leto XXXII. — Številka 7a 14. februarja 1980 Cena 4.— šil .(5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P .b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Sentpeter: Dekleta pišejo o šoli stran 2 V Bilčovsu izginil dvojezični napis stran 5 Veliko tekmovanje v Šentjanžu stran 8 V______________________J KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na osrednji koncert i :<•] :wi POJE ki bo v nedeljo, 9. 3. 1980, ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu. Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih farnih mladin, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, (tel.: 0 42 22/72 565-24) in eno uro pred koncertom. To so pogoji za sodelovanje pri plebiscitnih proslavah: Slovenci predložili svoje predloge ■ pogajanja se nadalinieio Danes ob desetih dopoldne je predstavnike osrednjih organizacij koroških Slovencev sprejel deželni glavar Leopold Wagner. S strani Narodnega sveta koroških Slovencev so se udeležili pogovora predsednik dr. Matevž Grilc, osrednji tajnik Jože Wakou-n'g, podpredsednik mag. Filip Wa-rasch ter član predsedstva Karel Smolle. Zvezo slovenskih organi- Za zavratni bolezni je, za nas docela nepričakovano, umrl pisatelj Leopold Suhodolčan, star ko-roaj 52 let. Na njegov pogreb pri Sv. Barbari na Prevaljah se je v ponedeljek, 11. februarja, zbrala velika množica domačinov, prijateljev in znancev ter bralcev nje-9ovih knjig. Moški zbor s Prevalj 9a je na poti h grobu pospremil s Pesmijo o smrti in vstajenju „Lipa zelenela je“, blagozvočen sekstet hui je v zadnje slovo zapel žalost-n° koroško himno „Nmav čriez ji-2aro“, prevaljska šolska mladina 9a je v dolgem špalirju zadnjikrat Pozdravila, razni predstavniki so hiu govorili pohvalne in zahvalne besede v slovo, njegovi stanovski tovariši in prijatelji so v ganljivih izpovedih obujali spomine na nje-9ovo plemenitost, prijaznost in prizadevnost, deklica mu je zaklicala zadnji pozdrav in se mu v imenu bivših učencev prisrčno zahvalila kot ljubljenemu učitelju in mentorju ter ustanovitelju in organizatorju bralnih značk in posebej Prežihove značke, s katerimi jih je skozi 20 ®t navduševal za branje ter netil v njih ljubezen do lepe knjige. Zastopani sta bili tudi osrednji kul-Urni organizaciji koroških Sloven-Cev: za SPZ sta bila navzoča predsednik Valentin Polanšek in pod-Predsednik Tomaž Ogris, za KKZ P3 predsednik Lovro Kašelj in taj-n'k Nužej Tolmajer. Govorniki so poudarjali Suho-0|čanovo pomembnost zlasti kot ladinskega pisatelja, ki je spisal enajst mladinskih in nad trideset ^roških knjig ter s tem ogromnim slom izpolnil občutno vrzel na .em področju. Po poklicu učitelj, gladino prisrčno ljubil in ji po-večal vse svoje sile, se z njo ve-sse|i'. in kratkočasil, jo zabaval s v°jimi napetimi zgodbicami, za atere je jemal snov kar iz vsak-anjega življenja z njimi, saj je zacij so zastopali predsednik dr. Franci Zwitter, podpredsednik Janez Wutte ter tajnik dipl. inž. Feliks Wieser. Kot ena osrednjih točk pogovora je bila nameravana proslava desetega oktobra letos — 60-letnica dobro poznal njih potrebe, težnje in probleme. Tudi za naše koroške potrebe je kazal zelo veliko zanimanja. Ponovno se je mudil pri nas, pripravil razstavo otroške knjige, govoril o velikem pomenu branja za duhovni razvoj otroka, uvajal v delo z bralnimi značkami. Leopold Suhodolčan je bil izredno plodovit pisatelj ne le na področju mladinske in otroške knjige. Bil je doma na vseh področjih in je znal o njih pripovedovati kot malo kdo. Prav do smrti je pisal. Svoji zadnji knjigi je še s pomočjo prijatelja utegnil izbrati primeren naslov, z radovednostjo pričakujemo njen izid. Dolga leta učiteljske in ravnateljske službe na prevaljski osemletki ter družinsko življenje z ženo domačinko so ga tako tesno povezali s krajem in njegovimi ljudmi, da si je celo za pisanje prisvojil njih govorico. Natančno je spoznal njihovo življenje in njihove navade, pa tudi njih kritični odnos do družbenega reda in njegovih predstavnikov, in vse to mojstrsko opisal v romanu „Noro življenje“, ki ga lahko štejemo med najbolj posrečene pripovedne knjige, kar jih je nam dala sodobna slovenska književnost. Lahko bi služil za zgled pripovednikom podobne tematike. Pisateljev jezik je v tej knjigi izredno sočen in domač, kajti ni iskal ustreznih izrazov v pravopisu in slovarjih, ampak jih je svojim sovaščanom jemal iz ust. Žalosti nas, da je tako delaven in uspešen pisatelj moral na višku svojih moških let in svoje ustvarjalnosti za zmeraj odložiti pero. Vsi, ki smo poznali njega in njegova dela, smo mu za vedno hvaležni za vse, kar nam je bil in kar nam je dal. Legel je. da sanja večni sen gori pri Sv. Barbari, kjer se je v zdravih letih čestokrat mudil med grobovi, razmišljajoč skrivnost življenja in smrti. LKH plebiscita —, o kateri deželni glavar že dalj časa pravi, da jo bo treba obhajati na nov način, skupno in z novimi vsebinami. Vse dosedanje prireditve ob 10. oktobru, predvsem prireditev leta 1970, so razdvajale slovensko in nemško govoreče Korošce, zato Slovenci v preteklosti tudi niso mogli kakorkoli sodelovati. Wagner pri tem želi sprevod v nošah — brez noš tam ni sodelovanja —, predstavitev delavskega sveta, pa tudi sodelovanje s sosedi, tudi Slovenijo. NSKS in ZSO sta pri pogovoru z Wagnerjem dejala, da se bodo koroški Slovenci udeležili uradne prireditve dežele Koroške ob 60-let-nici koroškega plebiscita, če bodo mogli sodelovati kot enakopraven soodločujoč subjekt v vseh fazah priprav pri obveščanju javnosti in pri prireditvi sami: ® Zagotovljeno mora biti, da poleg govornikov dežele in zveze pri uradni prireditvi dežele Koroške nastopi tudi govornik obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. % Letos slovensko in nemško govoreči Korošci že četrtič prirejajo Oktobrski tabor / Oktober-Arena. To dvojezično prireditev, ki išče nove oblike zbliževanja in sodelovanja med obema narodoma v deželi na podlagi enakopravnosti, je treba vključiti v uradni program dežele Koroške. ® Ob 60-letnici plebiscita je treba sklicati mednarodni znanstveni simpozij, ki naj objektivno obravnava zgodovino in posledice tega plebiscita. Program tega zasedanja naj pripravi mešana komisija zastopnikov dežele Koroške, univerze za izobraževalne vede v Celovcu in slovenskih osrednjih organizacij. O 7. decembra 1979 sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev predložili operacijski koledar; uresničitev tega koledarja bi pomenila pomemben korak za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Od Koroške deželne vlade pričakujejo koroški Slovenci, da prične s pogajanji in z uresničevanjem tistih delov operacijskega koledarja, ki spadajo tudi v njeno pristojnost. # Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev bosta 15. maja 1980 v Domu glasbe v Celovcu dostojno in svečano proslavili 25. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe ter 35. obletnico zmage nad fašizmom in osvoboditve Avstrije. Dežela Koroška naj se uradno udeleži te proslave. PO RAZGOVORIH: Po dveurnem pogovoru z deželnim glavarjem so se domenili predstavniki NSKS in ZSO, da bosta obe organizaciji poslali dva zastopnika v pripravljalni komite, kjer se bo izkazalo, ali je komite pripravljen predloge upoštevati. Oba zastopnika naj bi sodelovala kot enakopravna partnerja. Soglasno so izjavili na pogovoru, naj vsi, ki dobro mislijo s Koroško, skušajo prireditvi vzeti emocije. SRD Kočna-Sveče prireja ob sodelovanju ŠD Šentjanž in DSG Sele 1. rožanski ljudski tek Smučarska steza: 6,12 km pod častnim pokroviteljstvom Našega Tednika Kraj: SVEČE, nedelja, 17. 2. ' 1980. Začetek ob 10. uri (ob 9. uri prilika sv. maše). Vsak udeleženec dobi priznanje in spominsko značko! štartnina 30.— šil. šolarji 20.— šil. Predsednik SZDL Slovenije Nitja Ribičič sprejel delegacijo NSKS Novo predsedstvo Narodnega sveta je pretekli petek sprejel tudi predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Vodja delegacije NSKS, predsednik dr. Matevž Giric je predsedniku SZDL in njegovim sodelavcem predstavil novo predsedstvo in orisal trenutni narodni politični položaj. V oceni trenutnega stanja sta obe strani poudarili pomen operacijskega koledarja, njegovo reševanje pa bo, tako Ribičič, tudi merilo za odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Mitja Ribičič je poudaril pomembno vlogo manjšine in njenih predstavnikov, ki jo imajo le-ti v povezovanju obeh dežel. V izmenjavi gledanj sta se obe strani strinjali v oceni tako imenovanim „leta jubilejev“. Pomembna točka razgovorov je bila tudi problematika elektronskih sredstev javnega obveščanja. Za Narodni svet so se pogovorov udeležili dr. Matevž Grilc, Filip Warasch, Jože Wakounig, Franc Wedenik, Blaž Kordesch, Monika Zeichen, dr. Franc Wutti in Borut Sommeregger. Na pogovoru je bil navzoč tudi generalni konzul SFRJ Milan Šamec. KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV IN SAMOSTOJNE LISTE vabijo na Ples in koncert po velikem uspehu na prazniku „NAŠEGA TEDNIKA“. Igra spet Kvartet studio z ansamblom Na pustno soboto, 16. februarja 1980, ob 20. uri pri šoštarju v GLOBASNICI. KONCERT v petek, 15. februarja 1980, ob 19.30 v Farnem domu v Šentjakobu v Rožu. Umrl pisatelj in ljubitelj Koroške Suhodolčan m nož tednik LISCHKA OBSOJEN Po neskončno dolgem procesu je bil v Kölnu obsojen na deset let zapora nacistični zločinec Lutz Lischka. Skupno z dvema somišljenikoma so ga spoznali krivega izseljevanja in umora Židov iz Francije v Auschwitz. Herbert Hagen je dobil 12 let, Ernst Heinrichsohn pa 6 let. Slednji je dobil celo več kakor je zahteval državni tožilec. Kljub temu, da čaka preiskovalne sodnike še vedno ogromno materiala, da pomrejo štvilni obtoženci, da se priče — če so imele srečo preživeti — vedno težjp spominjajo detajlov — v ZR Nemčiji jemljejo te procese resno, v Avstriji ne. IRAN: OBLETNICA Obletnico iranske revolucije so slavili v ponedeljek v Teheranu. Predsednik Bani Sadr je izjavil, da bodo ameriški talci — ki so istočasno sto dni ujetniki — kmalu prosti, morda že v naslednjih dneh. Vprašanje bo seveda, kako bo predsednik prepričal demonstrante pred ambasado. — Bivši šah je medtem bolj ujetnik kakor prost. Bani Sadr ni zahteval več izročitve tega zločinca, temveč se hoče zadovoljiti s formalnim priznanjem ameriških krivic s strani vlade ZDA. V ostalem hoče Iran neodvisnost od blokov. RUSI MANJŠINA? Po uradnih objavah sovjetskega statističnega urada se je delež Rusov v zadnjih 20 letih zmanjšal v Sovjetski zvezi od 54,6 na 52,4. V zadnjem desetletju pa je narasel delež prebivalstva v muslimanskih