Qlpom NO. 60 jlMEiiSiw Domoviw m /^/? f • /0Oa rOi "i < ^ ^ArCAN IN SPIRIT FOR€IG.^ IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSRAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 1. 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI MRZEL APRIL Svinčeno je nebo, brez listov je drevo, pomladnega ni cvetja in ptičjega ni petja. Vetrov srditi piš podi se okrog hiš. Ni strah nas tvojih sil, vihravi ti april! Naj še tako hrumiš in golo drevje viješ in z mrzlim dežjem biješ, srca ne preslepiš. Srce je polno nad — pred durmi je pomlad! Ivan Zorman NOVI GROBOVI Porota obložila osem REPUBLIKANSKA STRANKA \izCUveianda PRIČELA OPUŠČATI NIKONA I in okolice Frances T. Svete V 75. letu starosti je v petek , U ffatttll zvečer nenadno umrla na domu Lu llcv!jfimjv Y RClilU prances T. Svete, rojena Kmet. ______ H127 Neff Rd., rojena v Cleve- Zvezna porota je zadnji pe- čianQ¥ Harodne oardeizimi sonamnar°,čiii’na-i name'i: stimo termostat na 68 F, da bo- mo varčevali z energijo. Za po- “ " ” w vac * m m. ' letje so se odločili pozvati vso j _ ^e-ia deželo, naj namesti klimatske! Hepublikanski strankarski vodniki so začeli zapuščati Ni- iandu, žena Johna, mati Florence Vrataric, Lillian Pertekel in Evelyn Svete, stara mama Sandre Pertekel, sestra Garonne Turk, Mary Prijatel, Antoinette Bukovnik, Josepha Kmet, Mildred Stih, Berthe Snyder, naprave za hlajenje na 80 F namesto na običajnih 70 F, da ne bodo elektrarne preobremenjene tek obtožila 8 pripadnikov Narodne garde kršenja civilnih pravic študentov v | y vrožih poietnih dneh. Kentu 4. maja 19/0. Tedaj _____,t____ so bili 4 študentje mrtvi,: , , . 9 pa ranjenih. /DA fcOCIO Umakdlle CLEVELAND, O. - Zvezna, .Gertrude Stih, pokojnega Anto . _ _ v . I na, pokojne Pmse Rogel, pokoj- Foro^a> ie za^e’a sx0Je eoi I nih Vitusa in Edwarda. Bila je : koncem lanskega leta, je zadnji. Podružnica št. 14 Slovenske xona in načrtovati od njega neodvisno pot. Podpred- ženske zveze ima svojo sejo ju-sednik G. Ford je v soboto v Chicagu Odbor za ponov- tn- v torek, ob sedmih zvečer v no volitev predsednika leta 1972 označil za ‘objestno, Slovenskem društvenem domu izbrano stražo političnih mladostnikov”. Zbrane re- na Rec!ier Avenue-publikance je pozval, naj poskrbe, da predsedniški Vsakoletna carinska dražba — kandidati leta 1976 ne bodo sestavljali posebnih vo- Clevelandski carinski direktor livnih odborov izven stranke. sporoča, da bo vsakoletna carin- :ska dražba zaplenjenih in zapu- V soboto je ------- CHICAGO, 111. ; ščenih predmetov v četrtek, 4. Jaworski je dobi! zahtevano gradivo ; na zborovanju republikancev s vljudo odgovoril: “Jaz ne verni; aprila, na 5451 North Marginal ... ...... „ , v v “j “ . (srednjega dela naše dežele go- Nato pa hitel k naslednji točki 1 Rd. pri E. 55 St. in Lakeshore. (članica Društva sv. Marije Mag- j petek izročila okrožnemu .zvez , Vladi ZOA in (Tajske sta vorj| me(j drugimi podpredsed- razprave. Prodaja se bo začela točno ob Ualene št. 162 KSKJ. Pogreb bolnemu sodniku .F J. Battisti o o- sporazumeli o delnem nmi';nik ZDA Gerald Ford. V svo- ku ameriških oboroženih | .tm gOVOru je označil Odbor za no, da se je stranka odločita od- razpolago, sil iz Tajske. j ponovno izvolitev predsednika makniti od Nixona, pozabiti na Vpis v voli viti imenik— BANGKOK Taj — Tu je bi-1 1972- ki je vodil, ves volivni boj (Watergate in njegove zadeve, kij Vsi, ki so postali v zadnjem Bilo je na splošno precej očit-(9. dopoldne. Parkirni prostor na jutri ob 8.45 iz Grdinovega po-; tcžibo 8 pripadnikov Narodne grebnega zavoda na Lake Shore ; garde, ki so~ 4. maja 1970 stielj«-Blvd. s pogrebno mašo ob 9.30 j h v študente tekom soočenja na v cerkvi Marije Pomočnice na j kampusu univerze v Kentu. Te-j ' v.'.‘"‘‘j 1 “j'. “ •''' . jn se prj tem za.pietel v vrsto: delajo težave Nixonu in njegovi časi polnoletni, ki so se selili Neif Rd., nato na pokopališče j daj so bili 4 študentje mrtvi, 9 '° ZD \ i'nTMske do- ■ nezakonitih dejanj, zaradi kate-(vladi, ter se ozreti po novih vod- ali spremenili svoje ime s po- S a 86 V ' ' V 'rih morajo sedaj njegovi članijnikih. (roko, se morajo najkasneje do 8. . . T , 0 . , | ?'/. zgroženih Sil 17 Taiske koodgovarjati pred sodišči, za “ob-j ‘‘0ni 50 lačni P° novem vod-; aprila vpisati v volivni imenik. J aworskemu zahtevane do- Jack Sargm [tožb. 'skl1 ' ' ‘ ‘-1 'N’ ■ ift.tr.n i7ur„no stražo nolitiAnih • stvu,” je dejal o konferenci re- če hočejo imeti priprimarnih kumente za nadaljevanje v 78. letu Starosti je umrl v pet pripadnikov čete G 107. o- je suha doba v Indokim pri kra- ^’tnikov” V nadaLnein «o publikancev'v Chicagu bivši na- volitvah' drugi mesec pravico Euclid General bolnici Jack klopnega konjeniškega polka jej ju in nič več verjetno, da bi rde- n.Ldostmkm . V nadaljnem go , R1-^ ,, jalasnvania ,,ti^ (Bela hiša je zadnji petek pi e- ( ygpnjp dala posebnemu tožilcu L pa. ranjenih. Vse prejšnje preiskave so se končale brez ob- govorili o večjem umiku ameii- preiskave. VOl u w.cmWirON DC - Po'Sar*in'. 