicho) fftJS es Me. JU» Ü S^^Sfsta pol Me te 91 J» m trt «me.; Chkafo |B Ocaro «S JO ee Isle. IMÍse H íTk Me. se tri hmnm, Ib se «ee. 71- 4t- 6 » 4t* ________ - ed evgueU «P Nukv sa tm. kar teu sdk s NM i ~ 'TROS VETA? • le. Lsvalele Assmm. Chicas*. OHesIs. — i — i ■ ■ » -THE ENLIGHTENMENT^ Oriee sf tfce Slerss» Wada-J B-rffc isdefp Owaad by Um Sadaty. MpÉi 'OWusri Štete» ( v"lr rhl' F*80« toretge —estríes Ü^OO per raer "IUI1I9B» sf TB» ra>gpEATfP Datum v oklapsje »• pr. (Dec. 31-2®) poleg vakp laei ee aukro poaiani, da t» |« i teei da«voh potekli aaraéntea. Poaorfto Jo do M vam no uatavl IM. ./ FASISTOVSKA ZAROTA V CENTRALNI EVROPL Odkar je Mussolini pokazal da se ljudstvo da podvreči in ukleniti v najhujše spone z umori in plenjenjem, so pričeli reakcijonarji v centralni Evropi misliti na to, da s fafiistovskim terorjem zopet vzpostavijo .monarhije v svojih deželah. V ta namen je pričelo fašistovsko gibanje v treh deželah: Ogrski, Avstriji in Nemčiji. Glavni voditelji tega faMstovskega gibanja so na Ogrskem. Razvoj gibanja je pa kmalu podučil voditelje, da brez denarja ne bodo veliko opravili. Da se dobi potrebni denar, so pričeli na Ogrskem ponarejati francoske franke, pa tudi drug tujezemski denar. Fašisti so odločili, da mora biti Francija najbolj gospodarsko oškodovana, in sklenili so, da izdajo za trideset milijard francoskih frankov. V to zločinsko in fašistoroko zaroto so zapleteni najvišji plemiči in državni uradniki na Ogrskem. . V začetku je šla stvar| gladko izpod rok. Ko je bilo *pa izdanih že za eno milijardo ponarejenih fran kov, pa so v Franciji postali pozorni. Odšlo je krdelo francoskih detektivov v tujezemstvo, da najde gnezdo ponarejevalcev francoskih frankov. Okrili so ga in bili so tudi razočarani. Pričakovali so, da bodo našli siromašne ljudi, ki ponarejajo denar, da si pomagajo iz revščine, pa so naleteli na kneze, grofe in visoke državne in cerkvene dostojanstvenike. Takoj prva odkritja so govorila, da se ponareja denar v dosego po* litičnih ciljev. Kakšnih? Prve poizvedbe in preiskave so govorile, da se vrši ponarejanje denarja z namenom, da se neki Habsburžan okliče za ogrskega kralja. Nadaljne preiskave in poizvedbe so pa odkrile še več. K*j? Pa namerava organizirano fantovsko gibanje ns Ogrskem, v Avstriji in Nemčiji spomladi izvesti svoj udarec v interesu reakdje in vsiliti kralje ljudstvu na Ogrskem, v Nem čiji in Avstriji. Laiteraal IM. - razmere v tej naselbini med Um ¿«som obratov, mesecev s pdoviéntifet Lansko leto sape* ni obratoval Sič in letos nt kafce nič. Drago Ho p» je skoraj i stavka. Res dete ¿see kar je Coolkfge zasedel ništvo. Teke be trajale, vstvo ne bo politično in Tu Imamo dmfttvo &. N, t. J, In klub h 8. Z. Veliko članov se je izaelflo v druge kraje za de» lom. Tako sta obe organizaciji izgubili precej članov. Na člane kluba apeliram« da ga cfcdrte Pri «vijenju, ko pa ae enkrat razmera izboljšajo, bomo šli s podvojenimi silami na delo za obe organizaciji...... Ce v kratkem ne < bom Še sam prisiljen delo drugje. Naj pretekla let*; Pred iem bil v drftavi pelina in ouše, Cez poletje je trii le redkokdaj dež, toliko več pa je bilo pozimi enega. Leta Sfl^Hiftn zametlo pečlaralti hc smo imeli fefcodt na lite, citatelJI, da je tako ni- m i petimi aH teetfcni ^fidstropji? Ne, tam ao koče, da jih lahke prenesejo, kamor ee jim fljuhi čeprav koče itmt zemlja je (udi laatovala svoje Franciju je zahtevala, da so pri zaslišanju in izpraševanju poiiarejalcev denarja navzoči francoski uradniki. Francoski poslanik v Budimpešti je tudi izročil to zahtevo ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu. Komaj se je te izvršilo, so Ogrski nazadnjaki zakričali v zboru, da taka zahteva tvori napad na suverenost Ogrske. To je pač zelo gnil izgovor. Napada na suverenost Ogrske ne more nihče več izvršiti, kajti suverenost Ogrske so zapravili ogrski vladajoči krogi. Kadar prično vladajoči krogi, najvišji dostojanstveniki in vladni uradniki ponarejati denar tuje države v politične namene, so ti krogi in najvišji državni dostojanstveniki in uradniki kot predstavniki naroda vtisnili državi pečat hudodelke. Kdor postane zločinec, pa ni suveren. Kadar v republiki posameznik ponareja denar v svojo korist in de je prijet, ni več suveren državljan republike, ampak navaden zločinec. Tako je tudi s suvereno državo, v kateri najvftji dostojanstveniki in uradniki porabijo stroje in orodje, ki je lastnina države, za ponarejanje denarja tuje države z namenom, da bodo vladarji te države imeli koristi od ponarejenega denarja. " • Suverenost Ogrske so zapravili vladni lumpje v pozlačenih frakih, ki so izvršili navaden zločin, da utrdijo še bolj svoje vladne pozicije. Kričanje ogrskih nazadnjakov, da gre za narodovo suverenost, ima namen obrniti proč paznost od pravih zločincev in njih nazadnjaških namenov. Francija se ne bo oziralh, kaj nazadnjaki govere. Brzojavka iz Pariza pove, da bo Francija to umazano ogrpko perilo predložila ligi narodov in zahtevala, da se Ograka izključi is