pokrajinah za 22 procentov. Zahodni eksperti računajo, da bodo Rusi leta ob vstopu v novo tisočletje postali v Sovjetski zvezi manjšina. Število sovjetskih Zidov se je zmanjšalo v tem času prav tako za pol milijona, kar pa ima svoj razlog v emigraciji Židov v Izrael in v Združene države Amerike. CARTER PRED KENNEDYJEM Pri predvolitvah demokratov glede kandidat za predsedniške volitve je v zvzni državi Maine dobil Carter relativno večino 45 procentov, Kennedy pa 39 procentov. Maine velja za novoangleško državo in s tem za pokrajino, kjer je Kennedy pričakoval večino zase. Kljub temu je dejal senator, da ne bo popustil v svojih prizadevanjih za kandidaturo. Kriza v Iranu ter v Afganistanu je vsekakor privedla do tega, da „govori Amerika z enim samim glasom“ — predsednikovim. Carterju niti ni škodoval angažma Muhamed Alija. SIMPOZIJ V MOSKVI Ob priliki obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 bosta aprila letos priredili akademiji znanosti Sovjetske zveze in Avstrije v Moskvi simpozij o 25 letih državne pogodbe. Z avstrijske strani bodo sodelovali zgodovinarji Leitsch, Plaschka in Stourzh, ekonom Matzner, Verosta za narodno pravo ter Rauchensteiner za vojaško znanost, poleg tega izdajatelj Die Presse Otto Schulmeister. Od simpozija mnogo pirčakujejo, predvsem glede stališč sovjetskih znanstvenikov. Katastrofa na Zilji Katastrofa zaradi olja v Draščah: v tekstilni tovarni Seidra je tank za kurilno olje začel puščati. Vodstvo obrata se je zaneslo na varnostni dodatni tank, ki naj bi ujel izpuščeno olje, vendar je bil tudi ta predrt. K sreči ni ponikovalo preveč olja v tla. Požarna bramba je imela dosti dela, pri tem pa so gasilci odkrili, da je tudi na Zilji film olja, ki pa ima svoj izvor očitno že v Šmohorju. Nevarnost za ribe je velika. SPD je podcenjevala „nevarnost desne“.., Ponosna SPÖ je prejela račun za svoje izredno milo postopanje — ali bolje rečeno: nepostopanje — napram desnoradikalnim skupinam v Avstriji. Prejšnji petek je namreč tiskovna policija postavila na glavo socialistično centralo v Löweistraße na Dunaju — v okviru hišne preiskave so iskali eksem-plarje brošure „Gefahr von Rechts“, ki jo je stranka izdala že pred dobrim letom dni. Hišno preiskavo je dosegel tisti Hans Pretterebner, ki izdaja skrajno desničarska „Politična pisma“, s katerimi skuša koristiti OVP, predvsem pa škodovati socialistom. Pri metodah, kako doseči ta cilj, Pretterebner ni ravno izbirčen. Pred poldrugim letom je zalezoval dalj časa finančnega ministra, fotografiral njegovo privatno življenje ter njegov življenjski stil — vse to v času, ko se je vrtel konflikt okoli pisarne „Consultatio“. V knjigi „Nevarnost z desne“ je imenovan med dugimi skupinami in osebami tudi ta Pretterebner. Šele dobro leto po izidu brošure se je očitno spomnil, da je dolžan svojemu imenu tudi dejanja. Nekaj tednov poprej je namreč policija zaplenila knjigo „Desni ekstremizem v Avstriji“, ki jo je izdal dokumentacijski center avstrijskega odpora. Takrat je zahteva! zaplenitev tisti Karl Steinhäuser, ki je lani organiziral blokade tovornjakov, ki je tudi skušal pomagati ÖVP in škodovati SPÖ. Obeh tipov se velika opozicijska stranka uradno izogiba, vendar obstojajo določeni kontakti in povezave. Očitno po Steinhauserjevem zgledu je ravnal sedaj tudi Pretterebner — samo še bolj „učinkovito“. Ker je menda sumil, da so eksemplarji te knjige tudi v socialistični centrali, je predlagal hišno preiskavo. Kaj takega v drugi republiki še ni bilo. Vsekakor je našel Pretterebnerjev advokat sodnika, ki je odobril ta predlog. Pretterebner pa grozi še dalje: pustil bo preiskati vsako poslopje, kjer sumi omenjeno brošuro ... Morda pa se bo socialistična stranka sedaj le zbudila — po neposredni prizadetosti. TEDNIKOV KOMENTAR Začetek oktobrskih porodnih krčev DR. ROBERT SAXER TEDNIKOV KOMENTAR žični otroški vrtec / Zweisprachiger Kindergarten“: Namen tega načrta je izgradnja dvojezičnih otroških vrtcev na jezikovno mešanem ozemlju in ustanovitev dvojezičnih skupin v javnih nemških otroških vrtcih. Tu bi mogli deželni politiki z odločno podporo pokazati, kako zelo jim je do razvoja dvojezičnosti in sporazumevanja. r Danes, 14. februarja, so na deželni vladi prva pogajanja med deželnim glavarjem in obema osrednjima organizacijama o oblikovanju praznovanj 10. oktobra v tako imenovanem jubilejnem letu. Pokazalo se bo, koliko mislijo koroški politiki resnično na spravo in sporazumevanje, besedi, ki ju vedno spet najdemo v njihovih govorih. Glasilo KHD je 1970 zapisalo usodni stavek, da bo zgodovina potegnila „zadnjo črto“ (Schlußstrich) na Koroškem šele tedaj, ko enega od obeh narodov ne bo več. Stavka nikoli niso preklicali, koroški politiki so o tem stavku javno vedno molčali. Nacionalna miselnost, ki jo stavek izraža, je imela za Koroško hude posledice: podiranje tabel, troedinost nemškokoroških strank, jezikovno preštevanje. To je težko obremenilo sožitje obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Vse pa je lepo zakrival plašč tistih izjav politikov, ki so govorili, kako lepo je na Koroškem in da je problem že zdavnaj rešen. Letošnje leto 1980 bo zahtevalo nove akcente, da ne bo Koroška propadla duhovno zaradi zaostale nacionalne miselnosti. Če trezno premišljujemo, so stvari kajpak enostavne: Koroška je dvojezična dežela; če bi se lahko v dvojezičnem delu dežele vsak že kot otrok lahko učil poleg svoje materinščine še drugi deželni jezik — ne da bi se moral zaradi tega sramovati svojega porekla — bi to bila neprecenljiva kulturna in politična prednost. Na žalost pa se na Koroškem nič ne dogaja pametno, ampak nemškonacio-nalno: Slovenci te prednosti ne smejo imeti niti na jezikovni, kaj šele na politični ravni. Ostati morajo spodaj, v bližini „zadnje črte“. T u bi lahko postavil deželni glavar kot zastopnik močnejšega odločilen akcent, tako, da ne diktira, ampak skupno z zastopniki manjšine premišljuje, kako bi lahko primerno uresničili načelo jezikovne in politične dvojezičnosti v oktobrskih slavnostih. Seveda: Praznovanja in lepe praznične besede, to bo vse premalo. Resnost konstruktivne spremembe miselnosti se bo pokazala šele s pripravljenostjo, da sledijo konkretni politični ukrepi v tem smislu. Koncepti za uresničitev dvojezičnosti na Koroškem že obstajajo. Društvo „Naš otrok / Unser Kind“ je na primer pred kratkim vložilo pri deželni vladi s prošnjo za subvencijo raziskovalni in razvojni načrt „Dvoje- Nove perspektive za mirno sožitje na Koroškem je razvil tudi Oktobrski tabor / Oktoberarena, kot je to dokazala uspešna prireditev pred 1000 ljudmi v preteklem letu. Tabor mora seveda zdaj uporabiti še del svoje energije za obrambo proti javnim napadom; izkazalo se je namreč, da sta bili politika z dinamitom anonimnih in nerazkrin-kanih krogov pa propaganda, ki jo je navrh zagnal KHD proti Oktobrskemu taboru, npr. v lanskem letu močna ovira. Kljub temu: Pobude in načrti so tu, deželnim politikom je treba le, da jih vzamejo v roke. Z napetostjo lahko pričakujemo, kak bo otrok, ki se bo zvalil iz teh porodnih krčev. Upamo, da ne bo mrtvorojenec. Prva točka dnevnega reda občinske seje v Žitari vasi je bil obračun za leto 1979. Izdatkov je bilo 7,308.321.62, dohodkov pa 7,311.692.03 šilingov, tako da je v rednem proračunu 3370 šil. presežka! Soglasno je občinski svet sklenil, da se razpusti križišče pri Rečniku na Pliberški cesti in podpre imenovanje dr. Emila Smolniga za medicinalnega svetnika. Na petem mestu dnevnega reda pa je bil sklep o naselitvi industrijskega obrata v občini Zitara vas. INTRADE, mešana delniška družba iz Celovca, ki trguje z lesom, surovinami in kovinami, namerava v Žitari vasi ustanoviti podjetje za predelavo lesa. V začetni produkcijski fazi bo zaposlenih 50 delav- Zifara vas: nova delovna mesta cev, v poznejši pa med 50 in sto< Za Žitaro vas, ki ima v svojih mejah samo en večji industrijski obrat, bo to podjetje brezdvomno pomenilo gospodarsko stabilizacijo, domačini bodo imeli delo doma. V pogodbi, ki je bila sklenjena med občino Žitara vas in podjetjem INTRADE iz Celovca, je točno povedano, da je začetek produkcije s 1. 1. 1983. ÖVP je takoj začela polemiko in indirektno začela obujati „prastrah“. Odbornik EL, ravnatelj Kukoviča je črni frakciji odgovoril, naj se spomni, kako je bilo tedaj, ko je prišlo v občino nemško podjetje Florbell, ki ga je po konkurzu nato prevzela Solida> Nemško podjetje je dobilo zemljišče brezplačno, vodo in tok je prevzela občina, medtem ko mora INTRADE zemljišče kupiti. Solida je stoprocentno v rokah nemškega kapitala, kar pa ÜVP sploh ne moti-Dodal je, da je Koroška šele na šestem mestu avstrijskih dežel v trgovanju z Jugoslavijo, da mora prvič v zgodovini občine neko podjetje, ki je pripravljeno odpreti lasten obrat, kupiti še zemljišče! Na koncu je še povedal, da bo naselitev tega industrijskega obrata prinašala občini lepe dohodke, s katerimi bo morda lažje graditi lasten otroški vrtec. Kljub temu je ljudska stranka še nadalje ostala na svojem stališča in glasovala proti delovnim mestom v Žitari vasi. S tem je glasovala proti kruhu lastnih občanov. Ze delovna mesta so glasovali odborniki Enotne liste Hribernik Urh, je zastopal Habernika in Kukoviče ter SPÖ. reportaža/3 Eno- in triletna strokovna šola za ženske poklice: Dekleta pišejo o svoji šoli V mesecu februarju tečejo vpisi v šole, ki sledijo osnovni izobraževalni stopnji. Ko bodo starši izbirali za svoje otroke šole, bodo lahko izbrali tudi tri šole na Koroškem, ki imajo dvojezičen pouk. Te šole so neprecenljive vrednosti, saj poleg solidne izobrazbe otrokom odpirajo svet in kulturo dveh narodov. To so Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu, enoletna Kmetijsko-gospodinjska strokovna šola v Šentrupertu pri Velikovcu in Strokovna šola za ženske poklice šolskih sester. Obe ošli za dekleta imata pravico javnosti, kar pomeni, da so enakovredne vsem ostalim tosmernim šolam in imajo seveda isti učni program. Njihova posebnost je le ta, in ta je odločilna, da se v njih poučuje v dveh jezikih. Šola v Šentpetru je deljena še v dva oddelka: enoletna šola je gospodinjska, triletna pa izobražuje za ženske poklice. Lahko bi torej obiskali eno teh šol, napravili reportažo in to ali ono šolo predstavili z našimi očmi. Pa smo se odločili drugače. Dekleta v Šentpetru smo naprosil, naj nam same predstavijo svojo šolo. Nam, našim bralcem in tudi tistim staršem, ki morda še oklevajo, ali naj bi poslali svojo hčerko v to šolo, ki se danes sama predstavlja. Za borbo z življenjem smo temeljilo pripravljene S sošolko Klaro