847 R !55 St' kier ie bilo obtoženih namernega napa-: 6i začeli koko večjo ofenzivo daljšem obotavljanju mLmaho-Lrm'Jk'flVJVif'LlmT i da in Pres‘raževania 2tudCnVv P7°lbKVe7! .VjTuml « ono selniški kandidTtf led 1976JaJ organizirat.. Novih vod- vsak dan med tednom od 8.30 naj je Ford pozval vodnike I r°dni načelnik Ray C. Bliss iz glasovanja. Glavni volivni urad poskrbe, daVe bodo pred-j Akrona> ki to konferenco po-(na 2400 Payne Avenue je odprt n n -l Nivnn : ?aicic’ oče Charlesa Sepic in I skih demonstrantov. Ker so bili! Iz Tajske bo odšlo kakih 8,000 , vanju se je predsednik Nixo ; Sargin, 4-krat stari odločil v petek izročiti pose one- j jvana Rener iz Buenos mu tožilcu Leonu Jaworskemu i Ajresaj Argentina, Frančiške pod kaznijo zahtevane doku-j jvanke Qukc, Marije Ken-mente za nadaljevanje preiska- ( jn Lucjje Pavlic, vse štiri v ve v zadevah Watergate, Inter- { Jugoslaviji. Rojen je bil v Do-national Telephone and 1 ele- jenjahj Štanjel na Primorskem, pri tem 4 š.udeutje mrtvi, jo I umeriščih vojakov, pretežno le-1 j ^ možna za to dejanje dosmrtna | talcev. Tako jih bo ostalo se o-: predhodnega edebrenja 11'eRerja je bil tam tudi sen. C. bili obtoženi: koli 27,000 moz, pretežno letal-1 ncgd Pieaho° -•’a c' ; h. Percy. ječa. Drugi trije so prestopka napada in strašitve, ( cev, ki služijo kot strateška reki se ni končal s smrtjo, za kar j ztrva za južnovietnamske oboje predvidena najvišja kazen i rožene sile, če bi se Hanoi odloki'$1,000 globe, (čil začeti kako večjo ofenzivo graph Corp. ih Zvezo j od koder je prižel v Ameriko j j proti jugu. Ne tajskih letališčih SKin zaarug. 1 ^ ■' ^° ^° ^^ ^ ^ 1 * ’ ^ - ^ 1 1 leta 1912, zaposlen 30 let do svo-; 1?3 ^ med njimi ludi bo ostalo še nekaj B-52 bombni- iLLuji (1 r: jMožencL ^ c:;p™iLri"in dru' petek je potekel rok za ptecua- Corp. Pogreb ob 3.15 iz Zeleto- ^ Ameriški delnic umik s Tajske jo.. Predsednikov tiskovni tajnikovega pogrebnega zavoda na 458 j 1 '_ [ kaže> da se razmere v jndokini t'(Pteiml Merkar ima ! £ nemi, tožilcu vse, kar je zahte- [ pališče Vernih duš. Družina pn- - a,egnetn0 !,0ije ' so najboljši izgledi ža pomiritev to stvarno zgodilo, ker posebni | cvetja darove za Multiple Sele tožilec ni o tem podal nobene j rosis Society. ska ladja Mariner 10 je zadnji, Kc.mbodzi je vlada Lon Nola ne izjave. Med tem je še vedno odprto vprašanje zahteve pravosodnega odbora Predstavniškega doma. Ta zahteva od Bele hiše 42 po- ( snetkov razgovorov v Beli hiši J in še vrsto drugih dokumentov. Nadziranje premirja vzdolž Sueškega prekopa petek letela komaj 460 milj od-( dalj ena, mimo malega planeta kaj trdnejša, četudi je še vedno v hudi nevarnosti, med tem ko Merkur, najbližjega Soncu, in! se položaj v Južnem Vietnamu posnela njegovo površino. Ta jej ustaljuje. Med tem laste nape- Poleg Forda so govorili na narodni konferenci republikanski vodnikov s Srednjega zahoda ( še narodni načelnik George1 Bush, kalifornijski guverner Ronald Reagan in bivši njujor-ski guverner Nelson A. Rockefeller. Gerald Ford je žel burno odo-oravanje, ko je dejal: “Nikdar več ne smejo Amerikanci dovoliti objestni, izbrani straži političnih mladostnikov, kot jo bil Odbor za ponovno izvolitev predsednika, iti mimo redne re-( zjutraj do 4.30 popoldne, v soboto pa od 9. dop. do 12. Truplo najdeno— V četrtek najdeno truplo v | bližini golf igrišča na Boston jRd. v Hincklevju, so na temelju X)<3St*. [zobovja spoznali za umorjeno in WASHINGTON, D.C. — Držav-' od 25. oktobra lani pogrešano 18 ni tajnik dr. Henry Kissinger let staro McWeeny. Duševni se je zadnjo soboto poročil z zdravnik di. W. M. Gill je med Nancy Maginnes, s katero se tem zadnji petek sporočil sodi-je spoznal, ko je bil začasni šču, da je 26 let stari Lee Schroe-zunanjepolitični svetovalec ^er z W. 49 St., ki je obtožen guv. N. A. Rockefellerja v 1 umora Christine McWeeney. du-volivni kampanji za predsed-(seno popolnoma zdrav in se zanika ZDA. Po poroki sta od- j veda resnosti obtožbe, letala Kissinger in žena v Odbor— Acapulco na poročno potova- Štajerski klub ima za tekoče nje za 10 dni. poslovno leto sledeči odbor: voNSION', Jug. - Sem je bil v | predsednik Tone Zgozmk, pod- ut ve! zelo podobna površini Lune in tost v Usodna napaka tega Odbora je bila, da je ustvarjal svoja vzhodnem delu Burme, | ;astna pravila in tako povzročil svoj lastni polom. Kršil je zgo-' iovinsko načelo dvostrankarske-: ga sistema v Ameriki in. dirjal kur vrti okoli svoje osi zelo po-samovoljno preko zrele poli- Marsa. Na površini planeta so kJer P° vsem sedeč Kitajci pod-WASHINGTON, D.C. — Pre- odkrili tudi nekake doline, o ka- j pirajo rdeči upor._____________ Bela hiša je odboru"'"sporočila, ( PiranK Izraela in ° krše~1 terih Pa ne vedo’ kako bi na-i 1 da del posnetkov, ki jih ta .zah- niu določi! premirja na podroc-(stale. , . . f „ .. . ., ju . tevi s jloh ne obstoja Vpraša- iu vzhodno od Sueškega preko- Iznenadila je ugotovitev, dajcasi, magnetnega polja niso pri- (pene sodbe m skusenj redne • ! Sp ° , ■ - pa je privedlo ameriško obve- ima Merkur magnetno polje, ki čakevali. To je sorazmerno šib-[ republikanske strankarske orga- jejo v'razgovorih med pravnima ! Sevalno službo do sklepa, da ; ga pri Veneri in Marsu niso mo- ko, le 4K jačine zemeljskega. ( nizacije.” zasto