nje. Za ves svet ni toliko važngodil je ekoč mu je šinilo v glavo, da jspodinjam tameiimf dimnike eepodlnje se si zaman triidjle pripraviti zajuterk, mi pa šmci do dhigege dne "ftingsU" veselja." ' '"*';. ' "V. " Rudniki so bili unijsid. Bubletu je bil ¿¡stolpi da je boss rova «t b pregovoril dva, ^ gwta v drug prostor. Ko sta pa onadva izvedela, sta njih lastni prostor očistile in novedala Hm nekaj frorkih.Za£o ata se znašla sa omrežjem. Mol IflMK^^p^j^ ^ftfpfefj^fl^ vHflflp^ke ji volil je, da jima lahko postrežemo a pivom. On aam jima Je oreskrbel dobro oečenko sa ničesar, ker predsednik je bil rovni sodnik (drušbin pristi Tudi drugi odborniki niso kladali premoga nami. Taki pa gotovo ne delajo v korist delavcev, ie manj pa za njih or-ganisadjo. ___je imel navado, ¿e m« nisi dobra salival grla, da nisi dobil dobrega prostora v rovu. boas pri rovu At. 6. Molje so delali ponofti na "entrah", on pa je sahalal k ženam v vas. Bil je jako vsiljiv. Nekega večera me je prišla klicat sns ais, naj pridem tja lu pm 11 meni nepoklica-gosta. Nekaj šaaa sa je la- govarjal aa maša. potem pa je odšel k dresi, ki je živela v platnenem šotoru. Tudi pri nji je i-mel smolo: spedttaga je. Melje toña odslovila In s njim je od«cl tudi strah rudarjev. £ # * , I Slabo vodstvo unijskih lev kater tudi braMInoel boa-sov je glavni varak tolikih ploeij po rudnttdkl nje tudi Is naeelbln po Dllnoásu In lahko rašem. da smo m U krat na lélilu nji. — P, prav! aul- North Chkage i je še seeeaj t»volj#n. sadoatl raallšnih društev, pomih. kulturnih In ekih. tako. da Ima vaakdo priložnost ae povoljao zavarovati proti neagodl ali pa aodelorati sa večji esptotUš v nsaslhinl Kor mo tukaj "Stavbinako in jilao društvo," katero prav lepo naprsduje In je le vettm storilo sa povadlgo naselbine, in ker je le veliko rojakov, kateri ee po- društvu, hočem pa i zmožnosti opisati druátva: je bilo varno, V 5. maja 1921 na strogo nepri-straneld podlagi z namenom, da ' svskemu sloju priti doma. kakor tudi da — o _ • — fy- T---- — z malim hranit! aH p* večje vsote, namesto na k dreltvu, kjer je koU se boljši' pogoji in ebreeti katere se plačojeje dnevi ko ee denar vJoitape do #lga. Odkar društvo obstoji, je veliko rojakov prišlo do "h domov, do katerih bi dru-ne bili mogli, ako bi ne bilo tega društva. Veliko prošenj sa pdasjgo pa je draštvo mešalo odkloniti, ker ni btto mogeda po- maaatl Is lun ji I .........I h kini ti teke prošnje, radi tega je odbor sklenil, da apeHf»ne ves one rojake, kateri »ieo še člani 8Uv-binskega in posojilnega društva, da pristopijo prvo soboto februarja meseca, ko bo društvo odprlo 20. serijo delnie, ter skulejo S pristopom koristiti sebi in celi naselbini. Pregovor pesvi? V slogi je moč. Pa apel velja seveda tudi aa Hrvati In spltffrvse, Kateri «padajo v delavske vrste, i Torej prvo soboto februarja vsi v to društvo.—John ^ 'V» DrRuKuDlK» li, ....... CoDInaburg. Pa.—Ne vem, kalr je položaj premogarjev v Weet ji^iti kako je na polju premoga. Vem p* na- sjr|vaniji# kjer traja boj bcflj «v Pittsburško premogovno in med njenimi delavci. Boj je sedaj že enajsti mesec. Aprila tm je družba zaprla svoj poslednji rov ia zadnjo jesen je nekaj rudnikov zopet odprla e stavkokad.. Naš slope in šahi sta seveda v miru, kajti družba predobro ve, da hi tu Btavkokasi ne opravila nič. Prosveti sem videl, da ee je odbor naše jednote prvi IJvshClu sa pomoč stavkar-jem. Naši ljudje so raa večno deritvenc* jiMe — vedno pri pravljeni žrtvovati, vedno daro-tl. samo ko ie kio kaj dobiti. Slovenec vedno poslednji, ki kar je tudi slučaj v aa lu. Slovencev nas jo tu veliko, da smelo trdim, tvorimo tretjino v#eh pramogarjev v imenovanih rovih. In od vseh je easne ~ čitaj to slušaj!—eden, ki dobiva podporo. Podpora v našem oko-lišu Je deljena tako, da človek z velikim številom otrok ne dobi nič, medtem ko oni, ki ee posestniki par hiš, imajo denar na banki h| ae bres otrok, vlečejo pod poro redno vsak teden, kajti oni niso "hunkies. Koliko ae dajo pradrugačiti te zle razmere v petem distriktu U. M. W. of A., bi lahko povedal pokojni France Indof, če bi ga ne krila zemlja weetnewtoaskega pokopališča. Prav gotovo jas ne pričakujem nobene podpore, ker 4eUm vsaki dan. Torej ne pi-lem radi aebe. Ne bom vpraševal, kje je obrambni sklad te U Jf .W. of A., v katerega so ee stekali leta In leta sto tisoči, tudi ne bom vpraševal, zakaj se naš kraj. kjer smoB toli|co borili sa spopolnitev organizacije. presira, daai smo gledali sa izpopolnitev organizacije In pa da je drušba izpolnjevala, kar je v pogodbi podpisala. Mitevam pa, da se dflisr!kl je nabran mod člani asAs jednote, porabi za Člane naše jednote, kateri sloje tabo neomajno, ne ds bi bili te kdaj klicali vBH Stari borci, Id eo ao borfti^ neštetih bojih sepor največjo premogovno družbo na svetu« danes niti ne zahtevajo drugega kot pravico. Od uradnikov U. M. W. Je ne pričakujejo, pač pa od članov svoje lastne S. N. P. J., od katera upajo, da JBi ho podprla pe deeetmeeečnem boju, če bo nabirala kake darove