že 12. leto skupaj drgneva šolske klopi. Kakor pa vse kaže, se bo ta vprega letos, žal, razdrla. Skupaj sva hodili v šolo v Selah-Kotu, skupno sva se odločili za nadaljnjo šolanje v Šentjakobu. Skupno sva se odločili po absoiviranju enoletne gospodinjske šole za obisk 3-letne strokovne šole. ENAJSTA ŠOLA BOG S TEBOJ... Te besede našega velikega pisatelja Ivana Cankarja bi bile kar primerne za čas, ko sem se pred štirimi leti poslavljala od svojih preljubih Sel in tako drage mi Košute. Ob slovesu je končno potok solz usahnil ob misli: Saj se poslavljam samo za eno leto. Odločila sem se namreč, da ab-solviram 9. šolsko leto v enoletni gospodinjski šoli v Šentjakobu v Rožu. Vedela sem sicer, da je v Šentjakobu poleg enoletne gospodinjske šole tudi še triletna strokovna šola za ženske poklice. V zavesti, da imam za seboj samo 8 razredov sel-ske ljudske šole, mi še v sanjah ni prišlo na misel, da bi skromno osnovnošolsko znanje dalo dovolj podlage za obisk triletne strokovne šole. Tekom leta pa sem spoznala, da mi je bilo dano, gotovo po zaslugi sedaj že pokojnega učitelja Hermana Ve- JOJ, KO PA JE POUK DVOJEZIČEN ... Prav zares, da sem imela resne pomisleke, ki bi imeli kmalu usodne posledice. Ko so mi starši prigovarjali, naj bi se odločila za enoletno gospodinjsko šolo v Šentjakobu, sem se jim skoraj uprla, ob misli na dvojezičen pouk na tej šoli. Kljub temu, da doma govorimo slovensko, se namreč nisem doslej učila v šoli slovenščine. V resnici se zato nisem upala prestopiti v šolo z dvojezičnim poukom. Kako dobro, da sem se le dala končno staršem pregovoriti. Danes sem vesela. Pri začetnih težavah pri učenju svojega materinega jezika sem spoznala, kaj vse sem zamudila s tem, ko se nisem prijavila k učenju slovenščine. Zdaj, po 5 mesecih učenja slovenskega jezika, pa že ugotavljam precejšen uspeh, ki mi daje veliko poguma in veselja, saj vem, da mi bo prav znanje obeh jezikov mnogo pripomoglo k poznejši zaposlitvi. Edeltraud Neibersch, uč. 1-letne gospodinjske šole. lika, delež izobrazbe, ki prav nič ni zaostajal za izobrazbo učenk glavnih šol. Ker je isto spoznalo tudi učiteljstvo, mi ni bilo težko, da sem se ob končani enoletni gospodinjski šoli odločila še za obisk triletne strokovne šole. Pa mislite, da mi je kaj žal? Nasprotno! Vsak dan sem bolj vesela, da so bili starši v urah, ko sem se odločala, tako dobri svetovalci. Vem, da mi bo znanje, ki sem si ga pridobila v teh letih, koristilo celo življenje. Poleg tega mi bo ostal na ta leta spomin na lepo brezskrbno mladost, ki sem jo preživljala v varnem okrilju zavoda v prijetni družbi enako mislečih sošolk. In moji načrti za bodočnost? Čeprav izhajam iz gorske vasice, me praktično delo ne mika. K sreči je šola, ki sem jo absolvirala, tudi dobra podlaga za nadaljnji študij. Trenutno sanjam o maturi. Klara Mak POČUTIMO SE DOMAČE, KER LAHKO GOVORIMO SLOVENSKO „Ne, v klošter pa že ne.“ To je bila prva reakcija na priporočilo staršev, da bi po končani glavni šoli v Pliberku obiskovala enoletno gospodinjsko šolo v Šentjakobu. Kakšna usodna zmota! Le zakaj je v nas mladih pred šolami, ki jih vodijo sestre, tak odpor! Še dobro, da so se starši tako odločno poslu-žili svojih pravic. Nikoli jim ne bom dovolj hvaležna za to. Prvo prijetno presenečenje sem doživela ob srečanju s sošolkami, ki so se odločile za isto šolo. Domotožje je ob tem izgubilo vso svojo ostrino. Ko smo se spoznale še z ostalimi součenkami, je zavladala med nami prava domačnost. Pogovor v slovenskem materinem jeziku je hitro povezal naša srca in spletel med nami prisrčne vezi, ki se iz dneva v dan še bolj poglabljajo. In čudno! Nikdar mi več ne pride na misel, da bi rekla še kdaj: „Ne, v klošter pa ne!“ Nasprotno! Spoznati smisel življenja je za današnjo mladino res težka zadeva. V našo srečo je pomoč pri reševanju življenjskih vprašanj ena glavnih nalog te šole. Ob poglobitvi smisla življenja nas šola navdušuje k nesebični ljubezni, ki je edini pravi vir sreče in zadovoljstva. Andreja Kušej, uč. 1-letne gospodinjske šole. DOBRE SOŠOLKE IN UREJENO OKOLJE Gotovo je za vsako šolo najbolj važno, da daje učencem na pot v življenje dovolj potrebne izobrazbe. Prav to dejstvo je bilo vzrok, da sem se po končanem 4. razredu Slovenske gimnazije, odločila za obisk 3-letne strokovne šole. Prijetno presenečenje pa mi, poleg bogatega znanja, pripravlja skupno življenje s prijetnimi sošolkami in dobrim učiteljstvom. Ugodno vpliva na naše razpoloženje tudi urejenost zavoda. Red v prostorih, pa tudi zavodova neposredna okolica nehote vzbujata v nas čut za lepoto in urejenost. Perpričana sem, da bo tudi to dejstvo doprineslo svoj delež pri naši vzgoji. Tako je zavod tudi s svojo zunanjostjo za nas mladino naravnost mikaven. Krušic Marija, uč. 1. razreda. In kaj je bilo v predpustu veselega. Kaj bi le bilo za mladino prijetnejšega kot ples. Pa smo se zares dovolj navrtele, kar same med seboj. Pa kako prijetno je bilo. Na pust sam se bomo pa še DRUŽIMO KORISTNO S PRIJETNIM Učni načrt šole, ki jo obiskujem, obsega številne teoretične in praktične predmete. Že ta pestrost učne snovi prinaša v življenje v zavodu prijetno in zabavno spremembo. Težkim in zahtevnim uram učenja jezikov, matematike, strojepisja, stenografije in splošne izobrazbe, sledijo lažje „prebavljive“ ure praktičnega pouka: šivanje, kuhanje, gospodinjske tehnike in ročnih del. Tudi pri oblikovanju prostega časa nam je dano veliko svobode. V poletnem času ga pre- Pravkar sva končali 1. semester 3. razreda. Koliko lepih in bogatih ur je za nami. Znanje, ki smo si ga pridobile, je neprecenljivo. Uro za uro, dan za dnem, mesec za mesecem smo kot čebele srkale in nabirale znanje, ki bo bogatilo nas same in vse tiste, s katerimi se kulturno udejstvovale. Pripravile smo namreč kar prijeten program. Pri vajah izpopolnjujemo znanje svojega materinega jezika in nastopanja. Pa recite, če niso to same koristne reči? Krasnik Marija, uč. 1-letne gospodinjske šole. življamo na velikem zavodnem dvorišču, ob slabem vremenu pa nam je na razpolago še zavodova dvorana. Prednost te šole je gotovo tudi v neprisiljeni vzgoji na verski podlagi. Za marsikatero je prav to dejstvo rešilna brv, preko brezen in težav, ki jih bo srečavala na poti življenja. Pri oblikovanju bogoslužja se rade poslužujemo sodobnih popevk, ki jih spremljamo s kitarami. Sploh so kitare naš priljubljeni instrument, s katerimi se veliko ukvarjamo. G. kaplan Janez Trater nas z veliko požrtvovalnostjo in tudi z uspehom uvaja in navdušuje za to, danes bomo v življenju srečavale, vse tiste, ki nam bodo na poti življenja dani v oskrbo. Za borbo z življenjem smo se v tej dobi res lahko temeljito pripravile. Pestrost učnih predmetov te šole je prav prilagojena potrebam deklet. Nič me ne skrbi, kako se bom po končani šoli zaposlila. Prepričana sem, da mi bo kljub redkim delovnim mestom, z vsestransko izobrazbo, ki smo jo v šoli sprejele, uspelo prej ali slej najti sebi primerno zaposlitev. Kako tudi ne, saj nam šola te vrste odpira vrata v pisarne, trgovine, gostinska podjetja, v socialne ustanove in še druge. Seveda, če bi šlo po mojih željah, bi postala rada upoštevana tajnica kakega „slavnega šefa“. Pa ne mislite, da so te moje sanje le zidanje gradov v oblake. O ne! Prav za pripravo na ta poklic sem imela v šoli dovolj možnosti. Številne ure, ki sem jih preživela ob pisalnem stroju v strojepisni sobi, so najboljši dokaz. No, če se pa to ne bi dalo doseči, mi je na razpolago še dovolj izbire. Edino, za kar mi je žal, je dejstvo, da se bova morali s Klaro ločiti, kajti po tolikih letih skupnega življenja jo bom resnično pogrešala. Paula Supan tako aktualno, glasbeno udejstvovanje. Zato ni čudno, da število kitar in kitaristk iz leta v leto narašča. Da ob brenkanju kitar tudi rade zapojemo, se razume samo po sebi. Zavedamo se namreč izreka, da narod, ki rad poje, ne bo izumrl. Perne Marija, uč. 2. razreda. O predpust, ti čas presneti... Tako je zapisal naš pisatelj France Prešeren. Me učenke gospodinjske šole v Šentjakobu smo drugačnega mnenja, saj nam je tudi nerodni predpustni čas prinesel mnogo koristnega pa tudi veselega. Najprej koristno! Ko bi le videli naše pustne krape, ki smo se jih naučile napraviti v kuhinji. Lepo okrogli in visoki in z lepim belim pasom so se nam v resnici prav lepo posrečil. Vesela družba, ki nas je kot predjed razveseljevala na pustni mizi, bi razveselila tudi vas. In pustnih dobrot še in še. Suha: občinska seja Izredno dobro obiskan je bil letošnji gimnazijski ples, ki je bil 8. 2. 1980 v Delavski zbornici. Dijaki so mogli pozdraviti lepo število častnih gostov, tako zastopnike jugoslovanskega generalnega konzulata, profesorje, bivšega ravnatelja dr. Zablatnika in predsednika združenja staršev, ter zastopnike špitalske gimnazije. Za dobro voljo je poskrbel ansambel Modrina ter disco, ki je vabil predvsem prijatelje moderne glasbe. Nastop pevskih zborov na XIII. srečanju „OD PLIBERKA DO TREBERKA“ V petek, 15. 2. 1980, bodo v Kulturnem domu „Prežihovega Voranca“ v Kotljah nastopali sledeči pevski zbori: 1. DPD „Svoboda“ — MPZ „Vres“ — Prevalje. 2. SPD „Obir“ Obirski ženski oktet — Obirsko. 3. SPD „Edinost“ — „Franc Leder-Lesičjak“ — Sieben. 4. Mešani oktet „Danica“ — Šentvid v Podjuni. 5. Združeni pevski zbor SPD „Vinko Poljanec“ — Škocijan in SPD „Trta“ — Zitara vas. 6. DPD „Svoboda“ Mežica — MPZ „Mežiški knapi“ — Mežica. 7. PD „Milan Zidanšek“ — MPZ „Janko Vincenc Markov“ — Radlje. 8. KUD „Prežihov Voranc" — MPZ „Prežihov Voranc“ — Ravne. ŠPORTNI POPOLDAN Prireditelj: MPZ Podjuna-Piiberk Kraj: NAVERSNIK (Blato) Cas: sobota, 16. 2. 1980, ob 13.30 Program: Veleslalom za pevce in pevke Za goste v šestih skupinah TEK — ON IN ONA Za zmagovalce so pripravljeni lepi pokali Lutkovna predstava IGRA ZA POREDNEŽE Prieditelj: Farna mladina v Pliberku Kraj: Farna dvorana v Pliberku Čas: sobota, 16. 2. 1980, ob 14.30 Gostuje lutkovna skupina KPD „Šmihel“ Veseloigra KARLOVA TETA Prireditelj: KPD v Šmihelu Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: pustna nedelja, 17. 2. 1980, ob 14.30 Gostujejo: Igralci prosvetnega društva iz Braslovč III. OJSTERNIKOV — LJUDSKI TEK Prireditelj: Športno društvo „Zahomc“ Kraj: Ziljska Bistrica Čas: nedelja, 17. 2. 1980, ob 10. uri Veseloigra DVA PARA SE ZENITA Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Cas: nedelja, 17. 2. 1980, ob 14. uri Nastopajo igralci domačega društva. Zvečer prirejajo športno društvo, prosvetno društvo ter pevsko društvo KPD „Planina“ v Selah družabni večer. Igra ansambel „Terca". SPD KOČNA prireja ob sodelovanju ŠD Šentjanž in DSG Sele 1. ROŽANSKI LJUDSKI TEK Smučarska steza: 6 km pod častnim pokroviteljstvom „NAŠEGA TEDNIKA“ Kraj: SVEČE, nedelja, 17. 