n;kcma odbora in med J o101'3!0 ostati fotografije ameri- gii dognati, pač pa ga ima Zern- Mariner 10 je bil poslan na pot Ko je kmalu po Fordovem go- St Clairom^pravnim svetoval-Akih vohunskih satelitov za to Ija. Magnetno pelje naj bi bilo novembra 1973 ter je letel 5. fe-jvoru neka ženska srednjih let cem Tedsednika Nixona ' Ver- Podr°čje strogo tajne in dostop-' posledica vrtenja žareče gmote bruarja mimo planeta Venere, | vprašala na seji delovnega od- P " ne je določenim osebam. zemeljske notranjosti okoli nje- zadnji teden pa mimo Merkurja. | bora: Zaka j kdo tu ne brani Zdi se, da so podatki s teh fo- ne osi. To vrtenje naj bi ustvar- Na tem je ugotovil tudi redko o- predsednika?, ji je načelnik re- tografij našli v zadnjem času jalo električno polje slično, kot zračje, katerega sestave pa se publikanske stranke iz Michi- pot do nepravih rok. ga ustvarja dinamo. Ker se Mer- niso proučili. gana William f. McLaughlin četrtek prišel na privaten ; P^edsed. Stanley Cimerman, cbisk predsednik Egipta An-Kaj. Slavica Turjanski, blag. Rovar Sadat. Hotel se je pogo-jzika Jaklič, gospodar Rudi Pin-voriti s Titom — o katerega 1 tar, pomoč. gos. Branko Senica, kapi v Jugoslaviji nič ne po-I odborniki: A. Sepetavec, K. vedo — o politiki na Srednjem Kozinski, F. Gorenšek, J. Fer- jetno bo Bela hiša odboru vsaj delno ustregla, če že ne v celoti. . Za strele na Stennisa 10 do 30 let zapora WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik Joseph Waddy Jr. je zadnji petek obsodil 19 let starega črnega fantina Tyrona L Marshalla, ki je pred poldrugim letom težko ranil sen. J. Stennisa tekom repa v bližini senatorjevega doma, na trikrat po 10 do 30 let zapora. Fant ni kazal nobenega obžalovanja in je izjavil, da te obsodbe ne sprejme. Odgnali so ga s silo iz sodne dvorane. Njegov brat, ki je bil tudi udeležen pri napadu, je bil obsojen na 15 let zapora, med tem ko je bil 18 let stari Derick Holloway oproščen, ker je pristal, da bo pričal proti soudeležencema. ITALIJA SE BD DRŽALA MIROVNE POGODBE IN LONDONSKEGA SPORAZUMA l rvnumski prerok Večinoma oblačno, najvišja ( temperatura okoli 49 F (9 C), i GORICA, It.1 — Spor med Italijo in Jugoslavijo o suverenosti nad Svcbcdnim tržaškim ozemljem je povzročil precej vznemirjenja in nekaj napetosti na meji. Italijanska vlada se je postavila na stališče, da pripada suverena pravica nad Svobodnim tržaškim ozemljem Italiji, ker pariška mirovna pogodba glede določil o Svobodnem tržaškem o-zemlju ni bila izvedena. To stališče je zastopala javno v noti, ki jo je poslala Jugoslaviji 11. marca. Jugoslavija je italijansko stališče odločno zavrnila in ga označila za napad na nedotakljivost j u goslovanskega ozemlja, za napad na mir in ustaljenost v Evropi. V Rimu so v odgovoru na jugoslovansko noto bili umirjeni in pomirljivejši kot v noti 11. marca. V odgovoru, datiranem z 19. .marcem, ugotavlja italijanska vlada, da mejna črta, kjer se nahajajo trije obmejni prebedi Pesek, Škofije in Lazaret, ni sad mirovne pogodbe, temveč le L o n d o nskega sporazuma c razdelitvi bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja ter zato še nima značaja dokončnosti. Postavljati na jugoslovanski strani omenjenih krajev obmejne napise “SFRJ” in “SRS” je zato nedopustno in neupravičeno. Italija se bo tudi v bodoče držala glede neodvisnosti in celovitosti drugih držav mirovne pogodbe, Londonskega sporazuma in načel Združenih narodov. Zato je celovitost jugoslovanskega ozemlja izven razprave, pač pa italijanska vlada obžaluje ostri ton in argumente, ki so v zadnji jugoslovanski protestni noti, saj vznemirjajo italijan-sko-jugoslovanske odnose. Italija je kljub temu odločena še naprej razvijati in gojiti do- sedanje odnose dobrega sosedstva in prijateljstva z Jugoslavijo, kar pričakuje tudi z jugoslovanske strani. Italijanski odgovor je zelo spreten, se prav nič ne umika od pravnega stališča, ki ga je Rim zavzel, “obžaluje ostrino jugoslovanske note” in skuša tako zvrniti odgovornost za poslabšanje odnosov na Jugoslavijo, istočasno z a n i k a va vsako namero kršiti “celovitost” Jugoslavije in trdi, da hoče Italija “še naprej razvijati in gojiti dosedanje odnose dobrega sosedstva in prijateljstva z Jugoslavijo”. Vsekakor mojstrsko delo rimskih diplomatov, ki jim celo “bi-zantinstvo” Balkana ni kos! Po sodbi poznavalcev razmer rimske politike, se zdi, da so v krogih italijanskega zunanjega ministrstva, ki mu načeluje demo-kristjan Aldo Moro, prevladale sile, ki jim očividno ni do končne pomi- ritve na tej občutljivi meji. Vse to bo lahko pokvarilo o-zračje sodelovanja na obeh straneh meje, še posebno pa bilo kvarno za zamejske Slovence, ki bodo prvi občutili posledice tega diplomatskega zapletljaja, kot ugotavlja slovenski tukajšnji tednik “Katoliški glas” v svoji številki od 21. marca 1974. Ta list opozarja Italijane na zgled nemškega kanclerja W. Brandta, ki se je uradno odpovedal vsem nemškim zahtevam do ozemelj, ki so pripadla po drugi svetovni vojni Poljski in vsem pravicam do delov Češkoslovaške, ki jih je Nemčiji priznala zloglasna monakovska pogodba 1. 