v pomoč stavkarjem. & N. P. J. je tu dobila meseca januarja 17 novih članov. — Dvajsetletni Sheboygančan. ♦ a a Vesela novica is JugasIsviJc. Kralj Aleksander je odlikoval ameriškega generala Blissa z re-•dom sv. Save. Milo za drago, general bi moral ndaj podeliti kralju svetli red sv. Morgana. a a a KaHfomiJa je Meč od JeMeta. Cenjeni 2arkometl TI ei precej navihan in vsakemu pod nos nednik Jednote je le pedvsel ko-rake v svrho, da ee organizira pcmolni odbor druttev 8. N. P. /. v krajih, kjer eo prisadeti naši Člani. SjBm iLltea1? iTp. I. «ecuriór — se je sešla in raz-o injekciji (vbriznp nju) vere v javne šola. Sestanek je naravno razbil v prepiru, je nekdo sugestiral, naj se v Čita deset božjih za-* ped vee-i verami. Nd^a gespa od Na-(odne jamstvena lipo (National i) je protestira-Mr iftttlčna sp fe razšli, je * " ** i* sUnti so pa rekli, ds je bfl Jezus Krist razžaljen. Kekaj havzo<5ih ateistov se je smejalo. Zakaj bi ver* apfdaja v javne šole, če ne spada v našo vlado? Ali je treba izpremenitf ameriški načrtr G. Trunk, komentirajte! čeme la pametni ljudje. J Oče Jim Cerne so napisali članek v A. S., seveda zopet za <4ta ljudi". (Kadar se ta o-hoče iz s«ojih pristašev največjega osla briti, tedaj jim nS- metni — in ti mu navsezadnje skoraj verjamejo, da so ras pa-■pni!) Pri nas so tisti članek ¿itale nekatere ženice, katerim menda od prevelike pameti le gotverooglaH lasje rastejo w — In pa tisti čisto majhni Frsncek iz Georgije tudi pravi, da je ¿ital — torej tiuilj* ki so tako mo-dri, da slišijo, kako pozimi pod snegom trava raste. V Chicagu je slastno čital Jimov članek njegov ravezeikH*ov^Bstor Chaiv ponatisne v D. S. Drugače je tu v Sheboyganu vae po starem. Za časa zadnje burje se ni nihče ponesrečil. poevetiš, ampak seni v našo kJ I lf orni jo se memia ne upas dwi Torej peeveti enkrat tudi k na* in poglej, če Je »ee, kar prsvi Z ki tukajšnji avstr^sko-krani^i , Slovenec, ki jo član neke kraaL ske katoliške Jednote. On t^" da ima U jednota 120,000 ¿i nov in |6000 gotovine na vsake. I ga člana. Posveti torej, kje je u velika jednota. da tudi mi po! i Itanemo člani in dobimo deiet VIMMI^I Mpupisi1, loua ou pravi, da "v«, cajteng, ,J0» j enn|r teki»- — Tona kofr, Ban Praneisco, Cal. Psli. 1UJ pesaste! Rev. Trunk zahteva strikten da se moti. Vse veje pozi. doksa, tivne y OalaalattLa' siala^ «i««!« rrisMKttka m\u straža Eden izmed poglavitnih do- skem fiskalnem letu je bila ustanovitev nove prisalniške straže ob kopni meji Združenih držav, takozvana "land border patrol. Za vzdrževanje iste je kongres dovolil strošek enega m«Jona. Mejna straža patrulira ob kanadski in mehikanski meji in zabra njuje vtihota pijan je nezakonitih priseljencev. Glasom pofočfla delovnega tajnika je mejna straža v lanskem fiskalnem letu odvrnila, ne da bi Jih aretirala, 14,660 oeeb, ki so hotele nezakonitim potom vstopiti. v ozemlje Združenih držav, in pripeljala IS,650 oseb k lokalnim priselniškim inšpektorjem v svrho nadaljne preiskave. Straža je aretirala na podlagi zapornega povelja 2718 inozemcev in «assčila 826 oseb, Id so se ukvarjale s vtihotapljanjem inozem-cev, ter 4638 vtihotapljenih ino-zemcev. Tekom leta dni je strela pregledala čez stotisoč osebnih in tovornih Vlakov in preiskala čez poldrag mil Jon potnikov. Ustavila je in pregledala čez stotisoč avtomobilov in če?. 80,000 čolnov in drugih vozil. Zraven prisetniške službe v pravem pomenu besede mejna strela pomaga tudi carinskim, davčnim in prohibicijskim urad- Tajnik dela jako hvali delavnost te nora straže, ki je večkrat izpostavljena velikim ne-varaoetim. Bilo Je le ranjenih med njimi in krvavih borb s tihotapci—F.L.IA • vede so dokazi^ naravni z*. ISpM so dokazi, vse fsze moder-neiga življenj* so dokazi in Tnm. kova lastna pisarija — njegovi kontradikcije — so dokazi! Lah. ko detajliram čez tri, deset ko. Ion, pa bo Trunk še vedno zahteval dokazov, kakor da se norčuje iz samega sebe. 'j Po Trunkovem je Kristova ve-ra edina prava. Vsi drugi mora-lični učitelji, Id so učili pred j njim in zunaj Izraela, so se torej -motili. Potem pa pride Krist in uči "z božjo-avtoriteto" skoraj i ravno tisto, kar so učili pred njim drugi (Hemurabi, 8udhi itd). Krist je učil približno isto moralo kot drugi pred njim -kako more biti morala potem samo Kristova ali krščanska? Ali smo vsi odkritelji Amerike, ki i smo 1B'; za Kolumbom? — Ponavljam: vera je kup zmot, starih judovskih, egiptovskih in] sploh zL.ot starih barbarov, ki se modernemu evetu ravno tako priležejo, kakor moderni, z elektriko opremljeni hiši čelešnik, na katerem eo gorele trske. ♦ ♦ • ; Naj si papoaniijo! Zarkomet! Gospod Cerne in drugi, ki zmerjajo gL odbornike S. N. P. J. z osli, svinjami in opicami, naj si zapom. nijo, da so voditelji S. N. P. J. v 23 letih naredili več kot so slo-venski duhovni v Ameriki v 50 letih. Brca kričavih shodov is Judovske agitacije so zgradili organizacijo, ki ima dvakrat toliko članov kot K. 8: K. J.-Cltn dr. Delavec, So. fchicago. K. T. R -- » . — I RADIO 1 ^Hil .a.................. Uspehi mednarodnega tedna. Chicago.