2. 1980. Začetek ob 10. uri (ob 9. uri prilika sv. maše). Vsak udeležnec dobi priznanje in spominsko značko! I. OTROŠKI PUSTNI PLES Prireditelj: SPD „Radiše“ Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: nedelja, 17. 2. 1980, ob 14. uri Najlepši pustni kostimi bodo nagrajeni! Vsi otroci prisrčno vabljeni! OB 30. OBLETNICI SMRTI PREŽIHOVEGA VORANCA vabi Slovenska prosvetna zveza na premiersko predstavitev celovečernega slovenskega filma po Prežihovi istoimenski noveli „BOJ NA POŽIRALNIKU“ v ponedeljek, 18. 2. 1980, ob 19.30 v AVLI SLOVENSKE GIMNAZIJE v Celovcu, Ebentalerstraße 14 Ob začetku novega leta se po vseh naših občinah sestavljajo proračuni. Tako je bilo tudi na Suhi. Tu sicer ne gre za tako ogromne vsote kot drugod, ker je pač su-ška občina ena najmanjših občin na Koroškem. Razpravo o proračunu je župan Skubl otvoril s tem, da je označil proračun za leto 1980 za gospodarsko premišljenega in varčljivega. Vseeno pa mu ni bilo možno zabraniti primanjkljaj v znesku 422.000 šil. Sledila je živahna in zanimiva razprava, ki je pokazala, da sta župan Skubl in njegova frakcija pri sestavi proračuna le malo šte-dila. Predvsem odbornik Janez Kolter j’e z tehtnimi in premišljenimi predlogi pokazal „veliki“ DVP-frakciji, kako je treba in kako je možno štediti. Za njegove predlo- V soboto, 2. februarja, zvečer, so se v Logi vasi v gostilni Egger zbrali člani SPD Edinost Škofiče na svoj redni občni zbor. Odzvalo se je mnogo članov in simpatizerjev društva, ki so tako pokazali pripravljenost in potrebo po kulturnem in prosvetnem delovanju. Med gosti sta bila tudi predstavnika Slovenske prosvetne zveze Joži Mečina in Andrej Kokot. Predsednik društva Herman Jäger je v poročilu naštel dejavnosti, ki pa so bile žal v zadnjem času nekoliko manjše. Temu je vzrok tudi večje število umrlih članov; med njimi je tudi tajnik društva Kori Pörtsch. Društvo je imelo v zadnjih treh letih tri prireditve doma; pevci pa so nastopili še v Kranju, v Celovcu in Beljaku, v skrbstvenem domu v Šentjakobu ter štirikrat pri sosednjih prosvetnih društvih. Pomembno je tudi, da so člani pevskega društva Edinost tudi cerkveni pevci, saj tako tudi pri verskih obredih ohranjajo slovensko pesem in besedo. Predsednik se je zahvalil do sedaj aktivnim članom in pozval za bodoče k sodelovanju tudi nove člane. Na volitvah je bil ponovno za predsednika izvoljen Herman Jäger, na mesto tajnika pa Drago Pörtsch. Sicer je ostali odbor ostal ge se je razvnela tudi tretja frakcija SPÖ. S skupnimi močmi sta prepričali le slabo pripravljeno OVP-frakcijo in omogočili primanjkljaj znižati na 232.000 šilingov. S tem je slovenski občinski odbornik na Enotni listi pokazal ostalim, kako se dela in, da se res briga za vse občane. To pa ni možno trditi o vseh občinskih odbornikih suške občine, kajti nekateri le bore malo prispevajo k napredovanju in izboljšanju življenjskih pogojev v precejšnjem delu gorski občini. Da ima občina Suha v svojem proračunu primanjkljaj, je krivo tudi dejstvo, da se župan doslej še ni pobrigal za naselitev kakega industrijskega obrata. Tako pa bodo morali domačini še vnaprej s trebuhom za kruhom, občini pa bodo zrasli izdatki čez glavo. v prejšnji sestavi. Tajnik SPZ Andrej Kokot je poudaril potrebo po razširitvi kulturne dejavnosti, pozval prisotne, naj ohranijo slovensko besedo in pesem in naj pripravijo svoje otroke za dvojezični pouk. Tudi v krogu svojih družin in v javnem življenju naj gojijo slovensko besedo in kulturo, ki sta pogoj za narodni obstoj. Društvu je obljubil podporo Slovenske prosvetne zveze in predlagal, da bi v spomladanskem času v škofičah priredili srečanje pevskih zborov pod geslom „Pesmi Pavla Kernja-ka“, kar bi nedvomno poživilo kulturno dejavnost v Škofičah. V uradnem delu o načrtih za v prihodnje niso govorili, med člani pa je bilo slišati veliko željo po razširitvi dejavnosti. V prvi vrsti na pevskem področju, nato pa korakoma naprej. Škofičam bo že verjeti! 4. OTROŠKI PLES Prireditelj: SRD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni Kraj: Vogel v šentprimožu Čas: nedelja, 17. 2. 1980, ob 14. uri Otroci so vabljeni, da pridejo v maskah. Za ples bo igral ansambel „PRILJUBLJENI MAGNETOFON“. Vsi godovniki (tudi odrasli) prisrčno vabljeni! • PLIBERK Občina in okrajno sodišče v Pliberku iščeta dva dediča, o katerih ni znano ali še živita in če, kje. V prvem primeru gre za domačijo pri pd. Dešlu v Nonči vasi. Tam je novembra 1978 umrl posestnik Sebastian Maurel. Posestvo naj bi razdelili na šest otrok, vendar za enega od njih nihče ne ve: leta 1944 rojeni Adolf je dobil nekaj dni po rojstvu nadomestno mater-skrbnico, za katero nihče ne ve. Kajti v tedanjih težkih časih so bili veseli, da je otrok našel zavetje. Morda še živi mati, morda ve sin sam za svojo usodo. Vsekakor naj bi se sin javil v teku pol leta pred okrajnim sodiščem Pliberk. Drugi primer: leta 1927 je šel iskat svojo srečo v Argentino Ferdinand Pogatschnig, danes star 76 let. Njegova sestra je pred dvema letoma umrla in zapustila v Šmihelu posestvo. Brat in sestra sta sicer v teku let bil s pismi v medsebojni povezavi, vendar je zadnje bratovo pismo prispelo leta 1966. Tedaj je pisal, da boleha. Ne avstrijsko predstavništvo in tudi drugi poskusi niso privedli do uspeha. • CAHORČE V četrtek, 7. februarja 1980, je obhajal 70-letnico Karel Prušnik-Gašper. Slavljenec se je rodil pri Wölflnu v Lobniku v kapelških grapah. Med drugo svetovno vojno se je pridružil protinacističnemu boju partizanov. Po zmagi nad nacizmom je moral zaradi svojega delovanja v zapor, že drugič v zloglasni Karlau, kjer je napisal „Gamse na plazu“; v tej knjigi, ki so jo prevedli tudi že v nemščino, opisuje življenje v partizanih. Karel Prušnik-Gašper je predsednik Zveze koroških partizanov in Kluba prijateljev lova pa predsednik Nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij. Ob visokem življenjskem jubileju je slavljenec prejel številne čestitke. Želimo mu še mnogo zdravih in uspešnih let v krogu družine in prijateljev. Čestitkam se pridružujejo NSKS, NT in KEL. • ZABLATE Erwin Frühbauer, nam. dež. glavarja in referent za varstvo okolja je izrazil pripravljenost, da bo podpiral koroško zvezo za varstvo narave, ki hoče kupiti barje okoli Zablat. Frühbauer je povedal po razgovoru s predsednikom Koroške zveze za zaščito okolja dr. Ha-som Bachom, da se mu zdi kupna cena le malo visoka. Za odkup bi morala dežela Koroška plačati 6,5 milijonov šilingov, iz barja bi naredili zaščiten rezervat za ptiče. • RADIŠE Na svojem gostovanju po Koroškem se je ustavila tudi na Radišah čilenska skupina „Viktor Jara“. V polni dvorani Kulturnega doma je goste iz Čila na Radišah pozdravil v imenu domačega društva tajnik SRD Radiše Tomi Ogris. Skupina „Viktor Jara“ je po čilen-skem puču pribežala v Evropo in sedaj živi v Budimpešti. Igra či-lenske narodne in borbene pesmi. Udeleženci koncerta so po nastopu naslovili na stavkajoče delavce v čilenskih rudnikih bakra solidarnostni telegram. !• CELOVEC Slovenska prosvetna zveza se vsako leto vključi v proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s posebno proslavo, ki je bila letos v Mestni hiši v Celovcu. Predsednik SPZ Valentin Polanšek je v pozdravnem govoru na slavnostni prireditvi opozoril na obvezo K zvestobi do materinega jezika. Slavnostni govornik Drago Druško-vič je orisal lik Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca in ob Preži' hovi noveli „Jubilej“ nakazal paralelo med časom, ko je bil ozmerjan Prežihov Voranc na železnici zaradi slovenščine in akcijo KDZ-Kulturni program so oblikovali umetniki iz Raven in mešani zbor iz Kotmare vasi. • GLOBASNICA Svoj tretji ples sezone je preteklo soboto priredil pri ŠoštarjU v Globasnici Slovenski atletski klub. V nabito polni dvorani Šo-štarjeve gostilne je ob začetku plesa pozdarvil predsednik SAK Valter Gutovnik zastopnike konzulata SFRJ, občinske odbornike, zastopnike narodnopolitičnih organizacij in predsednika ZKP Karla Prušnika-Gašperja, ki smo ga videli tudi kot vnetega plesalca. • BEKŠTANJ Hitler še vedno častni občatf Kakor poroča dunajski magazin „profil“, je Adolf Hitler še vedno častni občan v občini Bekštanj-Tega so se spomnili starejši občani, ko je pred kratkim dobil isto čast bivši župan in direktor pokrajinske bolniške blagajne (Gebietskrankenkasse) Fritz Schmidt, in sicer ob priliki podelitve tržne pravice bekštanjski občini. Odgovorni občinski očetje so torej pozabili na dvoje — izbrisati Adolfa in dopustiti slovensko besedo ob slavnosti. Eno sicer z drugim nima opravka, vendar je „slučaj“ značilen. 11. koroški kulturni dnevi 14. — 16. 2. 1980, I0.-Oktober-Straße 25 MOHORJEVA, CELOVEC SPORED: PETEK, 15. 2. 1980 9.00: Willi Mayerthaler: Kako se učijo otroci jezika. 10.15: Melanija Mikeš: Razvijanje dvojezičnosti v predšolskih vzgojnih ustanovah (s posebnim ozirom na prakso v Vojvodini). 11.30: Albina Lük: Metoda dela v dvojezičnih vrtcih v Prekmurju. 14.00: Hansjörg Gutweniger: Dvojezičnost in otroški vrtec (s posebnim ozirom na južnotirolski položaj). 15.00: Marta Ivašič: Problemi dvojezičnosti v predšolski vzgoji oziroma v predšolskih vzgojnih ustanovah na Tržaškem. 16.00: Robert Saxer: Raziskovalni in razvojni projekt „Dvojezičnost v otroškem vrtcu“. 19.00: Filmska predstava: Pas koji je voleo vozove (v srbohrvaščini z nemškimi podnaslovi). V poslopju WIFI, Kempfstraße, Celovec. SOBOTA, 16. 2. 1980 9.00: Michael Mitterauer: Jubileji in zgodovinska zavest. 10.15: Janko Pleterski: Avstrijska socialna demokracija in Koroški plebiscit. 