1938. Pravi, da bi bilo zelo koristno za mednarodni mir, če bi Italija dobila svojega Brandta. Pri tem ne bi nihče ničesar izgubil, vsi bi pa pridobili, saj bi bili tako postavljeni temelji trajnega miru med Italijo in Jugoslavijo. vzhodu. Jugoslovanski viri j Mil, A. Pintarič, razsodišče: An-trdijo, da je Tito Sadata spre-! gela Pintar. Alojz Ferlinc in jem čisto uradno in ga prije- Kristina Srok. K!ub je sklenil mal zaradi tega, ker sc je zav- [prirediti 16. junija svoj piknik zel za obnovo dobav olja ?.DA. na Slovenski pristavi, 2. novem-in ker da ni dovolj pazljiv pri bra pa martinovanje v dvorani ohranjevanju arabske edino-j P1'! Sv. Vidu. sti. Sadat je bil tako nejeve- Priznanje rojaku— Ijen, da je odpotoval domov Euclid General Hospital As-pol dneva preje, kot je name-! sociation je počastilo šest ugled-raval. : n'b poslovnih oseb za 25-ietno CLEVELAND, O. — NYT je v sodelovanje. Med njimi je tudi sobotni številki iz Beograda i naš rojak Michael Telich, znani poročal, da se tam jeze na j zastopnik Sun Life Assurance ZDA, ker da državni tajnik j Co. of Canada. Čestitamo! Kissinger že 3 mesece odkla-: Prosti pozdravi— nja sprejem jugoslovanskega Vodniki privatnih kratkova-poslanika. lovnih postaj nudijo zopet so- ZUEEICH, Šv. — Pisatelj Alek- rodni kom vojakov ZDA v pre-sander Soženicin, h kateremu j komorju možnost pošiljanja poje prišla iz Sovjetske zveze j zdravov za Veliko noč. Kdor bi družina, je dejal včeraj, da j tako pozdrav rad poslal -—- ne nima namere obiskati ZDA. j stane nič — naj kliče Andrew poudaril pa je važnost stikov [ Doles, 381-941)2, Ken Simon 236-med ameriškim in ruskim na-j 5402 ali Eunice Bernon, 932-0715. rodom. PARIZ, Fr. — Predsednik vlade V glavnem uradu Continental Razstava— Messmer je dejal, da mora Francija okrepiti ..svoje ..obrambne sile za slučaj ameriškega umika iz Evrope, v kar pa on sicer ne verjame. banke, 1255 Euclid Avenue, bo od 1. do 5. aprila razstava hrvaške narodne umetnosti. Del čistega dobička bo razdeljen med clevelandske dobrodelne usta- TRIPOLI, Lib. — Libije ja pre- i nove. vzela Royal Ditch-Shell oljne I Seja— naprave, ko je preje dosegla 51%-lastništvo te družbe v Libiji. Exxon se med tem pogaja z Libijo, ki hoče tudi 51% lastništva njene imovine v Libiji. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima svojo sejo to sredo, 3. aprila ob dveh popoldne v šoli sv. Vida. Po seji zabava. i | Zadnje slovo— -----o----- ( Članice društva sv. Marije Nagla rast prebivalstva [Magdalene št. 162 KSKJ bodo WASHINGTON, D.C. — Pre- danes ob dveh popoldne molile bivalstvo ZDA se je med 1850 in 1950 pošeštorilo, od 23 milijonov i je porastlo na 151 milijonov. v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. ob krsti umrle članice Frances Svete. rr umeriš?^ domovina, april i, 1974 P:jl| ^aSERI$KA HOHOVify/l 6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 E R ■ C-/T "U—O fVl I National and International Circulation Jr'ubiished. daily except Wed., Sat., Sun.; and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ” — • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9,00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO "4@!^>83 No. 60 Monday, April 1, 1974 Obsedenost z Watergate I. Časopisje, radio in televizija nam vsak dan potiskajo pred nos Watergate in vse, kar je z njim v zvezi. Po cele strani je takih poročil v časopisju, ko je za nešteto drugih važnih novic na razpolago komaj po nekaj vrst. Ni poročil na radio in televiziji, da ne bi omenili Watergate. Ždi se, kot da so poročevalci v naši deželi naravnost obsedeni z Watergate; njihove oči so tako vztrajno in neprekinjeno u-smerjene v to zadevo, da ne vidijo nič drugega, pa je lahko še tako pomembno za našo deželo in svet. Watergate je njihovo geslo! Svet gre vendar dalje, zadeve Watergate ga niso ustavile, ga niso ohromile, ohromile pa so do neke mere našo deželo na našo lastno nesrečo in na nesrečo vsega svobodnega, demokratičnega sveta. Ta nas gleda začudeno in ne ve prav, kaj naj si o nas misli. “Psi lajajo, karavana gre dalje,” pravi arabski pregovor. To isto velja za našo deželo in za svet. Oba gresta svojo pot, pa naj obsedenci z Watergate še tako kriče in mahajo po zraku! Nikogar ni, ki bi hotel zagovarjati politično moralo, ki je privedla do vloma v demokratski glavni urad v Water-gate zgradbi v Washingtonu, ki je omogočila vse druge nastope, ki so sedaj znani pod “Watergate”. Ponovno smo poudarili, da je v politiki, to se pravi v javnem življenju morala prav tako potrebna, kot v privatnem. Resnično moralen človek v tem pogledu ne bo delal nobene razlike, on se drži moralnih načel v vsem svojem življenju, na vsakem koraku in vselej. Dokler je uživala krščanska morala v naši deželi splošno veljavo, dokler so jo vsaj javno vsi poudarjali, je tudi zahteva po politični morali bila močna. Na žalost je večina politikov moralna načela priznavala, jih celo redno navajala, pa se jih le redko res tudi držala. V tem pogledu je na razpolago obilo primerov iz novejše, nove, pa tudi iz starejših dob naše politične zgoodvine. Nič čudnega torej ni, Če ljudje kar na splošno trdijo “politika je umazana” in gledajo na vse politike