—T sredo zvečer w imeli ameriški poslušalci ie največ sreče z Evtopo. "Statika" je bila veliko mirnejša kot preji-nje tri večere, dasi je bilo Se precej xšuma in cviljenja v zraku. Čikalani so raaločno slišali postaje v Londonu, Bruslju i« Nemčiji. Zlasti Hamburg je bil popularen. Mnogo poslušalcev jo sporočilo, da Je slišalo Hamburg, kjer eo oddajali nemške io. angleške paami. (Med onimi, ki eo slišali Hamburg, Je bil tudi br. Ivan Molek, pomožni urednik Proevete, ki ima petcevni prejemnik.) Nekateri so slišali tu-di Dunaj. V četrtek zvečer Je bil mednarodni teden zaključen za Ameriko. V potek in eoboto bodo severnoameriške postaje oddajale Evropi. New York.—Newyordani so v svedo zvečer slišali oeem evropskih postaj od Londona do Moskve. Dne 2T. Januarja zvečer sta » Washingtonu debatirala torja Lenroot is Wtoeonsina «« Borah Is Idaha o vstopu Amerike v mednarodno «odišče. W bata je bila -broadcasuna p° vsej deželi. Ctkažani so po«l»-Šall poldrugo uro preko posUjt WON beeedno bitko. Lenroot j« zagovarjal vstop. Borah je M proti. PreMvalatvo Italije aaraetle sa 8MBTNA SOBA. Rim, 28. Jan.—Ljudsko štetje, ki ga Je odredil Mumolini. pokarale. da je prebivalstvo Italije v zadnjih štirih letih narastlo za tri mlQJone gtav. Pbtem štetju baa Italija danw» <2,1111,«* pre. ■■V^iMArililfifl svoje starosti je dne 26. áecrta-brs preminula Prances IWsnc*-Smrt je nestoplia kot potica operacije na vratu rad! Pokojnica je Ma vsčsltman^ znana liram lW|e, kjer Je ¡m* mnogo prijateljev. PROSVETA UHJfc V NEVAMIWJBT1 NA fgAZBVRKANEM OCEANU. I neke ladij® ao rdUII šeet eeeb. I_54 o«eb nt dveh drugih Ia I dijah v nevaraoett I Halifax, N. S.—Sest mornar-Lv so rožili z britakega tovor EL parnika "Lavi*tana." Re-En0 deio je izvršilo moštvo Enškega parnika "Bremer*.' ■ ■ New Yar*, N. Y.-Na Atfan-|ku razsaja silen vikar ju usoda fcatva na dveh parnikih, ki ae Esjtta sredi oceana, še ni zna- I Ob» parnih ata brflaka in »i-L "Antinoe" in "Lariati i Eetja ladija je pa vlačilna ladi-I -Roosevelt," ki se nahaja 000 |ilj od panamskega prekopa. S [rnika "Lariašank" so rešili šest Lb, kaj je z drugimi, pa še ni ■asu. I Kapitan potniškega parnika ¡President Roosevelt" je sporo-f| brezžično, da je bil vso noč liso parnika "Antinoe." Padal |dež, sneg in toča. Parniku se K mogel toliko priblišati, da bi lyte\ Z rešilnim delom. Morje I tak® razburkano, da ae je ne logoče približati parniku v bli Eno, da bi se nanj vrgla rešilna Irvica. Popoldne ob štirih so pustili prazen čoln v morje, ki K bil privezan na modni vrvi. ■aval je počasi mimo parnika, Ida mornarji ga niso mogli do* Iti. Signali s parnika dokazu-Ijo, da se nahaja v zelo nevar-tm stanju in da postoje dvomi, L se obdrži na vodi. Parnik President Roosevelt" ae nahaja I bližini že od nedelje in čaka na kodno priliko, da se toliko pri-Kiža, da reši moštvo, ki bo goto-l utonilo, ko se parnik pogrez-L. Ljudje so se videli še na tovu, ko je noč pričela razgri-pati svoja temna krila Čez mor-I Ampak parnikova zgornja lena ]xxl vetrom a« skoraj doti-k vode. Signali pa pripovedu-I, da so prostori, v katerih so Kroji, pod vodo. Ako se vreme p spreobrne, je pričakovati naj-Lje. Toda kapitan parnika President Roosevelt" obkrožuje prečni parnik in čaka na vsa-p ugodno priliko, da se mu prima. Njegove upanje je v tem, k poneha vihar. šestnajstletni delavci v MM m | Torke Vsi mladi ljudje pod 17. letom, ki stanujejo v državi New Jer- wy m prihajajo na delo v New York, morajo od sedaj naprej Pohajat) newyorške nadalje-valne šole (continuation school«) m plačati šolnino $2 na mesec. Pod newyorakim zakonom je skrajna starost za šolsko obveznost določena na 17. leto, dočim v državi New Jersey traja šolska obveznost le do 16. leta. V»led te razlike se je dogajalo, da mnogi mladi delavci in delavke med 10. in 17. letom, živeči v New Jersey, so prihajali na delo New York, ne da bi pohajali nadaljevalne šole, dočim fantje in dekleta, stanujoči v samem New Yorku, so morali v tej starosti pohajati šolo. Da se odpravi ta razlika, ki je bila na škodo new-yorškim mladeničem, je šolska oblast določila, da morajo dotič ni mladi delavci iz New Jerseya pohajati newyorško nadaljevalno šolo.—P.L.I.S. mo vjeti in vreči v reko t iMl vodo, pa ao Všitne. £omaj streljaj proč »ta oddaljeni rečni strugi mrzle in vrele vo^p. Do* i/ -a it. }W: Jliaoiioktjva čudovito raatiin- i^ra^Una v Aiberti poro- atvo. Trava, do šest čevljev vi- čajo čudno izpoved iskalcev sia-ta, ki sta se vrnila s poleta v kanadsko Skalno gorovje. V sredi lednikov visokih severnih gora IM0GLAVÁ TVRDKA OPUSTILA BIZNIS. Chicago, I1L — Trdka Ossey rothers je opustila evojo trgo-loo. Ta tvrdka se je trdovratno je vala proti priznanju u-ije trgovskih pomočnikov. Ob isu stavke je izposlovala sod-jsko prepoved, nekateri stav-arji so bili kaznovšni z zapor >m, poslovni odbornik unije arry Winnick je bil pa tako >rezan po obratu z britvijo, da > ga morali prepeljati v bolniŠ-ieo. | Sodnik Denia Sullivan