11.15: Hanns Haas: Koroški Slovenci in avstrijsko-jugoslovanski odnosi 1918—1920. Vsa predavanja se bodo prevajala simultano v oba deželna jezika. Občni zbor SRD Edinost Škofiče 14. februarja 1980 HG noj tednik kronika/5 Kdor koli pride v naše kraje, sliši na vsak korak slovensko govorico, ljudje po naših dolinah se pogovarjajo slovensko, slovensko molijo in pojejo. Toda oblast skrbno pazi, da bi na zunaj nikakor ne bilo vidno, da je tako imenovane „demokratične“ avstrijske oblasti so to akcijo nasilno zatrle in klicale naše ljudi na odgovor. Toda ena majhna izjema je bila. Na čudežen način se je na občinskem uradu v popol- V Bilčovsu izginil dvojezični napis tukaj pretežno slovensko ozemlje. Zastonj iščeš na javnih občinskih in drugih uradih dvojezičnih napisov, ker tujec, ki bi potoval po teh občinah, nikakor ne sme dobiti vitsa, da prebivajo v teh krajih Slovenci. Ker se oblast ni zganila, da bi svojo tolikokrat širokoustno poudarjeno enakopravnost obeh narodov tudi v resnici dokazala, so se naši ljudje, predvsem naši mladinci, poslužili svoje naravne pravice in so tu in tam na lastno roko napravili na občinske urade in druge javne prostore dvojezične napise. Toda noma slovenski občini v Bilčovsu do zadnjega časa ohranil dvojezični napis. Do zadnjega časa, tik pred volitvami — a danes ga ni več. Čez noč je slovenski napis zginil, prepleskali so ga, tako da je viden samo še nemški. Kdo ga je odstranil? Kaj reče k temu socialistični župan, če se že to ni zgodilo z njegovo vednostjo, in kako more takšno dejanje zagovarjati po svojem socialistično internacionalnem pojmovanju o enakopravnosti vseh narodov. (Po Slovenskem Vestniku) t Z žalostjo, a vendar potolaženi s krščanskim upanjem Vam sporočamo, da je zaključil svojo zemsko romanje naš dragi atej Franc Fuqger pd. Šarviceljnov oče v soboto, 9. februarja 1980, po dolgi, težki in v Bogu vdano prenašanj bolezni, v 78. letu starosti. Naš dragi oče je vse svoje življenje služil Bogu in družini, ter je dobro pripravljen, potolažen z zakramenti sv. Cerkve stopil pred svojega sodnika. Naj mu ON vse dobro poplača! V torek, 12. februarja 1980, ob 14. uri, smo spremljali očeta od mrtvanšice v Št. Jakobu v farno cerkev. Po sveti maši smo izročili blagoslovljeni zemlji, kot seme večnosti, kar je bilo na očetu umrljivega. V krščanski žalosti: Justina, žena otroci z družinami v imenu ostalih sorodnikov Prešerenove nagrade 1980 Na predvečer slovenskega narodnega praznika (8. februarja je umrl France Prešeren) so podelili v slovenski filharmoniji v Ljubljani •®tošnje Prešernove nagrade. Letos so izbrali za ta najvišja priganja: akademika prof. Božidara Jakca (slikar), režiserja SNG Slavko Jana in posthumno pisatelja Cirila Kosmača. Nagrade iz Prešernovega sklada 30 dobili: gledališki igralec Danilo Benedičič, gledališki igralec Evgen Car, kipar Anton Demšar, filmski snematelj Harko Godina, flavtistka Irena Grafenauer, pesnik Niko Grafenauer, slikar in grafik Stane Jagodič, operna pevka Nora Jankovič (Trst), gledališka igralka Minou Kjuder, slikar Rudolf Kotnik, pisatelj Tone Partljič, arhitekt Bogdan Reichenberg, pisatelj Marjan Rožanc, kiparka Dubravka Samro-vec, gledališka igralka Mira Santoč (Trst), dve skupini arhitektov in Arti Sos, jazz-glasbenik. Slavnostna podelitev Prešernovih t Stvari tega sveta ne minejo, spreminjajo le svojo podobo. (Teilhard de Chardin) Bog Gospod je poklical mojo drago ženo, našo najdražjo mamo, staro mamo, sestro, svakinjo, teto, gospo Marico Moik, roj. Zwitter 5. 9. 1909 — 10. 2. 1980 po izpolnjenem, požrtvovalnem življenju — dobro pripravljeno — k sebi. Kdor jo je poznal, ve, kaj izgubimo. Toda njena ljubezen in dobrota sta nam zapustili neugasljivo luč. Našo nepozabno mamo smo spremili v sredo, dne 14. februarja 1980, ob 14. uri iz mrtvašnice v Timenici k cerkvi sv. Martina v Škofjem dvoru. Škofji dvor, Pokrče, Celovec, dne 11. februarja 1980. V globoki žalosti: Hans Moik, soprog Vera, Ilse, Johannes, Martin, otroci Franci, Peter, Brigita, Marlies, zeta in snahi Mihael, Klavdija, Angelika, Peter, Marica, Johannes Hema, Pia, Marija, Karin, vnuki in vnukinje v imenu vseh sorodnikov Domače vesti iz Galicije Milka Hartmanova — 78 let. Za njen god so jo v bolnišnici obiskali vodja kulturnega oddelka pri deželni vladi P. Apovnik, tajnik KKZ N. Tolma-jer in naš fotograf. Želeli so ji hitro okrevanje in ji predali majhno darilo. St. Lenart pri sedmih studencih: zlata poroka 4. maja 1975 smo praznovali petdesetletnico Apostolstva mož v naši fari. Vodi in vodil ga je od začetka Andrej H r o v a t h. 3. februarja pa; je on praznoval 50-letnico v svojem življenju. Zlato poroko! Poročil se: je s Trabinarjevo Hano. Andrej Hrovath in Johana Samonig, on iz Mori-; čeve hiše, ona pa iz gorske Trabinarjeve hiše. Priče sta bila že rajni Jožef Hrovath, in še živeči Karel Samonig. Ta dan se je delil zjutraj Blažev žegen, ob desetih pa je bila poročna sveta maša. „V soboto pridejo g. Katnik,“ tako je zapisano v oznanilni knjigi. G. Andrej Sadjak je prepustil poroko že upokojenemu župniku Katniku, ki je zelo rad prihajal v Št. Lenart. Časopisi po svetu dandanes mnogo pišejo in vedo povedati o tem, da v industrijskih deželah pada število rojstev. S tem v zvezi se še vidni gospodarstveniki in politiki sprašujejo, kaj in kako bo s penzijoni in rentami bodočih rodov. V Galiciji smo primerjali število rojstev v letih 1927 in 1979. Pa bo res nekaj na tem, kar se govori, da pada število rojstev: leta 1927 se je rodilo v gališki fari (podatke iz tiste dobe je mogoče dobiti samo v farnih virih) 52 otrok, leta 1979 pa samo 18. Padanje ali naraščanje števil rojstev pa je posebno važno tudi za šolo. Pred leti še je bila osnovna šola tudi v Apačah. Ker pa je število otrok padlo, jo je oblast opustila in otroci morajo v šolo ali v Galicijo ali pa v Šmarjeto. Tudi šola v Mohličah ima zmeraj manj šolarjev. Letos sta še dva razreda. Zato vsi zelo upamo, da bo šola v Mohličah ostala in da otrokom iz mohliškega šolskega okoliša ne bo treba hoditi ali se voziti v druge kraje. Naš gospod župnik, Valentin Gotthardt, ima ogromno dela in tako ni čudno, da se mu tudi na cesti vedno mudi. Lani pa ga je doletela huda prometna nesreča. Na posledicah te nesreče je dolge mesece preležal v bolnišnici v Celovcu. Sedaj pa je na okrevanju doma. Vsi mu želimo, da se bo čim bolj opomogel od te nesreče; za god, 14. 2. mu izrekamo čestitke, da naj se mu vrne zdravje in hkrati s tem pa izrekamo željo, naj se kmalu vrne med nas, svoje farane. Ves ta čas pa je našega župnika zastopal žitrajski župnik, gospod Matevž Nagele. Kljub temu, da je žitrajski župnik preobložen z delom, je ponovno, sedaj že tretjič, sooskrboval našo faro. Prvič jo je leta 1957, drugič po smrti našega župnika, gospoda Drobivnika, in tretjič pa sedaj, po prometni nesreči našega župnika, gospoda Gotthardta. Župniku Nageletu se v imenu faranov prav iskreno zahvaljujemo, posebno pa naj bo omenjeno, da gospod Nagele ni več med najmlajšimi in da bi kdo drug pri njegovih letih šel že v zasluženi pokoj. On pa je prevzel še faro in jo vestno oskrboval. Hvala mu lepa. nagrad je imela svoj višek v slavnostnem govoru pisatelja Toneta Pavčka, ki ga objavljamo z dovoljenjem avtorja v izvlečkih v NT. Iz tega zakona se je porodilo desetero otrok. Dva sta umrla v nežni starosti, osem jih živi, vnukov se je do sedaj nabralo 26, ena deklica je umrla po par mesecih. Farna cerkev je postala drugi dom vsej družini. Saj jo oskrbujejo deloma že nad petdeset let, po vojni pa so jo sprejeli popolnoma v oskrbo. Oče Andrej vodi že 50 let Apostolstvo mož, ki je nekako hrbtenica naše fare, mati Johana pa je duša ljudskega petja, tudi že nad 40 let. Vsa družina skrbi za lepoto cerkve, da je v vzgled in spodbudo domačinom in tujcem. Zlata poroka ni zlata samo po dolgem času. Zlata poroka je zlata po sadovih življenja — otrok. Zlata poroka je zlata po sadovih dela. Zlata poroka je zlata po sadovih vere, molitve, petja. Pozivnica je že napisana, a odposlali je še niso, pravi oče Andrej. Želimo mu, da bi je še ne odposlali, da bi mogla še uživati zlate čase s svojo ženo in z družinami svojih otrok, in da bi še dolgo skrbel za svoj drugi dom, farno cerkev. Župnik in vsi farani se veselimo in se jim zahvaljujemo za ves trud in delo v božjem kraljestvu. A. Č. GAST Od 21. do 26. marca 1980 bo Celovec spet gostitelj mednarodnega sejma za gostinstvo in turizem (GAST). Na letošnjem 12. sejmu bo na 35.000 m2 (od teh je 3000 m2 že v novi sejemski hali) razstavljalo 780 podjetij. 439 pride iz Avstrije in 431 iz inozemstva. Seveda bo največ inozemskih raz-stavljalcev prišlo iz Italije in Jugoslavije, tu spet prevladuje Slovenija. Jedila, ki jih bodo kazali, imajo poetična imena: „Olimpia-bife“, „Ob jezeru bliz Triglava“, „Madžarska rapsodija“... Vsal^ dan bodo razstavljali dve jedili, kf bodo sodelovala v natečaju za zlati, srebrni in bronasti krožnik-GAST. IŠČEMO USLUŽBENKO z dobrim znanjem strojepisja in po možnosti s prakso. Javite se podjetju INTRADE, Vik-tringer Ring 5, 9020 Celovec, tel. 0 42 22 / 33 1 84 ali 33 1 85. Ml ZA VAS O! Zbornica za delavce in nameščence za Koroško sporoča Nova določila za karenčni dopust: Poročene žene dobijo 3191.— šil., neporočene pa 4771.— šil. mesečno. Ocenjevanje stvarnih prejemkov (Sachbezüge) za delavce in nameščence: Vrednost v celoti prostega stanovanja in hrane (vključno kurjava in osvetljava) znaša 1380.— šil. mesečno. Ce se prosto stanovanje in hrana deloma privoli, se mora upoštevati : 1. stanovanje (brez osvetljave in kurjave) z 138.— šil. mesečno 2. kurjava in svetljava z 138.— šil. mesečno 3. prvi in drugi zajtrk z po 138.— šil. mesečno 4. kosilo z 414.— šil. mesečno 5. malica z 138.— šil. mesečno 6. večerja z 276.— šil. mesečno Zahtevajte predpis za plačilo cerkvenega davka v slovenščini! Nobenemu koroškemu Slovencu se ni treba več bati, da ga bo koroška Cerkev preko sodnije terjala, mu grozila z zaporom in celo, da bo postavljen pod skrbstvo, če bo zahteval predpise za cerkveni davek v slovenščini. Tudi mene niso terjali, niso me zaprli in tudi nisem postavljen pod skrbstvo. Dobil sem dvojezičen predpis. Dobi ga vsak koroški Slovenec na zahtevo. Torej pošljite nemški j predpis nazaj s pripombo, da ga hočete v slovenščini, kakor vam pripada kot pripadniku slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pripombo lahko napišete na položnico. Seveda to > tudi še ni čista enakopravnost, ker dvojezičnega formularja ne dobimo avtomatično. Vendar smo ši izborili že del svoje pravice. Zato to pravico sedaj iz- | koriščajmo. Tone Pavček ob slovenskem narodnem prazniku: Prešeren - naš sodobnik Zbrali smo se, Slovenci ob svojem pesniku, na predvečer obletnice njegove smrti, ki je naš praznik, da tako kot vsa leta že od vojne in revolucije sem, počastimo njegov spomin in izmerimo, koliko in kako je v našem delu, v našem danes Prešeren naš sodobnik; kako in koliko ostajamo zvesti njegovemu izročilu; prosti na svoji zemlji, trdni in močni z njim za danes in jutri. Če je smrt povod temu našemu srečanju, je to vendar neka daljna, še komaj resnična smrt pesnika, ki živi; genija, ki je prav zato, ker je najvišja oblika pokornosti navdihu in njegovo obvladovanje, najvišja oblika duhovne prostranosti in zbitosti, najvišja oblika trpljenja in delotvornosti, najvišja oblika daru in naprednosti — ker je zato naša vest in samozavest. BITI SLOVENEC: TEŽA IN ODGOVORNOST Tako