z močnim dvomom, če ne že kar s sumom v njihovo poštenost. To ima svoj vzrok v ameriškem mišljenju in delu. VeT čini ljudi je prvo in najvažnejše — uspeh. Manjši del se pri tem ozira na sredstva, ki vodijo k uspehu, večini je malo mar, ali so pravična, dovoljena, moralno sprejemljiva ali ne. Važen je uspeh! To velja v zasebnem kot v javnem življenju ... Prišli smo tako daleč, da svojega življenja del prebivalstva naše dežele ne ureja več po temeljnih naukih krščanske morale, ki so bili do nedavnega tudi temeljni nauki in vodila za ves zahodni kulturni svet, ampak po tem, kaj je večini sprejemljivo. To, kar večina dela, je “tudi prav”! Ugotovitve javnih povpraševanj so postale pre-nekaterim merilo za njihovo ravnanje v življenju. Če drugi tako, zakaj ne bi jaz? To je temeljna napaka, to je temeljni greh naše družbe! Lahko vsi trdijo, da 2+2 = 5, pa bo še vedno napak. Isto velja tudi za temeljna moralna načela, po katerih naj živi naša družba. Ta ostanejo pravilna, pa naj jih vsi prelamljajo, jih vsi postikajo v kot kot “nesodobna+in ‘zastarela”. Preteklost človeških rodov, narodov in držav nam priča o tej resnici, pa priča tudi o tem, da je bil začetek moralnega propada nekega naroda tudi začetek padanja njegove moči in zdravja. Naša dežela je v zadnjih letih brez dvoma doživela precejšen pad splošne morale in seveda tudi politične' Pri tem je treba opozoriti na dejstvo, da je večina naroda še vedno zdrava, da je mladina kljub vsemu materializmu in oportunizmu odraslih ohranila idealizem, vsaj v svoji večini. Ne smemo namreč našo mladino soditi po nekaj tisočih skrajnežev in izgubljencev, ki iščejo smoter življenja v uživanju mamil in v predajanju spolnosti. Naši mladini se moramo preje čuditi, da se še tako do-pro drži, kot jo obsojati in grajati, če pomislimo na naše šole, ki so postale dejansko tovarne za vseh vrst strokov-njake, pozabile pa so na svojo temeljno nalogo — na vzgojo. Ljudi je treba v prvi vrsti vzgajati, potem jih šele učiti raznega, za življenje potrebnega znanja. Za človeško družbo je koristnejši značajen, pošten mož s povprečnim ali celo pičlim znanjem kot pa najboljši strokovnjak, ki je brez značaja, ki nima nobenega smisla za skupnost, za odgovornost do bližnjega in družbe, ki išče vedno in povsod samo samega sebe in svojo korist! Mladina potrebuje vzore, potrebuje lepe zglede. Njeni učitelji in vzgojitelji ji to le redko nudijo, so jim žal dostikrat v marsičem preje zvodniki kot — vodniki! V preteklih letih smo doživeli, da so naša sodišča nekajkrat prijela in obsodila ljudi, ki so “uspeli” na nepošten način tako v privatnem kot v političnem življenju. Njihova obsodba je bila vsej deželi v nekako uteho. Ob razglasih takih obsodb smo dostikrat slišali: Pa je le še nekaj pravice! Tisti, ki so hodili po nedovoljenih potih, so se ob tem lahko ustavili in pregledali svojo pot. Nekateri so se ob tem morda zresnili in krenili na “varnejša” pota, drugi so ostali na stari poti in jih morda mučijo vsak dan skrbi, kdaj bo po njih segla roka “pravice”, ki se nam včasih zdi silno kratka, pa vendar dostikrat doseže krivca. V Sloveniji so včasih v tej zvezi dejali: “Bog ne plačuje vsako soboto!” (Konec jutri) i I j BESEDA IZ NARODA I Pii Sfovesigl ¥ ¥@n®zueii CLEVELAND, O. — Gremo na sonce! Najrajši imamo zimo, ki je najkrajša. Teme in mraza nam je vsem hitro zadosti. Spet si zaželimo sonca, zelenja in cvetja. O, kako so nam dobrodošli prvi znanilci pomladi: že-frani, zvončki, vijolice, tulipani in hijacinte, ki vkljub snegu in mrazu silijo iz zemlje. Zato sem se tudi jaz prav rad odzval povabilu Fr. Toneta Vukšiniča, župnika iz Wellanda v Kanadi, tam v sredi januarja, naj se mu pridružim in skupaj z njim poletim za pticami selivkami doli na jug, kjer vlada večno poletje. “Pojdiva v Venezuelo, v glavno mesto Karakas,” mi je pravil, “tam sta dva slovenska duhovnika na veliki, špansko govoreči fari, gg. Janez Grilc in Milan Hlebš, ki naju vabita. Milan mi takole piše: Pridi Kanadec z mrzle ravnine v venezuelske gorke planine. Mrzel je led — pridi se gret. G. Tone si je po nasvetu zdravnika in z dovoljenjem škofa vzel 3 tedne dopusta, da se odpočije in se zdravi; jaz pa sem si ga sam vzel po lastni previdnosti, da kdaj v bodoče ne zbolim: in — hajdi, pa sva šla. Iz Buffala v Curacao “American Lines” so naju vzele na svoje peruti in naju v poldrugi uri postavile v New Yorku na tla. Tam sva z vso naglico presedla na velik moderen jet in po 4 urah prijetnega poleta pristala na otoku Curacao v Holandskih Antiljah, nedaleč od venezuelske obale, zapadno od Karakasa. Kaj ni to ime Curacao (izgovori se Kurasau) čudno in nenavadno? Zveni indijansko, piše se po portugalsko, prebivalci otoka govore staro špansko narečje, ki mu pravijo Pidi-mento, gospodarji so pa Holandci. Otok ni velik; kakšnih 134 kv. milj. Glavno mesto Willemstad — 50,000 prebivalcev — ima velike čistilnice za nafto (rafinerije). Mesto je ob globokem zalivu z izvrstnim pristaniščem, tudi za naj večje tankerje. Tam od jezera Marakajbo iz bližnje Venezuele dovažajo nafto — črno zlato v čistilnice in od tam odvažajo v svet bencin in druge mnogovrstne