se je »služil Rtavke pri tvrdki.Ossey rothers, da je proglasil flinoj-'akon za omejitev sodnijskih lava je bila sprejeta leta 1925 strokovno organizirano delav-vo ne bo odnehalo od priziva na *j<' sodišče, akoravno je tvrd-i opustila trgovino. Tvrdka je javila, da ie izgubila petdeset dstotkov od svoje trgovine, ker | delavstvo postavilo njeno ime priporočljivo listo. EHK KROŽEK "BUTLE-'¿AKJEV* OBTOŽEN. York, N. Y. — Veleporo-i" obtožila trinajst članov pr. /.nc straže fn osem i* štiri-drugih oeeb tihotapstva i pojiumi pijačami in zaroto za tihoupijcije opojnih pijač v irutene države. Ta krotek tihotapcev je vtiho-"pojnih pijač za več milijo-dolarjev. Med obtoteaci je wo , n čolnar, Iti je sapovednik al'- ladje za obrežno slutbo. m kkin zapleten v ban ' m KOP in tri vlome. Vngelea, CaL—Tukaj so P^fiali Martin Dur kina kot ro-| rJa. ki j* dne IS. januarja 1.1. "»1*1 podruinleo Padfične Jut- :*dne banke za dva tisoč p"'j®*. je bil Durkin po sliki '»»«'mn kot vlomilec, ki je ore- tri domove. 125,000 DOLARJEV OD&KOD-NINE ZA ZLOMLJENO NOGO. Chicago, III.—14-letnemu Ar thur Kossnarju je porota, kateri je predsedoval sodnik Lindsey, priznala $25,000 za zlomljeno nogo. Porota v okraju Cook še ni priznala tako visoke odškodnine za zlomljeno nogo dozdaj nobenemu ponesrečencu. Isador Olitsky je s svojim av-¡tioip dne 14. julija leta 1924 povozil dečka. Poškodba je bila tako težka, da deček ni mogel hoditi v šolo ali se pa igrati s svojimi tovariši, odkar se je zgodila nezgoda. Dečka sta zastopala odvetnika James M. Burke in David Snyder. KATO, JAPONSKI PREM IJER, UMfcL. Tokijo, 28. jan.—Viskont Ta-kaaki Kato, japonski ministrski predsednik, je sinoči umrl. Njegova smrt je prišla nenadoma. Komaj pred par dnevi je zbolel na vnetju sapnika, toda nihče ni mislil, da je bolezen nevarna. Star je bil 66 let. Reijiro Ka-katsuki, finančni minister, bo njegov začasni naslednik. odtujenih in nepoananih teti- IZ HUMORJA Neprestani potresi v Postojni. Postojna, 7. januarja. — Od novega leta dalje se v Postojni dnevno nadaljujejo potresni sunki.* Prebivalci so dosedaj zaznamovali že nad 50 potresnih sunkov, in sicer od 1. januarja ob 7:10 zvečer do 2. januarja ob 10. dopoldne skupno 28, 3. januarja 5, 4. januarja 6, 5. januarja 5 in 6. januarja 4 pot«"«»»« sunke. V noči od 6. na 7. t. m. so čutili štiri potresne sunke. Tudi 7. t. m. ob 5:15 zjutraj so zaznamovali močan potresni sunek. Zdi se, da je potres v zvezi z ondotno podzemeljsko jamo. Človeških irtsv k sreči ni bilo. Skoraj vse epovedi za neustaven. Ta po- M Več ali manj poškodova- tritorjih sta našla obaeino, tako-zvano "tropično dolino". Po tja bržkone še ni dospela človeška noga, zato se toliko bolj čudna in pravljična zdi pripovedka prospektorjev, ki pravita o orjaških okostnjakih dinozavrov, pred/.godovinskih mastodont. ki so kar na površju. Po njunejn pripovedovanju raste v tej tro-pični dolini dvanajst čevljev visoka trava. Dolina, ki jo okoli iu okoli obdaja severno polarno podnebje, je poraščena * visokim zeleno-listnatim drevjem. O-gromno, nepoznano sadno drevje uspeva tam, krompir, ki se k$r sam zaseja dalje. Po vsej dolini kar mrgoli divjih Šivali, kakor-šnih še nikdar ni videlo človeško oko. Dolina, ali bolje skupina dolin, se nahaja v sredi takorekoč nedostopnega teritorija. Vaenao-koli so strmi gorski velikani, nedogledni ledniki nekje v blii* ni Liardove reke. pribliino tatti. kjer se spajata teritorija Yukon in severna Britska Kolumbije; Čeprav je v tem gorovju sredi ostre zime temperatura po sedemdeset stopinj pod ničlo, po dolinah uspeva sredi time visa»« ka zelena trava, kajti če bi tudi padlo kaj snega, bi v sredi zitoe ne ostal in bi se takoj stajal. • ■»Doline so zakrite pod neptfei stano odejo goste megle, katera je v resnici izhlapena para jfc mnogih studencev vrele voda« Parna toplota je torej po pripo» vedovanju prospektorjev pgr vzročiteljica tega modernega ra»; ja v sredi mrzlega severnega gflh rovja. Vest o življenju teh dolin ¿e segla na uho chrflitacije prefl. štirimi ali petimi leti, ko je pro-spektor Frank Perry, povrni vsi se it daljne notranjščine ter* rija pripoyedoval o naklj najtibi medtem, ko je. t>« daljnem lovskem potovanju proti obrežju Yukona. Perryjevo pripovedovanje sO vzeli kajpada kot za navadni "prospektorjevo pravljico". Pozneje se je Perry sestal a svojim prijateljem, tudi iakalcem zlata. Georgem Platzerjem, ki je prišel na sever iz Montane, da si v dolini Reke Duhov (Spirit) v verni Alberti uatanovi kmetijo za svojo družino. Platzer in Perry sta se dogovorila, povrnila sta se v čudežno pdkrajino, po križarjenju preko teritorija sta prekoračila Wtal-nato gorovje in vse poletje pri-živela z eksploriranjem tropičnc doline, kjer sta upala najti dragocene kovine. V pretočenem poletju je Plat- IUV81 ñ lio. sok di\ji grah kakor orjaSUco drevje |x>rašČajo dolinsko planjavo. Akre in akre je sadovnja' kov, l|jer neprestano «ori divje sadje . Zemlja je kar preobložena s divjimi malinami, groa-djičem. žlahtno, débelo