se, kot že mnogo let in desetletij, obletnica smrti Franceta Prešerna •— in letošnja je v letu stoosemdesete obletnice njegovega rojstva — spreminja v potrjevanje in zmagoslavje življenja. Kakor vse veliko, ustvarjeno za ljudi, sprejeto od njih kot kleno zrno, da potuje iz roke v roko, iz roda v rod kot dediščina, popotnica, moč in luč, se Prešernova pesem obnavlja v večnih menjavah časa, da osmisluje vsakokratni čas in ljudi na poti od včeraj k jutri: zdaj da kot prva in najvišja slovenska politična pesem duhovna krila in pesniški zanos programu boja za socialni in revolucionarni boj s Čebinskim proglasom: potem partizani in to-varišuje ter s svojimi črtomirov-skimi verzi podžiga upor in hrani vero v zmago: z njegovo besedo smo, kot je dejal Župančič, dobili centralno idejo slovenstva, skupno ognjišče svojega duhovnega življenja: potem na široko prestopi meje slovenstva in nudi še danes in za danes edino možno vizijo človeštva: bratstvo in razumevanje med narodi. In tako kot je tovariševa! v preteklosti vsem, ki so čutili težo in hudo in odgovornost resnice biti Slovenec; kot je bil udeleženec boja za obstoj in svobodo, tako tovari-šuje ali naj bi nam danes kot spodbuda za samozavedanje, za „tenkočutno brušenje samega sebe“ (Vipotnik), za preverjanje naše zvestobe sebi in njemu. Na zastavi slovenstva, v nas, ki nam je bil z rojstvom dan kot domovina ta košček zemlje v srcu Evrope, drugače tudi biti ne more. Zavezani smo Prešernu, a v tej zavezanosti ni ne šibkosti in ne utesnjenosti; prav nasprotno: v tem sta širina in moč, je bogastvo, je samozavest. Kajpak če to bogastvo in to samozavedanje in ta sled zarje imamo, ali smo ga vsaj pripravljeni iskati pri vrelcu, za katerega v svoji zavesti vemo, da obstaja, da je. Zavest pa, da poznaš izvir, da veš zanj, pomeni, da se vsak trenutek lahko dvigneš bodisi iz svojega samozadovoljnega udobja, bodisi iz stiske ali iz praznosti dne, greš skozi stene ujetnosti, zaprtosti, ozkosti, lastnega nerazumevanja ali lenobe komod-nosti tja, kjer v neprestanem velikem jutru žubori izvir s svo- jo resnico, lepoto, močjo. Prešeren je in naj bi bil v naši zavesti tak izvir lepote in resnice. S prometejsko močjo in lučjo. Za nas vse. Misel, ki na današnji dan ob Prešernu tipa nazaj k njemu, rekel sem nazaj, pa bi bilo bolje in bolj upravičeno reči naprej — saj je njegova misel bržčas še zmeraj pred nami, neuresničena in neizničena, — ta naša današnja misel si nehote slika čas in razmere slovenskega zakotja tistega časa; primerja ne-sočasnost časov in se ob vsem napredku čudi ne sedanjosti, ampak visokemu popotniku prek tedanje slovenske puščave, prek slemen prelomnega časa, vidcu in bratu podobnih uporniških vizionarjev prihodnosti; temu, ki nosi v sebi pekel in nebo, a prav tako tudi vero: tja bodo našli pot! LJUBEZEN IN SVOBODA A opredeljevanje ob Prešernu in do Prešerna ni samo spraševanje o temeljnih zadevah naroda, slovenščine cele, je prav tako osebno, posameznikovo spraševanje in razumevanje temeljnih stvari življenja, smisla, dela, ustvarjanja. Iz nič, iz jecljajočih začetkov je pri Prešernu kar naenkrat celovita poetika, neprekosljiva popolnost, ki kot plamen hkrati osvetljuje in ogreva; neizmerni horizonti duha na vse strani, ki te naenkrat prestavijo v središče velikanskega duševnega sveta, ki mu ne manjka najmanjši delec do zaokrožene popolnosti, kot je nekoč že bilo zapisano. Pridi, vzemi in jemlji: od te popolnosti za svojo nepopolnost, iz te polnosti za praznino naše navidezne ali resnične zadovoljnosti. Sprejemati torej, jemati, kolikor smo zmožni dojeti in sprejeti. Res je: za pravo branje Prešerna, ki je hkrati tudi pravo dojemanje, nam bržkone manjka prave pismenosti: da bi brali pesem tako, kot je bila napisana, kot jo je pesnik v spoznanju brezna pred seboj in časa-hudega rablja doživel sam. Ne, te Prešernove veličine in tragike doživetja življenja ječe — žal ali hvala Bogu — ne zmoremo. Moremo pa z njim, z lepoto njegovih pesmi priti bliže svoji in večni resnici življenja, k spoznanju tudi o temnih silah, ki ga ravnajo, k moški možatosti samozapovedi: trpi brez miru, ki premaguje tegobe tudi našega življenja in uči iskati ljubezen, sestro življenja, in svobodo, poglavitno zvezdo vodnico posameznika, naroda, družbe. In ti dve besedi, ljubezen in svoboda, sta središčni in temeljni besedi, besedi prvaka v vsej Prešernovi poeziji! Poznamo ju, a dogaja se, kakor da dandanes okrog nas, pa tudi v nas in med nami ti dve besedi, ne ta ljubezen, ne ta svoboda, nimata ne pravega zvena ne prave Prešernove moči. Ne, vsekakor ni krivda zato v Prešernu. Iščimo jo in našli jo bomo v času in bržčas tudi v sebi. SLOVENEC PREŠERNOVEGA KOVA Velika naloga človeka živeti s samim seboj, s sebi enakimi in s celoto v zavestnem skladju, dopušča mnogo rešitev, a zdi se, da je Prešernova vizija takega sožitja najbolj prava, sprejemljiva za različne znača- je in narode, da je njegova himna sožitju, razumevanju med narodi v Zdravljici prava beseda in uresničljiva možnost današnjega sveta. Več kot stotri-deset let je minilo, kar je bila ta humanistična pesniška poslanica napisana. A kako daleč od nje je svet, ta naš današnji svet s svojo nestrpnostjo, antagonizmi, blokovskimi interesi, s svojimi praktičnimi inačicami dnevnopolitičnega proletarskega internacionalizma; s svojim opravičevanjem nasilja z novim nasiljem, s svojo kramarsko kompromisarsko igro interesnih sfer, ravnovesja; pa spet s svojo sitostjo sitih in lakoto lačnih, z močjo močnih in z upornostjo upornikov, z ošabnostjo velikih in poslušnostjo malih. Ponovno je, kot da gre malim samo lajati, tace lizat! Res! Ce se v današnjem svetu odvisnost enega naroda od drugega povečuje, če smo na tem planetu neločljivo povezani „v vozle iste mreže“, to nikakor ne pomeni, da se zmanjšujejo samostojnost, izvirnost, kultura posameznega naroda. Nasprotno: „nosilci procesa integriranja človeštva, zbliževanja in združevanja narodov so lahko v lastnem in skupnem interesu samo svobodni in enakopravni narodi,“ je zapisal Slovenec Prešernovega kova — Edvard Kardelj. SLOVENSKA LEGITIMACIJA KULTURA IN V NJEJ PREŠEREN V časih, ko se nasilje nad narodi in državami opravičuje s priložnostno politično frazo, tako ali drugače ideološko obarvano; v časih, ki so nori, je nevarno, da ta blaznost postane sama moč in se zdivja v orgijah morjenja; v časih cinične uveljavitve ubijanja, ki se reži v obraz vsem obrazom humanizma; v časih, ko je poniževanje človeka in njegovega dostojanstva vsakdanje opravilo, kot so že vsakdanje brutalne tragedije, begunci, kaos, procesi, kršitev človekovih pravic, svet kasarn, uniformiranosti, avtoritet; v tem času so možnosti za premagovanje mrzlice dobe poleg vsega drugega tudi in ne mazadnje v tisti osveščenosti in moči, ki jo je slovenskemu narodu dajala od nekdaj njena, in do nedavnega tudi edina, legitimacija — kultura in v njej Prešeren. Zmeraj smo bili tako ali drugače, bolj ali manj ogroženi, a zgroženi pred svojim koncem v vseh trinajstih stoletjih, kar smo tu, nikoli. Kakršnokoli ogrožanje naše samobitnosti je zmeraj krepilo zahtevo po polnem življenju naroda. PUSTI PETI SLAVČKA... A glejte: tudi v tem, ko se sprašujemo o položaju umetnika v družbi, v naši, današnji družbi in v svetu, nam daje Prešeren imenitno na videz zabavno, a vendar vseskozi resno mišljeno iztočnico: Pusti peti mojega slavčka, kakor sem mu grlo ustvaril... medtem ko trdoglave kaline resda uči petja, a ve se s kakšnim pridom. V časih, ko je nasilje nad umetnostjo in umetniki v svetu bolj pravilo kot izjema, pa najsi je to nasilje brezdušni mezdni mehanizem kapitalističnega trga ali ne manj brezdušna zahteva birokratskega aparata po čisti, ideološko neoporečni umetnosti, zveni taka Prešernova preproščina kot izpod gore besed in umovanj na novo odkrita čista in preprosta beseda resnice, za katero smo vsi vedeli, a je tako preprosta in enostavna, da se je ni nihče domislil. Podobno preprosto, enostavno in naravno kot se rodi umetnina, raste v naravi drevo. A tudi to je čudež, čeprav se mu skoraj nihče več ne čudi. Začuda pa se v svetu dogajajo drugačna, domala nerazumljiva čuda: umetniško delo postane grešno, škodljivo, a ne zato, ker je slabo in neumetniško, kar je poglavitni in najpogostejši — greh; uradniška vsevednost z argumentom moči odloča in sodi, kaj je za tako imenovane ljudske množice; dnevni pragmatizem zatira manjšinsko misel in mislece, ki mislijo po svoje; socializem, ki naj bi osvajal in omogočal velike duhove, jih duši in utesnjuje, ob- soja, preganja. Podoba, enaka prejšnji: natanko tako kot se nekateri vmešavajo v svobodno življenje drugih narodov in jim vsiljujejo svojo voljo, se vmešavajo tudi v življenje umetnika in njegovo delo. Ko pri nas priznavamo in podpiramo ustvarjalno vlogo umetnosti, ko sprejemamo in si želimo v umetnosti pluralizem, bogat po stilih, šolah in osebnostih; ko enako vračamo monopolizem kot izključevanje kakršnihkoli drugih vrednosti, skupin in posameznikov, izhaja to iz naravnega pojmovanja naše samoupravne demokracije kot iz razumevanja narave umetnosti same. Kajpak ni rečeno, da je vse lepo in prav, da smo že kar dosegli idealno širino in upoštevanje dela drugih, razumevanje kritičnosti, avtonomnosti umetniškega dela; da tudi v praksi zmeraj pritrjujemo Cankarju in njegovim mislim, da je edini poklic umetnika kritika in boj. SKRB ZA MATERINŠČINO RASTE Ko se ob Prešernovem prazniku sprašujemo o naši zvestobi Prešernu in nas veseli, da smo Slovenci, kjerkoli smo že na tem svetu, domala vsi zvesti njegovi ideji; ko hkrati merimo pota kulture sedanjosti ter gledamo ljudi na njih, pa tudi stran od njih sredi razkošja potrošnje in drugih takih veselih čednosti; ko se sprašujemo, kakšen je pravzaprav naš duhovni obraz, nam ni sicer čisto lahko pri srcu, a vseeno tudi sramu ni in ne more biti. Prej vsaj nekaj samohvale, ki velja tako tistemu danes kot še bolj tistemu, kar naj bi se iz današnjega dne pokazalo čez čas. In res je: spreminja se in spremenilo se je mnogo. Spreminjajo in grade se sheme organizacije kulture, znotraj v jedru, v srčiki pa od tega še ne žari dovolj. Novi ljudje prihajajo v kulturo in h kulturi, nove genearcije stopajo na sceno in terjajo svoje mesto v kulturi, v življenju. S svojo oceno preteklosti in s svojim pojmovanjem Prešernove sodobnosti. Sprejemajmo jih z ljubeznijo in razumevanjem za njihov jutri, ki bo nadaljevanje Prešernovega in našega danes. In mnogo je novega, česar Prešeren ni poznal in kar je prinesel moderen čas z gibom, zvokom, sliko; ne bi škodilo več Prešernovega