proizvode iz nafte. Morsko obrežje je skalnato in ni ugodno za kopanje in sončenje. Je pa,nedaleč proč na za-padni strani manjši otoček po imenu Aruba z lepim obrežjem, idealno kopališče za tiste, ki iščejo miru, sonca in toplih morskih valov. Vsa, tudi naj večja letala, pristajajo najprej na A-rubi, kjer odložijo turiste od severa in naložijo tiste, ki se lepo ogoreni od sonca vračajo domov na sever. Midva sva pristala na Kurasau veselo razpoložena; a prav tam naju je takoj ob prihodu doletelo dokaj neprijetno presenečenje in nama izkvarilo žida-no voljo. številka 13 in Eksorcist V New Yorku sva vstopila na letalo med zadnjimi potniki. Bilo je skoraj do kraja zasedeno z izjemo par poedinih sedežev ob prehodu po sredi. Samo v vrsti št. 13 so bili še trije sedeži prazni. In prav v tej 13. vrsti so na- ma pri pregledu določili dva sedeža, tretji je pa ostal nezaseden. “Glej no, sem dejal, kako je to, da so prav nama prihranili št. 13; najbrž zato, ker so videli, da sva duhovnika, ki nimava praznovernega strahu pred trinajstico, ki da prinaša nesrečo. Znano je vsem, da ima večina svetnih ljudi vražarski strah pred njo. Zato v mnogih hotelih nimajo sobe s to številko.” “Vsedi se brž, pa tiho bodi; kaj besedičiš o vražah in trinaj-stici,” me je pokregal Tone. “Jaz sem nadaljeval: “Ti ne veš, kakšno zanimanje je v Clevelandu za knjigo in film “Exorcist”. Vrtijo ga v kinu Colony na Shaker Square. Dolge vrste čakajo pri blagajni. Po tri ali štiri predvajanja so ob sobotah in nedeljah. Vse ga drvi gledat, vse govori o njem. Večji šolski otroci in mladostniki so me vpraševali, če sem že kdaj izganjal hudiča. Pravili so, kako je tisti film strašen, grd, naravnost ogaben.” “Sem res radoveden, kaj si jim odgovoril,” pravi Tone, saj dandanes še malokdo jemlje pekel in hudiča zares. Vse to smatrajo za Halloween’s bau-baus. Izobraženci to razložijo kot posledice možganskih motenj, podzavestnih pritiskov in raznih živčnih in duševnih obo-Ijenj. I kaj! Opozoril sem jih preteklo soboto s prižnice, da to, kar opisuje knjiga in prikazuje film, nikakor ni izmišljena grozotna štorija, plod človeške domišljije, da te, ko jo gledaš, zona spreletava. Vse, kar je opisano in prikazano v Eksorcistu, so s prav malo izjemami resnični dogodki in pojavi obsedenosti, povzeti iz verodostojnih, kliničnih in cerkvenih zapiskov. Dodal sem še, da so vsi ti pojavi in dogodki take vrste, DA JIH NOBENA zdravniška ali , druga svetna znanost ne more razložiti, ker so tako strašni, da jih more povzročati le neka sila ali inteligentno bitje iz drugega sveta. Ne čudimo se, da je film strahoten, grd in nagnusno-nesra-men, kar se ujema s Sv. pismom, ki pravi, da je satan “nečisti .duh, lažnik in ubijalec od začetka”. Kaj drugega naj pričakujemo od njega. O, jej — kaj bo pa zdej! Hitro nam je minil čas med pogovori, ko smo leteli čez Atlantik, Karibsko morje in pristali na Kurasau. Spočita in spuščena sva šla iz letala in že naju je objelo tropsko poletje in s toplo dlanjo bežalo telo in dušo. Nasmejana sva med rojem drugih sopotnikov jadrno hitela k tekočemu traku in 1 vrtiljaku, da pričakava najine kovčke in potne torbe. V hotelu “Country Inn” sva imela naročeno sobo za 3 dni. Malo se bova razgledala po otoku, nato pa spet razpela peruti za zadnji kratki polet čez sinje-zeleno ožino Karibskega morja v venezuelsko prestolico Karakas, kjer naju bo čakal Milan s svojim kebrom (Volkswagen). He j-juhej, zbogom zima in mraz! Tu roFce cveto in ptički pojo in nas’ga veselja še konca ne ho. Val’ igrajo, rib’ce imajo dobrovoljni ples. Tudi midva bova kmalu za tri lepe tedne vmes. Stojiva pri vrtiljaku z drugimi in čakava, da tekoči trak porine najino prtljago nanj. Toda trak je izbruhal kovčke in torbe vseh drugih, najinih pa ni bilo. Drugi so ročno grabili vsak svoje in hiteli skozi vselitveni in carinski pregled. Midva sva zaskrbljena in razočarana še vedno strmela v prazni vrtiljak. Najinih kocko v ni in ni bilo; stala sva tam praznih rok in temnih obrazov samo s tem, kar sva imela na sebi. Jej, kaj bo pa zdej! Še sva stala tam, ko je prišla ena rediteljic in strežnic z letala pogledat, če je tam s prtljago in pregledi vse v redu. Takoj je telefonirala na Aruho in tudi v New York. Nato pa naju tolažila, da bodo pomoto odkrili in še nocoj telefonirali, kje je in kdaj jo dobiva. Dala sva ji telefonsko številko najinega hotela “Country Inn”, vzela taksi in odšla. še vrag je včasih nedolžen Med potjo v hotel sem jaz začel godrnjati. “Nikar ne verjemi,” sem dejal Tonetu, da bova najine kovčke kar takoj že jutri dobil a. Na tistih letalskih džunglah v New Yorku so jih zamešali in bogve kam so šli; morda v Evropo ali kam naprej v Južno Ameriko. Ničesar nimava, še pižam in britve ne. Trgovine so že zaprte. Sicer pa si ne mislim izletniške bale na novo tukaj kupovati. Spala bova v isti sobi. Nerodna zadeva, ali ne?” E, beži beži, pravi Tone, prtljaga bo jutri tukaj. Smej se! Za nocoj bova pa tako uredila: Ko se bom jaz spravljal v posteljo, poj deš ti v kot mižat. Ko boš pa ti na vrsti, bom pa jaz mižal in se pokril čez glavo, pa bo, vse lepo in dostojno. Le norčuj se, sem