kosmu-¡Oevjp je zraščeno nf| >ega visoko v irak. ob-e tako na gosto e sadom, da je j>rl nekaterih grmičih že težko videtUeUo in listje. Doka/i o obstoju pradavnega življenja so vsepovsod. Ostanki pošastnih, predsgodovinsklh živali ao na površju. Qkameneli o-kostajaki, nekateri popolnoma vidni, so vidni v mehki skali in strjeni z blatom, kjer so bile stare ftrug* reke. Najbolj čudna od vsega pa je mofteóe najdba čisto navadnega krompirja v tej misterijocal do» lini. Partija rasiakovateev je raekgála baje tudi ostanke lesene koče. od katere pa ni bilo nikjer več strehe, temveč samo Še koal sten. Nekaj kosov ostalega iMsIopjtt je baje le tako prepe-relih, da jih samo dotikljaj razruši, vendar so vsi obraščeni c gobami, kar je radi vlažnega o» zračja. Dognali so, da je morala biti hiša najmanj ato let stara. Nikjer pa ni bilo kakega znaka o človeškem življenju pred kratko dobo. ' " ' Divje zveri se klatijo po dolini in;po bližnjih gričih v velikem »številu. Cele črede gorskih ovac in kot so bolj radovedne Kakor plašne prišle blizu novih Človeških pcillecev. Pri daljnih preiskovanjih istih !>okrajin so našli še dve slični, toda manjši dolini. Dostop do čudovite dežele je skrajno težak račun po sraku, kjer ja potovanja vzlk haaard-nosti vendar mogoče. Pot skoti gorovje,, je pa mana samo dvema ali Vrem belim ljudem, kateri ae le s težavo Še s konji drt-nejo atprltl tak pohod preko širnega gorovja, t gostim vrbo-vj«m . ureraščenih džungel in močvSfflU" jisslz I Oo« [>' "S , - ■ . ■ ' Madfáhka falxlfi|tatorska afe- Kse je pomnožila ta Interesan-n dokumentAi js prišel polici j t v roke v oljftterjovacsevega dnevnika. Ti Windisch- graettovega kopkrnega sluge pojaanjujejo marsikaten» dejanje v razvoju sáünjega škandala ponarajevalcev frsncoskega denarja. Kovaek popisuje v začetku, kako je ijjučajno prišel v sobo svojega gdfroda. kjer ga je radovednest piHnagala. da je zadel stikati pftlotih. Iztaknil je nazaklenjen koyčef% ga odprl. zer vodil ekspcdicijo s hidropla- Zelo se ja začudil, ko je videl, da nom od potoka Telegraph v Yu konu, teritoriju s čudežno dolino. Ameriški kapital, ki vedno pr^ ži na vaako priliko ta daljno o-bogatenje s špekulacijami, ae J? poslužil prilike in založil pogum neža z denarjem, da podrobnq preiskuje o možnostih izkoriščanja mkieralij v tej dolini. ' Časnikarskemu poročevalč« je Platter med svojim bivanjem v Kdmontonu povedal pred dnevi več zanimivih podrobnosti 01 potovanju ter o nekaterih najt bolj interesantnih »tvsreh, katere je videl s člani svoje ek»pa*i dlcije vred. Pripovedke same še niso potrjene s fotogrefljeml. radi česar si čitatelji še lahko s rezerva sprejmejo to pripovedovanje. Z ekspedicijo samo je Mi l. akor pripoveduje Hatter — t* di eden najbolj znanih amert-ikih filmietov, ki je vtel U pa tisoče elik it tropične doline, p< ta je še vedno proč od civilized retiran drugo jutra po svojem . Bankir je premeril elegantne» prihodu z HHndiaohgra»Uovega ga mola od nogtfo ftave in st<>. posostvu. | pil k telefonu. Jankovics je pre- ONadeaayjevi aretaciji melči I križat noge in so s smehljajem policija ko; riba. 1 Obremenilno na ustnih pogremil v udobni fo- zanj je posebno to, da je na tel j. Bankir je imel arnolo: cen- tančno vedel ta pošetje ponare trala na pošti se ni oglasila. Zvo jevalcev denarja in ga direktno nil je Še enkrat, pa zopet brez podpiral. It dosedanjih ugotovi- uspeha. Končno je stekel na uli- tav Uhaja, da je i>oiuarinezd<> oo. Jankovics je porabil njegovo ponarejevalcev, materijalno pa odsotnost, da j« skril dva pona- qi bil intersaira« na razpečava- rvjena tisočaka ta aiaiavico, kar aju faliifikatov Ko so detektivi je videla bankirjeva znna. ki je prišli k Win4iachgraeUu in prv- med tem baš vstopila v menjal- glasili njeca^o aretaaUo. ja prUic niču. Cet par minut se je vrnil poslal po svojega advokata in mu rekel gUam>: "Obv«*tite o tem takoj íMoeeyjer To izpričuje vrlo offca sveae med pvin-cem in vrhovnim policijskim šefom. • . . i Zelo interesanten je slučaj ^{a-doaajrjeve aretacije, ki jt neposredno sledila WindischgraeUo-vi. Bila je nadvse dramatična. A-rotiral ga je drtavni* pravdnilf, ki je prišel na svoje službeuo mesto v Budimpešto baš na Nado s s y j e v o prizadevanje. V spremstvu državnega pravdnika je bil še en jurlat. Oba sU odvedla policijskega Šefa narav-noat v prostore preiskovalnega tapora. Sele ko sta potrkala M vrata sodnih taporov, je l^to Časnikarjem jasno, da je Nado«' sy reahično kriv. V uporu so pe-lieljakega šefa preiskali. Zaple-nili so mu revolver, uro, š(tp ključev in naramnice. Nato pa so ga aaklenili v celico, ki ja v nepb-sredni soseščini t Wlndltch-graetzovo keho. Kakor vedo povedati tadnis vesti, je princ Wlndischgraeta pri zadnjih taališanjih v preiskovalnem zaporu jel omahovati ter prokllcuje svoje prvotne lt-povedbe. Oblastva so zaslišala več novih oseb, med katerimi se nahajajo v prvi vrsti prlnčevi sorodniki. Kakor zatrjujejo poklicani organi, pa gre v teh pri-merlh samo ta priče v priprav-ljajočem se procesu. O