duha tudi temu. Skrb za materinščino raste, rastejo tudi nevarnosti zanjo tako doma kot v tujini. VRAČANJE K PREŠERNU NI MIT Prešernovi besedi ljubezen in svoboda sta in naj ostaneta tudi naši današnji središčni besedi. Zapeti sta bili v imenu takega razumevanja človeka in resnobe življenja, ki se zaveda svojih temeljev in svojega poslanstva; ustvarjeni sta za razumevanje med ljudmi in narodi; za svet, pred katerim ne bo grozilo globoko brezno brez vse rešne poti. Zato vračanje k Prešernu, našemu sodobniku, nikakor ni vračanje ne k mitu in ne k legendi, marveč potovanje z njim in z naprednimi težnjami človeštva k spreminjanju sveta, k ljubezni in svobodi. In prav bi bilo, da bi nas na tej poti na vsakem koraku spremljalo tudi nekaj Prešernove pre-šernosti, veselja do dela, sreče ustvarjanja, pa tudi svetlobe milih zvezd usode, ki slovenski kulturi, ustvarjalcem, pa tudi samemu Prešernu v preteklosti niso bile zmeraj naklonjene. Prešernov spomenik v Ljubljani 14. februarja 1980 mi naš tednik radio-fv/7 od nedelje, 17. februarja T\/ ■ do sobote, 23. februarja AVSTR MA ... . NEDELJA, 17. februarja: 11.15 ORF-stereo-koncert — 12.20 Zakaj kristjani verujejo (7) — 13.30 Zimska olimpiada 1980: Hokej na ledu: Kanada — Finska, tek na dolgo progo moški 15 km, tek na ledu ženske 1000 m — 17.25 Smuk ženske — 18.55 Skakanje 70 m — 21.30 Karneval Carioca — 22.15 Poročila — 22.20 Videoteka: Bilanca sezone. PONEDELJEK, 18. februarja: 9.00 Asa, dam, des — 9.30 Zakaj kristjani verujejo (7) — 10.00 Šolska TV: Delo včeraj in danes — 10.30 Valček — 15.30 Zimska olimpiada 1980: Umetnostno drsanje — 16.55 Veleslalom moški (prva vožnja) — 18.00 Živali pod vročim soncem — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.15 Akcije v Manhattenu — 22.00 Zimska olimpiada 1980: Tek na dolgo progo ženske 10 km, skakanje 70 m kombinacija. TOREK, 19. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV: Nova matematika — 10.30 Ljubica, postajam mlajši — 13.30 Zimska olimpiada 1980: Hokej na ledu: USSR — Finska, biatlon moški 10 km, tek na ledu moški 1000 m — 16.55 Veleslalom moški (druga vožnja) — 18.30 Mi ■— 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Pustnija v Beljaku — 22.00 Zimska olimpiada 1980: Tek na dolgo progo moški 15 km kombinacija, sankanje, dvojni sedež. SREDA, 20. februarja: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Gozd je vsem v korist — 10.00 Šolska TV — 10.30 Dobra zemlja — 13.30 Zimska olimpiada 1980: Umetnostno drsanje, tek na dolgo progo moški 4 x 10 km, tek na ledu ženske 1000 m — 16.55 Veleslalom ženske (prva vožnja) — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Zimska olimpiada 1980: Hokej na ledu: CSSR — Švedska — 22.15 Country-Boy John Denver 22.55 Zimska olimpiada 1980: Hokej na ledu: USSR — Kanada. ČETRTEK, 21. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV: Obrazi stoletij —- 10.30 Komedija — 13.30 Zimska olimpiada 1980: Tek na dolgo progo ženske 4 x 10 km, tek na ledu moški 1500 m — 16.55 Ve-Isslalom ženske (druga vožnja) — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Obtožujem — 21.15 Jutri. PETEK, 22. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska Tv — 10.30 Klub seniorjev —- 11.10 Ko bi samo kuhati znala — 13.30 Zim-ska olimpiada 1980: Umetnostno dr-sanje, biatlon 4 x 7,5 km moški — 14.55 Slalom moški (prva vožnja) — 17-55 Slalom moški (druga vožnja) — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 20.15 Slučaj za prodom — 21.22 Disco in the Snow — 22.00 Olimpijski studio — 22.15 Disco in the Snow — 22.55 Zimska olimpiada 1980: Hokej na ledu rdečo 1 — modro 2. SOBOTA, 23. februarja: 14.30 Zim-ska olimpiada 1980: Hokej na ledu za 5- in 6. mesto in rdečo 2 — modro 1 15.55 Slalom ženske (prva vožnja) ~~ 16.45 Discovery — 17.25 Nogomet 17.55 Zimska olimpiada 1980: Sla-lorn ženske (druga vožnja) — 18.55 Skakanje 90 m, tek na dolgo progo Toški 50 km, bob-četverec, tek na ledu m°ški 10.000 m — 22.00 Olimpijski stu-di° — 22.15 Schifterjeve plošče — 23.00 Poročila. NEDELJA, 17. februarja: 14.05 Rose |n njeni možje — 14.55 Ljubica, postajni mlajši — 16.30 The House on the Klong — 17.15 Čebelica Maja — Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Okay — 19.30 Cas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Casino Royal — 22.20 Columbo. PONEDELJEK, 18. februarja: 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Angleščina ■— 18.30 Jutrišnji mojstri — 19.00 Aktivna izobrazba — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Play Grimm — 21.00 Zdravje — 21.50 Deset pred deseto —■ 22.20 Na tem svetu nimamo lahko. TOREK, 19. februarja: 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Glasba iz Avstrije — 18.30 Potovanje čolna Hoku-lea — 19.15 Nova — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Poslednji — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Sov total. SREDA, 20. februarja: 15.45 Vprašalna ura iz Parlamenta — 17.00 Čudežna riba — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Francoščina — 18.30 Pepelnica umetnikov — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prizorišče svetovne literature — 21.05 „Ne vekomaj tvoj“ — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Zločin iz ljubezni. ČETRTEK, 21. februarja: 15.45 Vprašalna ura iz parlamenta — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Don in Peter — 17.30 Pet prijateljev — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ruščina — 18.30 Poti k umetnosti — 19.15 Galerija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prvič, drugič in tretjič... — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. PETEK, 22. februarja: 16.30 Am, dam, des — 17.00 Heidi — 17.25 Za lahko noč — 17.30 Šolska TV — 18.00 Zakaj kristjani verujejo (8) — 18.30 Orientacija — 19.00 Vi želite — mi zaigramo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 „Novi kremplji z papirnatega tigra“ — 21.00 Rubens — slikar in diplomat — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Vera Cruz. SOBOTA, 23. februarja: 14.35 Köpe-niški stotnik — 16.00 Jolly-box — 16.30 Obalni pirati — 16.55 Za lahko noč — 17.00 Potovanje Karla Darwina — 18.00 Dva x sedem — 18.25 Heinz Conrads ob sobotah — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika — 20.15 Glasba je adut — 21.45 Vprašanja kristjana — 21.50 Najhitrejša pot v onostranstvo. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Florian Sablatschan. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. NEDELJA, 17. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Jožeta Krežeta — 9.35 Življenje na zemlji — 10.25 Disneyev svet — 11.10 Čebelica Maja — 11.35 TV kažipot — 11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Mozaik — Zabav-no-informativni magazin — 17.25 Lake Placid: Smuk za ženske — 18.30 Letalci — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Vroči veter — 21.00 Marakeš — 21.35 V znamenju — 21.50 Glasbeni album — 22.05 Športni pregled — 22.35 Smučarski skoki na 70-metrski skakalnici. PONEDELJEK, 18. februarja: 8.55 do 11.10 TV v šoli — 15.50 Lake Placid: Umetnostno drsanje dvojic — 16.55 Lake Placid: Veleslalom za moške — 18.00 Poročila — 18.05 Vrtec na obisku: Narobe svet — 18.25 Mala čudesa velike narave — 18.40 Obzornik — 18.50 Sodobna medicina — 19.15 Risanka — 16.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik —• 20.00 Tome z bencinske črpalke — 21.15 Kulturne diagonale — 21.55 V znamenju — 22.10 Mozaik kratkega filma. TOREK, 19. februarja: 9.30 do 11.35 TV v šoli — 15.20 Lake Placid: Hokej: SZ — Finska — 16.30 Poročila — 16.35 Jakec in čarobna lučka — 16.55 Lake Placid: Veleslalom za moške — 18.00 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.40 Po sledeh napredka — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik —• 20.00 Čudovita predstava — 20.50 Grozdi mojega vinograda — 21.40 V znamenju — 21.55 Lake Placid: Sankanje dvojic — 22.25 Karneval na Trinidadu. SREDA, 20. februarja: 9.30 do 11.30 TV v šoli — 15.20 Lake Placid: Umetnostno drsanje plesalnih parov — 16.20 Poročila — 16.25 Pionirji fotografije — 16.55 La ke Placid: Veleslalom za ženske — 18.00 Z besedo in sliko: Punčka — 18.15 Pust na Dravskem polju — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Bariera — 21.50 V znamenju — 22.05 Miniature — 23.00 Lake Placid: Hokej: SZ — Kanada. ČETRTEK, 21. februarja: 9.10 do 11.35 TV v šoli — 15.50 Poročila — 15.55 Življenje na zemlji — 16.55 Lake Placid: Veleslalom za ženske — 18.00 Svetilnik — 18.30 Obzornik — 18.40 Hamburg — mesto kontrastov — 19.10 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Tretja razsežnost — 21.35 Odprto za ustvarjalnost — 22.05 V znamenju — 22.20 Lake Placid: Štafeta 4x5 km, ženske — 22.50 Lake Placid: Hitrostno drsanje na 1500 metrov. PETEK, 22. februarja: 8.55 do 11.40 TV v šoli — 15.05 Lake Placid: Umetnostno drsanje moških — 15.55 Lake Placid: Slalom za moške — 16.45 Poročila — 16.50 Tek na smučah — 17.00 Iz zgodbe v zgodbo — 17.15 Družina Lesniewskich — 17.40 Obzornik — 17.55 Lake Placid: Slalom za moške — 18.45 Od refleksa do logike — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 20.00 Zabav-no-glasbena oddaja — 21.00 Tigrove brigade — 21.55 V znamenju — 22.10 Zabava vas James Last — 23.00 Lake Placid: Hokej. SOBOTA, 23. februarja: 8.00 Poročila — 8.05 Jakec in čarobna lučka — 8.20 Z besedo in sliko: Punčka — 8.35 Vrtec na obisku: Narobe svet — 8.55 Svetilnik — 9.25 Pisani svet — 9.55 Marie Curie — 10.50 Po sledeh napredka — 11.20 Dokumentarna oddaja — 14.10 Lake Placid: Hokej — 15.20 Poročila — 15.25 V znaku Zodiaca — 16.50 Naš kraj — 17.10 Lake Placid: Slalom za ženske — 17.55 Lake Placid: Slalom za ženske — 18.45 Robi-novo gnezdo — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 20.00 Zupan našega mesta — 21.00 Igrani film — 22.50 Lake Placid: Smučarski skoki na 90 m skakalnici — 23.50 Poročila. NEDELJA, 17. februarja: 18.40 Test — 18.55 Lake Placid: Smučarski skoki na 70 m skakalnici — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.50 Celovečerni film. PONEDELJEK, 18. februarja: 17.45 Test — 18.45 Lake Placid: Tekmovanje parov v umetnostnem drsanju — 20.00 Naš čas — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Črni kruh. TOREK, 19. februarja: 17.45 Test — 18.00 Zagrebška panorama — 18.45 Festival risanega filma — 19.00 V Avstralski divjini — 20.00 Zabava vas Dick van Dyke — 21.10 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Ona — 22.00 Poezija. SREDA, 20. februarja: 16.40 Test — 16.55 Lake Placid: Veleslalom za ženske — 18.00 Test — 18.45 Odpisati — 20.00 TV drama — 21.15 Včeraj, danes, jutri — 21.35 Narodna galerija — 22.05 Glasbena oddaja. ČETRTEK, 21. februarja: 16.40 Test — 16.55 Lake Placid: Veleslalom za ženske — 18.00 Test — 18.45 Izkušnje — 19.15 Turistični pregled — 20.00 3-2-1 gremo — 23.00 Včeraj, danes, jutri. PETEK, 22. februarja: 16.45 Zagrebška panorama — 17.30 Kartek film — 17.50 Glasbena medigra — 17.55 Lake Placid: Slalom za moške, II. tek — 18.45 Izobraževalna oddaja — 20.00 Gost urednik — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Portreti. SOBOTA, 23. februarja: 17.00 Državno košarkarsko prvenstvo — 18.55 Lake Placid: Smučarski skoki na 90 m skakalnici. Od četrtka, 21. 