rekel, jaz bom samo nocoj mižal v kotu, jutri pa šel s prvim avijonom nazaj v Cleveland. Ti pa lahko sam tukaj hodiš mižat, če te to zabava. Tone pa nazaj: “Nikar se mi ne kujaj; tudi če ne dobiva najinih stvari nazaj več dni, bova kupila nekaj najpotrebnejšega, dokler ne' dospe vse drugo. Sicer pa, je on prešel v ofenzivo: Vsega tega si ti sam kriv. Pred odhodom si pri Sv. Lovrencu rohnel in tolkel po prižnici, pa hudiča izzival in zmerjal. Zdaj nama je pa kosmatin pošteno zagodel.” O, le čakaj, pravim jaz, Ti si pa na letalu kar tebi nič meni nič sedel v 13. vrsto, pa še mene primoral, da sem sedel tja. Vidiš, zdaj pa imava! Tako' sva se šalila tisti prvi večer in mižala samo, ko sva spala. Drugi dan sva klicala vse pristojne urade še in še. Odgovor sva dobila šele ob 4. popoldne. “Vajini kovčki so bili že včeraj v Willamstad na Curacau, v hotelu Flambojan. Pomoto je povzročilo to, da je Istočasno z rednim letalom, s katerim sta potovala vidva, odletel iz New Yorka drugi chartered a vij on s skupino, ki je tudi šla na Curacau in ložira v hotelu Flambojan. Ker vidva nista dala na kovčke svojih imen in naslova za hotel Country Inn, so vajino prtljago pridelili za hotel Flambojan, kjer vaju čaka.” Takoj sva planila v hotelski avtobus in šla po svoje reči. Nebo in obrazi so se zjasnili. Tako vidite je bil to pot hudobec slučajno nedolžen in po krivem obtožen. Trinajstica se je izkazala za zelo udobno, saj sva se lahko raztegnila po dveh sedežih. Bo menda le res, kar so rekali stari ljudje: Noben hudič ni tako črn, kakor ga mala jo, vsak ima kakšno belo lisico. Če ne drugje, vsaj par belih kocin kje pod pazduho, da se ne vidijo. Kriva je bila le najina površnost in nemarnost. C d tedaj naprej je vse šlo lepo in gladko. Pa o tem kaj več prihodnjič. Dr. L. Tomc Pcirellle fOišk scenskih ipekijeisav ¥ Eisclidis EUCLID, O., — Naša seja dne 7. marca ti. je bila dobro obiskana, saj je 216 članov obojega spola napolnilo dvorano. Predsednik Joe Birk je poročal o uspehu zadnjega banketa 7. februarja. Pohvalno se je izrazil o vseh, ki so delali. Vsak je bil na svojem mestu. Zahvalil se je tudi kuharici Mary Zaman in njenemu štabu za tako hitro in spretno postrežbo. Tudi udeleženci so bili zelo zadovoljni. Banket je imel gmotni in moralni uspeh. Poslanka od Socialne zaščite je prišla na povabilo in razlagala članstvu, kdo je upravičen do izredne podpore. Za bolj natančna poročila pokličite 251-8400. Prejeli smo pismo 'od naših članov iz sončne Floride Louisa in Pavle Rebol. Želita nam obilo uspeha in prav prisrčno pozdravljata vse članstvo. Prišlo je pismo Javne knjižnice v Euclidu, s katerim sporočajo, da imajo potujočo knjižnico za bolne člane, ki ne morejo iz hiše. Če želite, da vam knjige pripeljejo na dom, pokličite knjižničarko Barbaro Barger, 261-5300. Prejeli smo zapisnik Federacij ske seje klubov upokojencev. Federacijski piknik bo 7. avgusta 1974 na SNPJ farmi. Krist Stokel poroča, da bo imela Federacija izlet v domovino. Za vsa pojasnila pokličite Johna Gerla, 531-6495. V februarju je umrl član Joe Post. V marcu smo dobili sledeče nove člane: Mr. in Mrs. Frank Perme, Josephine Posch, Nettie Bukovnik, Anton Žigman, Anton in Mary Komoravski, Josephine Trunk, John Skok, Lucille Ogrinc, Adolf in Frances Mauser, Harry Workman, Tony in Pauline Progar, Frank in Josephine Klavora in Honey Kramer. Na seji smo izvolili nov Izletniški odbor za letošnjo sezono. V odboru so: Tony in Ann Mrak, Al Sajovec, Pauline Burja in John Troha. Mladinski pevski zbor Krožka st. 2 SNPJ nam je poslal deset vstopnic za koncert, ki bo 7. a-prila 1974. Ker naša pravila določajo, da kupimo po pet vstopnic od vseh zborov, ki delujejo v Euclidu, smo pet vstopnic vrnili. Razprava glede Prosvete. Sklenjeno, da zaenkrat pošljemo 50 dolarjev. Pozneje lahko še dodamo. John De Vito je imel zelo jedrnat govor o današnjih problemih upokojencev. Bil je navzoč' na Ljudskem koncilu, na dvodnevnem zborovanju v Washingtonu, D.C. Skoro tri četrtine je podpiralo predlog senatorja Edwarda Kennedyja in Mar-the Griffith, da se izboljša upokojencem bolniško zavarovanje,, tikajoče se zobne in psihične o-skrbe, postrežbe v negovališčih in okrevališčih, izboljšanje diagnoze bolezni že takoj v začetku, izboljšanje raznih drugih pripomočkov, ki so v korist zdravju, cenejša zdravila, zgod-, nejso upokojitev. Seveda je predsednik Nixon proti vsemu temu in videli bomo, kdo bo zmagal. Naša prihodnja mesečna seja bo 4. aprila v običajnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue. Naš član Frank Česen je prestal težko operacijo. Ker pa je trdna slovenska korenina, je dal bolnišnici slovo in se nahaja pri sinu Franku. Mary Bozich, poročevalka ------o------ Posledice so očitne Biti politik je edini poklic, za katerega ni predpisana nobena vzgoja. (Rainer Barzel, bivši vodja nemške CDU) iz naših vrst Rock Springs, Wyo. — Spoštovano uredništvo! Prav lepo pozdravljeni vsi skupaj! Naročnina mi kmalu poteče, pa jo obnavljam za celo leto, od 5. maja 1974 do 5. maja 1975. Meni mesec majnik veliko pomeni, zato prosim, da ostane isti datum. Sem Vam že pisal o tem, da sem bil pred mnogimi