Windiachgraetau daje njen mož s policajem in kratko nato je prišel tudi policijski komisar. Jsnkovioe se j« vedel telo diskretno in hladnokrvno. Toda, ko je komisar našel bankovca v nogavicah, je bila Jankovi-oaeva usoda inpeAatena. Ko jo mož vidu I, da ne pomagu noben upor, se je v letargičnem smehljaju dal čisto mirno odvesti na HPlicijo. Bankir Sanders, ki je zasačil Jankovicsa pri lioiikusu s ponarejenim denarjem, upa. da ga bo francoska vlada bogato nagradila. Prepričan je celo, da ga bo t-menovala ta viteta častne legije, Ta nagrada bi po njegovem tnne-nju nikakor ne bila prevelika ta uslugo, katero je napravil Franciji s tem. da je odkril prvega ratpečevalca. Jankovics se s tovarišema nadeja po končanem procesu in kasni na Nlsotemskenv vrniti nataj na Madžarsko. A tudi bu-dlmpeštanska vlada j« Že tahte-vala njihovo Izročitev. Kasen ta ponarejanje denarja je v Madžarski itredno mila in predvideva samo pet do deset Jet zapora. Verjetno pa je. da jo bodo v obstoječem primeru glede na mednarodni tnačaj sedanje afere poostrili. — Po "Jutru . KAD BI IZVBDKI« kje se nahaja moja »astra Ann Deslič pred 18 leti je prišla It starega kraja it vati ButaraJ pri , Černomlju k mojemu atrlcu Ju- štarttki j*ihljrter dr. Donath ta-1 rlJu na farmo v državo nimlvo sliko. On pravi; Princ je ¡ loWA. od tega časa potem nisem dvoreten človek.^ Njegova na-| n[à llla, ^ njr. o^j™, ro. ne. Številni dimniki so porušeni. V jam* se je vsled potresa poru-šil kraaln »talagnit. ki meri v premeru i m. Prebivalstvo je skrajna vznemirjeno, prenočujejo na prostem. gnrtaa kosa. V Trstu je u-mrla Frančiška Svab, p. d. Ska-bsr — V Alekssndriji-Trstu je umrla po kratki mučni bolezni Helena Rijavec. sorodnics družin: Rijavec, Stiblel, WarnoUe in Spacapan. . Sil ves tro>o v Jalijek» Gbrici ee je vršil na zadnji dan starega leta Silvestrov ve-Ur v prostorih Trgovskega doma . Tudi drugi kraji so priredi i ^i je. ker podal sa je dalje proti sa- fS Ji^ffi čitalnica i- U po dolin|proti reki Mc K in- i—' 74gy, ter je sedaj na potu sk«ei Beringov prehod prtitl Alaski. isko ds bo še vzelo aekaj Udnov. predno bo kaj slišati od njega. Ki Ime it tn»p4čne doline bodii it-delali ia pokatovall po vsej A meriki. Po dolini «jdmeva gtaaao puha-nje pare. ki se neprestano spuMa v jiaja rodovitno zemljo kih z mrzlo vedo mm 4 dušnih rib, kaUre je trebe sa- mela na sporedu dve veseli igri. v Kobaridu pa se je itvajala igra "Rodoljub it Amerike". na rraaate. Ludovik Bitežnlk in ftUf^ufovka it ^Ikana^. Gorici sta te dni Iskala v Grger-rrolobja jajca. Prišla sU v ne-ha kotanjo, kier pe mM* jkr ; te granate, ki so pri prv«" ku ale ia raztrgale oba bivaJatvo je pobito. . ki V poto- II je kovčeg do vrha poln — francoskih bankovcev. Skušnjava ga je zapeljala, da ja segel po denarju. Vsal ja iz tavojčka dva bankovca, toda baš ko ju je hotel spraviti v žep, je zgodilo nekaj strašnega. Vrata so se odprla in princ Wlndiecbgraetz je vstopil v sobo. Oba, gospodar in služabnik »ta prebledela, print pa je nervozno stopil k Kovacsu, ga potrepljal po rami in rekel; "Nikar ne misli, da sem jesen. Denar, ki al ga vtel, lahko ob-držiš, samo povedati ne smeš tega nikomur. Ce bi doanali drugi, da imam toliko denarja, bi vsi tshtevsli od mene veliko nsgrs-4o." Kov ača je obdržal baokovce In je poslal enega na N inozemsko, kjer je imel svojo hčerko r o-i skrbi pri neki družini. Kmalu nato sU odšla z Windischgrae-uom na lov v Saaroepatak, kamor je telefoniral princu peltan-eki policijski šef Nadoeejr. Raz-govor po telefonu je moral vplivati na princa telo neprijetno, kajti videti je bilo. ds j" bil gospodar vas zbegan. Rekel je obrnjen k Kovač»u: "Zgodile so se ^udne r»fl in midva nfirava takoj odfrtovatl domov.*' Pograbile sU svoje reči in »e pripravila na odhod. 1 flfiot/ima je proeil Windlseh-graetc -vo^ega gh'/-»mika. naj o-«taoe v vsem mejiti, da ne bo i-mel r^prijeenoatl OMj«*H mu je sa tveMobo deset oralov tem-Ije ia 2 srečati vedno nanovo v njegovem življenju. Bavil se je napreetanoif fantastičnimi načrti. V koliker jih nI mogel Izvršiti, si je skrbel za nadomestilo z hatardno igro. Princa ni nikoli zanimalo vprašanje, kakšne posledice bodo l» mela njegova dejanja ta druga ljudi. Haaški korespondenc nekega evropskega dnevnika opisuje v svojem Itntu potek Jankovieseve aretacije v haaški . menjalnic). Jankovics je prišel v banko diie 14. decembra ob enajetih dopoj-dns. Imel je na sebi spertno op-loko. Vatcfjl je čisto mirno, vK-gel svojo itnjato torbico na mi-so in prosil bankirja, naj mu it-menja francoski tisočak. Govoril je francoski. Bsnklr je bankovec »prejel In ga pogledal pri luči. Opati! ja pod povečalnlm steklom takoj, da je denar ponarejen ln je povedal gospodu tvoje mnenje. "Tako, ponarejen Je T*; se Ja začudil Jankovics. "Potem vam dam drugaga." je odvrnil in segel v torbo ter izvlekel na dan tisočak t besedsmi: "Prosim. Ia pa ja pravi." Jake prosim, če kdo ve ta njen naslov naj ml to javi, ako bo pa sama ta oglat čltala, naj se prijavi na moj naslov; Jnseph Deslič, 226 W. Grant 8t„ Chlsholift, Minn. (Adv.) Tu ja nekaj, ¿caer vsak moški potrebuje vsak dan! I,) l'r»»ft tt.