2. 1980, ob 18.00 do nedelje, 24. 2. 1980, ob 13. uri DUHOVNE VAJE ZA ŽIVI ROŽNI VENEC, slov. „Moč molitve v občestvu“ Voditelj: žpk. Dušan Česen V petek, 22. 2. 1980, ob 19. uri SOCIALNI DELOVNI KROŽEK „Krščanski socialni nauk“, dvojez. po učbeniku — prof. dr. Johannes Messner Voditelj: ravn. dr. Viktor Omelko, Caritas, Celovec V nedeljo, 24. 2. 1980, ob 15. uri 2. POGOVORNI POPOLDAN, slov. „Zakaj kristjani verujejo?“ Voditelj: Jože Kopeinig Od ponedeljka, 25. 2. 1980, ob 18. uri, do četrtka, 28. 2. 1980, ob 13. uri DUHOVNE VAJE ZA TRETJI RED „Bogastvo krščanskega uboštva“, slovensko Voditelj: p. Jakob Vučina Darujte za zvon pri Sv. Hemi! Posojilnica Globasnica konto 4312.842 % FOTO-EXPRESS — kopira Vaše 9 stare, dragocene slike, poveča 9 in zmanjša, izdela Vaše filme v 9 enem dnevu, dela za jugoslo-9 vanske potne liste po predpi-9 sih fotografije, ki jih lahko vza-9 mete takoj s seboj. 9 Fotoexpress — Pavličeva/Pau-9 Htschgasse, na vogalu Bahn^ 9 hofstraße, Celovec. STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE ŠOLSKIH SESTER S PRAVICO JAVNOSTI Šentpeter 25, 9184 Šentjakob v Rožu Objava Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Vpisovanje v 1. razred 3-letne STROKOVNE ŠOLE ZA ŽENSKE POKLICE in v 1-letno GOSPODINJSKO ŠOLO od 10. do 29. februarja 1980. Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 29. februarja 1980. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu štev. 0 42 53/343. Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine. Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo 4. julija na šoli. Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben. Vodstvo šole NEDELJA, 17. februarja: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 18. februarja: 14.10—15.00 Obzornik — Sport — Dobra volja je najbolja. TOREK, 19. februarja: 09.30—10.00 Za našo vas — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! — Polke, valčki izpod prstov vro. SREDA, 20. februarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Solistična glasba — Cerkev in svet. ČETRTEK, 21. februarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magazin. PETEK, 22. februarja: 09.15—09.30 V. Polanšek: Naši gozdovi in naši drvarji (šolska radijska oddaja za šolarje od 1. do 5. šolske stopnje) — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Domača imena — Ob zvokih tamburic. SOBOTA, 23. februarja: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. L___i Šentjanž: 200 tekmovalcev, napeta tekma - Užnik peti! 200 tekmovalcev je bilo preteklo nedeljo na startu na šent-janških Rutah. Kljub navalu tekmovalcev v oragnizaciji ni bilo slabe točke, kar je posebej poudaril tudi navzoči predsednik koroške smučarske zveze Alex Breschan. Breschan je sploh predlagal, da bi tekmo izgradili v pravo primerjalno srečanje med Slovenijo in Koroško, kjer thaler (Union Celovec), sicer specialist v smuku, ki je postal tretji. Omembe vredni so še plasmaji Eriha Užnika (5. mesto) in Lize Hedenik (5. mesto), oba ŠD Šentjanž, ter 13. mesto Wer-nerja Oražeta (DSG Sele). Z rezultati zadovoljni so lahko bili predvsem navzoči zastopniki Smučarske zveze Slovenije, ge- Ženskim zmagovalkam čestita predsednik dr. Partl bi se morali obvezati najboljši obeh dežel, da pridejo na štart. Tekmo bi vsako leto prirejali ali na Koroškem (na šentjanških Rutah ali v Selah) oziroma v Sloveniji. Ta predlog je tudi zasluženo plačilo za funkcionarje, ki so s pomagači v dveh dneh odlično preparirali progo. Posebnost prireditve je bila tudi dosledna dvojezičnost, kar nikogar ni motilo, obratno, tako je tudi ta raven tekmovanja zadovoljila Breschana, ki je govoril, da naj šport služi medsebojnemu razumevanju. Kot smo poročali, se je k tekmovanju najavila tudi močna ekipa iz Slovenije; člani jugo-slovenskega A-kadra Oberstar, Čekovnik (oba Olimpija Ljubljana), Benedik (Jesenice) pri moških; ter pri ženskah Dornik, Koprol (obe Olimpija) in Oblak (Škofja Loka). Proti tej postavi sta se navsezadnje „obdržala“ samo avstrijska B-kader tekmovalca Lerchbaumer (SVV), ki je v svojem razredu zmagal in tekmovalec za svetovni pokal Stein- neralni sekretar Ciril Jera in tajnik Miroš Rutar, posebej pa Janez Krajnik iz Škofje Loke, ki je s svojim posredovanjem med Šentjanžem in Smučarsko zvezo omogočil lepo tekmo. Ni manjkala tudi 9-članska ekipa iz Begunj. REZULTATI: Ženska mladina I: 1. Andrea Schweighofer, 2. Barbi Koprol (Olimpija). Ženska mladina II: 1. Edith Wächter. Ženske: 1. Bojana Dornik (Olimpija), 2. Polona Oblak (Alpetour). Moška mladina I: 1. Rudolf Lager (SGS). Moška mladina II: 1. Grega Benedik (Jesenice). Splošni razred: 1. Herbert Lerchbaumer (SVV), 2. Miro Oberstar (Olimpija), 3. Gert Steinthaler (Union Celovec), 4. Johann Winkler (WSV Unterdrau-tal), 5. Erih Užnik (ŠD Šentjanž). I Med gledalci: tajnik NSKS I Moški zmagovalec: Oberstar, Lerchbaumer, Steinthaler. Mihi Kaiser zmaguje „Beli Orli“ iz Zahomca zmagujejo naprej! Pri turneji naraščaja v Trgu (Feldkirchen) so skakalci ŠD Zahomc pobrali spet vse naslove. Robi Kaiser, Sigi Godec in Mihi Kaiser so zmagali v svojih kategorijah. Najdalje je skočil prvak dneva Mihi Kaiser (60,5 in 62 m), ki se je za dva metra približal rekordu, ki ga na tej skakalnici drži avstrijski šef v nordijskih disciplinah prof. Baldur Preiml. Na sliki: Prvak dneva Mihi Kaiser pri svojem drugem skoku. REZULTATI TEKMOVANJA ZA POKAL „OBIR“ Solarji I: 1. Hribar Willi, 2. Ha-derlap Jakob. Solarji II: 1. 2ura Valentin, 2. Ha-derlap Peter, 3. Olip Hannes. Mladinci: 1. Haderlap Stanko, 2. Jung Josef, 3. Novotni Ernst. Splošna — moški: 1. Unterweger Fridl, 2. Miklau Florian, 3. Wutte Toni. Seniorji I. 1. Weratschnig Heinz. Seniorji II: 1. Wutte Thomas, 2. Meleschnig Josef. Šolarke: 1. Jung Karin, 2. Wilhel-mer Rosi. Splošna — ženske: 1. Karničar Inge, 2. Kohls Annemarie, 3. Smrtnik Regina. PUSTNA PRIREDITEV Prireditelj: Farna igralska skupina „ŠENTLIPS" Kraj: Farna dvorana v Sentlipšu Čas: nedelja, 17. 2. 1980, ob 9. uri (po sv. maši, ki bo ob 8. uri) Nastopajo domači igralci ter otroška folklorna skupina DVE DESETLETJI TRUDA IN USPEHOV. USTANOVLJENA ČETRTA SEKCIJA. 20 le) DSG Sele-Zell 20 let organiziranega športa v Selah. Lep jubilej, ki so se ga Selani dostojno spomnili v soboto, 9. februarja z mašo, ki jo je daroval predsednik DSG Sele-Zell Ivan Olip, provizor v Šmarjeti v Rožu, in slavnostno sejo v dvorani farnega doma. Ob koncu slavnosti so prejeli častne diplome in bronaste značke provizor Ivan Matko, pobudnik športnega društva, Stanko Kelih, Marko Mak, Lidija Oraže, Janez Roblek in Tomi Roblek. V začetku seje je pozdravil predsednik Olip župana Hribernika, ki je bil leta 1960 tudi med ustanovitelji društva, deželnega sekretarja za šport Stefana Genserja, zastopnika Union inž. Koblerja, tajnika DSG Koroška Lamberta Muhrerja, tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja (DSG Sele je vključena v KKZ) in osrednjega tajnika NSKS Jožeta Wakou-niga. Nadalje je pozdravil predsednik Olip vse navzoče ustanovne člane, med njimi prvega predsednika Feliksa Ogrisa, Francija Pristovnika, Husovega, Francija Robleka, Pušeljčeve-ga, Maksa Pristovnika, najuspešnejšega selskega smučarja zadnjih let, Maksa Sterna, Francija Dovjaka, Hermana Užnika, vse navzoče člane in ženina Marjana Olipa, Užnikovega, pa nevesto Majdo Dovjak, ki sta si v nedeljo, 10. februarja, obljubila večno zvestobo. Delovno poročilo zadnjih 20 let je podal Feliks Ogris, ki je čez deset let predsedoval DSG Sele-Zell. V zanimivem prikazu je opisal razvoj od skromnih začektov januarja 1960, ko so začeli s smučarsko sekcijo, pa do danes, ko delujeta uspešno tudi nogometna in namiznoteniška sekcija. V zvezi s poročilom o nogometni sekciji se je Feliks Ogris zahvalil občini, omenil je tudi župana Hermana Velika, ki je umrl 1. avgusta 1976, deželi in vsem prijateljem za denarno podporo za ureditev nogometnega igrišča. Iz poročila je bilo tudi jasno razvidno, kake uspehe, tako v alpskem kot tudi v nordijskem smučanju, je dosegel po raznih evropskih deželah Maks Pristovnik, ki je bil tudi član koroškega deželnega moštva. Omeniti je treba tudi uspehe drugih tekmovalcev, zlasti v zimskem športu in v tenisu; Selani so pobrali vrsto deželnih prvakov. Zastopniki javnih organizacij so čestitali Selanom in jim zaželeli tudi za prihodnost ves uspeh. Tajnik KKZ Nužej Tol-majer in osrednji tajnik NSKS Jože Wakounig sta obljubila Selanom vso možno pomoč pri razmahu športne dejavnosti (podpora za stroj za pripravo tekaške proge). Uspehi Selanov so dokaz, kake uspehe lahko dosežeš z lastno pobudo, s samopomočjo, z zaupanjem v lastno moč in sposobnost. Po podelitvi častnih diplom in značk se je predsednik Ivan Olip zahvalil zastopnikom vseh javnih ustanov za dano in obljubljeno podporo in naznanil, da so v soboto, 9. februarja, poleg obstoječih treh (smučarski šport, namizni tenis, nogomet) ustanovili še četrto sekcijo, sekcijo za smučarske teke. Vodil jo bo Vili Rakuschek, pomagala pa mu bosta Tomi Oraže in Tomaž Roblek. KD „LEPI VRH“ — SK „DEVIN“ vabita na tekmovanje v veleslalomu za 5. POKAL „LEPI VRH“ Kraj in datum tekmovanja: 24. februarja 1980, ob 10. uri v Ovčji vasi. Tekmovalne kategorije: Baby sprint (do 1971), Miški in Miške (69/70), Medvedki in Medvedke (68), Cicibani in Cicibanke (66/67), Pionirji in Pionirke (64/65), Mladinci in Mladinke (62/63), Člani in Članice (48/61). Prijave: Prijave z letnico rojstva naslovite na: Smučarski klub DEVIN, Devin 77/B, 34013 Devin-Duino Trst. Zamejska društva morajo izpopolniti in predložiti priložene obrazce! Vpisovanje se zaključi nepreklicno 20. februarja ob 21. uri. Startnina: 2000 lir. Pogoji: Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Preklic: V slučaju neugodnih snežnih razmer bo organizator pravočasno obvestil vsa društva za kraj in datum tekmovanja. Organizator si obenem pridržuje pravico, da pravilnik po uvidevnosti spremeni. KD „LEPI VRH“ — SK „DEVIN“