«|i»i«tn» kr*»w MrM»». u»^, m t« Hi«««« M»liM«r,. Mila j«m*»n» HM ut.p« brH«v « k«U,u trn •» I.) Pr»»l kiMfl* ya» «p »,#<«»• i» ||M»a UM» M4*J M ».» C«»- rfHM WrlvN* U fin* .Itok» M IIMWI MÍM, 4.1 Kmmi iwrwIenwO km*k I i «MM4 WHIMM.W mlM M brM». 4.1 SHm4I »4f»v»l»«.l M »»*•»• a* krvi ah» m »mM». »saofirt št i*4NSai ms roš(M4Ti prNAUjA' »MM. MM ►«•lilu »ai» I»» I* |m»|im, Ur M u pumtiKnm» uUk», p»i» i»an» IIJ», !•» »Htm»* »b«« M +m. 1 rr>»llMM UthN, »i. S A., h «M» pmUU »* *«ar) Ml 4AWOIMÍ» foeOl.Mo KAlld. VIXJHTVO . HTANDAMB »UI*PLY CO., ! nt» w. cšIms» An, i^e«. mi, I pWiglK Krasen spomin Je E N. P. 1. knjiga "MEHIKI SLOVENCI" Knjiga je ilustro* saa a aad 800 slikami« strani, je kraana trlo vezana v plsvih platnleah In ima zlate Irka beeedilo aa hrbtu, ter krasen dat znak N» P. 1. na sprednji platnici. Bobrstje Ia »astre B. M. ?. J„ ter drugI roja^, knjiga je prvovrstno dalo Ia na finem Star Knglisb papirju tlskaae. Naroči U takoj t Cena ¡š $8.00 a Hwtûno poiljlU M uprarnlitvo Proaveta, mi So. UvaM tva, Cblaago, IU. IMI ZAPISNIK 8» EBDNK KONVKNCUK HNPi^ »iiHiko vetan, rana Me Ce imate slak «p«Me, «te nervj jp m čutite utrujen» t jutro, pojete k vašspa Ukarnarju m kup3 to novo sdiavilo, Nufsu,Tone pS| nečem boste, kiko hitro isto učiti^fl D«je oilvljajoi iptMe, E*» tivcs, dob« tek, fino Ksbsvu. r*w ■tel in novo Življenje. To novo «h, vilo, Nuf-Tocn, jo aapreko»ljiv0 , ielodfae nerede, uprtje^ dviganje, | sel telodoe, glavobol«, omotice iti, Ce M dobro m podutite, j« vsi« d« nos*, de jo poskusite. Vs« nič nt. ns, sko vsm ns stori dobro. J* prij ns s* vlivati in potatUi se boste boj IaIcoJ* Ce vsm jo ie ni predpisal Q *dravnik, potem pojdite Ukoj v Wka no in kupite Nu*aTona. Ne spri mite nadomestil. Vlivajte jo par < in i« M ns počutite boljii in če , zgleda te bdljM, nosite osUlo nazaj ¡J karnarju, ki vam bo povrnil vsi denJ Isdolovstelji Nuga-Tone lefeevajod vseh lekarnarjev, da jamčijo ta mto U povrnejo denar, če niste tadovoljjj Priporočena, jamdsna in ns prodal T vseh lekarnah.—(Adv.) " M RS. Bi. P. PERNA, ' Johnstown, Pa., piie: "Jemala ssm Bolgarski zelitt ni čaj sa svoje sdravje in čutim U brote tega čaja. Počutim se kot M va ženska. Vsi moji prijatelji pravi) da sgledam bolje. Želim pa prisUvl da je Bolgarski seliičnt čaj najbolj zdravilo sg pregon prehlad«, zato | hvalim in priporočam vsakomur." Bolgarski seUičd čaj je na pr1 je bil isvedenep v hebrejščini, j« ponudil im«nitan prevod v klasični latinščini, ampak menihi k> anali star psaHer na pamst in ga niso hotjw spremeniti. Tako je ostal star in slab prevod hebrejskih pisateljev do dan««. N«kat«ri psalmi — «lasti oeeminpetoUseti — v««buj«jo nentanske beda-stoče. V«rz "Kralji armad so bešaU, so Mali" je prestavljen v: "Kralji .kreposti, ljubljeni, ljubljeni." Trinajsti vera m čl ta: "Ce spiš v sredini usode, krila golobov so posrebrnJ«na." Sllčnih j« mnogo voraov. Vendar dobri stari menihi, ki so nedvomno našli veliko globokih 1n simboličnih misli v njih, so obetali (vi takem prevodu, a njih modernejši» naslednikom pa, lahko oprostimo, ker njih mfcli «o tako vm prepojene s "ftritenjem voln«". Pri dnevnih molitvah mora duhovnik pre-¿iUti po štirideset paalmov. Človek dostikrat vidi posvetnegs duhovnika, Id momlja v svoj brevir medtem ko sem pelje na vlaku ali omni-busu. Vezan je, da mora Vsaj šepetati is bre-virja. Menih» ps molijo ia brevirja v «boru ali v privatni kapeli, ki j« kakor katedrala opremljena z klečalnlki. Spravijo a« v dve skupini in vzamejo vsaka skupina svojo vrsto veraov ia paalmov. Pojoči molijo z enoličnim glasom, kar pa ni vaakokrat. Po kartuzijansldh samostanih, kjer je vprašanje, kako bi potratili čae, pre-pojejo te paalmr »kpzi ves dan. V navadnem enoličnem glasu vzame po tri ure petja, sa kar pa je umljivo. da ni človeške miall, ki bi skosl tri ure oatala tbrana v molitvi. Jaaen pojav ničnosti in praznine, ki zavlada pri takih sborih menihov, je, da je lahko obe skupini fratrov «praviti v nenaden smeh. Se v dneh našega novfeijeta se ns* je čestokrst med molitvijo polotil nebrzdan ameh. ko je t i tal frater s vrtoglavo hitrteo. V Londonu je nekoč naš inštruktor. ki je vodil zbor menihov, nenadoma dvignil monotoni giaa za celo oktavo. Predstojnik druge skupine pojočih menihov se je kakor navadno s njim spri ftsli smo se pridnjšitl katero • mukoU. ker obe strani sta nam bili,enako nenaklonjeni, tako smo r /animanjMi foelulsll tanj« psalma do konca in peli versa v različno «ti glasov aa eelo okuvo. Gluhi stari menihi so tadi povsro.1,!, rAztreaenoet, ko so nevedoč peli naprej In včasih prezrli osle pavze ostalih Ce «O M na lak način vršila verska opra- ČRNE ZMERNE, UNU8KO DELO PRVE VAIMVB iVKoTn, VSA POJASNILA DAJ* VODSTVO TISKARNI. PUite po tnfomadje na bmIot: S. N. P. J. Prlntery, 2667-59 Booth Lawad«l* Areno*, ChicafO.DL ' <'' TAM OB DOBE NA 2BU0 TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■aa