leti v majniku čudežno rešen smrtne nesreče. Na prvi strani sem videl Vaše naznanilo, da ste v stiski za časopisni papir. No, kaj pa sedaj, sem se vprašal, ko sem začel brati. Zadovoljen sem bil, da m bilo kaj slabšega. Ameriško Domovino redno prejemam skozi veliko let in mi je zelo pri srcu. Res bi jo pogrešal, če je ne bi več bilo. Zato pošiljam naročnino za celo leto in sedem dolarjev v pomoč listu. Lepo pozdravljam uredništvo, upravo in vse naročnike lista. Vaš dolgoletni naročnik Ciril Jenko Fairfield, Conn. — Spoštovani! Obnavljam naročnino in prilagam dar za tiskovni sklad A-meriške Domovine. Časopis mi je zelo po volji, posebno še, ker je to edini slovenski list, ki nam prinaša novice iz vseh krajev sveta. Res je, da včasih pride bolj pozno in se zakasni kar za tri dni. Pa se tolažimo s tem, da je sedaj velika bencinska kriza, da je brzina zmanjšana, da pismonoše niso navajeni pešačiti, kot so v starem kraju. Mogoče nam bodo v bodoče pošto bolj redno dostavljali, ker so povišali naročnino in tudi bencinska zadeva se je nekoliko zboljšala, kot pravijo. Kljub vsem težavam današnjega časa ne smemo obupati in opustiti ta naš edini slovenski časopis. Vse se bo počasi spet u-redilo in prišlo nazaj na stari tir. Upam, da se bo tudi kriza papirja popravila, da bo spet lahko po starem izhajala. Želim Vam vse dobro in Vas naj lepše pozdravljam! S. Mally « Cicero, 111. — Spoštovani! Pomlad je prišla, vse se bo poživelo in obnovilo. Čas je, da tudi jaz obnovim naročnino. Zato Vam priloženo pošiljam ček v znesku $21, za enoletno naročnino in za stroške, ki jih imate vedno več. Žalostno in resnično! Stiska in pomanjkanje na eni strani, razsipavanje na drugi strani, povzročajo nepotrebna trenja med raznimi sloji, med državami + narodi. Stara bolezen: Eni preveč, drugi premalo, tretji pa prav nič! O teh “boleznih” in žalostnih razmerah, posebno v naši rodni domovini, je Ameriška Domovina veliko pisala. Članki so bili stvarni, prepričevalni in utemeljeni z dokazi. Tudi v tem letu tega verjetno ne bo zmanjkalo, ker se na obzorju političnega, gospodarskega in družbenega razvoja pojavljajo novi problemi. Želim Vam mnogo nadaljnega uspeha, predvsem da bi si pridobili čim več novih naročnikov. Z naj lepšimi željami pozdravlja Vaš Ivan Drčar 3t Euclid, O. — Drago uredništvo! Ker mi bo ta mesec zapadla naročnina, jo zopet obnavljam. Obenem se lepo zahvaljujem za Vaš' trud in za lepo slovensko branje. S članki in dopisi sem zelo zadovoljna. Bog Vas blagoslovi z ljubim zdravjem, da bo Ameriška Domovina še dolgo izhajala in prihajala v naše slo-yenske domove. S spoštovanjem Vas naj lepše pozdravljam Vaša hvaležna Rozalija Vicic '***++++++*!++++M+t++mt+M+***+*+*****t+****+**++++*+***+t*+++***> j ^*e##**tl**+++*++*+*4***+*+t4**+*+*+*+++*+**+*++4t*********+++++**** [ “V PUSTIV JE SLA KOLEDAR I društvenih prireditev “Počakaj! Kam bežiš tako?” vpije mož za njo in se opoteka Po temni poti. Ona pa le hiti, da ^ se z njim ne sporekla že na Poti. Ko stopi v vežo, udari ji v ttos zoprni duh po smodu. Hitro stopi pred peč in odstavi kašo, t°da bilo je že zamujeno; kaša 3® bila predolgo pri ognju. Vedela ni kaj početi. Jeza jo zgra-i še bolj, ker je slutila, da je ttiati to naredila nalašč, ali je pa Premalo pazila. . “Kakršno so skuhali, tako naj Kdo, on pa tako ni zaslužil boljše!” P° tem odločnem sklepu stre-Se kašo' v skledo in takrat že stopi tudi Matija v vežo. Kje je večerja, ker se je tako Kadilo?” Precej prinesem, le pojdi k mizi!” Kmalu je kaša na mizi in Mi-Ca Poklče tudi stara dva. Mati je že grede vihala nos, "6l je nekaj neprijetno dišalo. klolijo in začno. Stara komaj Hame dvakrat, položi žlico na mizm rekoč: “Slaba je.” Prav nič ni vredna,’ dostavi in zažene žlico po mizi. “Za-10 me je bilo treba pač klicati!” sedaj, ko imaš vsega zadosti, Kveda ti ne tekne kaša.” “Molči!” . Ej, ni dobra; kaše ne znaš Vhati, pa je_ Ta, ki si jo nocoj puhala, ni za ljudi,” meni sta-’ rbč hudega sluteč in vstane. auo stori tudi stari. Kčrj hujšega bi mogel človek °rhi ženski, kakor očitati je, ^a ne star, 1° 3e20' na moža, ki je bil sto-^ Postelji in se spravljal at- Vsa iz sebe skoči predenj, mu pest pred oči pa za- ^e sam si kuhaj, ker ti ne jVm več! — Druge poslušaš, 115 ne, in pometati hočeš z 6lloh Pa ti že ne boš. Raj še r, rena Proč, da se ne vidiva nikdar več.” ^ojdi, kamor hočeš,” odvrne m 2 ravnodušno in nekoliko za- s, .arie uad njo s suknjo, katero '36 bil ravno slekel. “Molči, da W®3 zaspim.” , Pretepati me tudi že misliš, ^s> lep mož si!” eria mu iztrga suknjo iz rok ampak še Hg a 3i je bilo, ker' vsaj ljudje bej 'L(j0 v6deli takoj vsega. Zi-k0 2acMue na glavo, culo z oble-n Zakril k*3 sarn bodi e na roko in gre. ker sem ti od- VqJ i • g 4lvela bom še lažje.” bi0£aertK besedami se poslovi od Mnt' . bjgj 1 3e poslušala, kaj imata v je ’,ln ko je cula ves prepir in ~Sala tudi grožnjo snahino, , e proč, pravi staremu: Pustiv misli iti.” bigj..-,1115^ se bila še dobro po-hjg0"“’ bila je snaba že pred br~ . ^rno skoči mati na vežni zavpije za njo: ^aK-1 Se b blede? Kam divjaš? •3 Pojdi!” “Ne grem. .Ni vredna, da bi šel kdo ponjo. Dobro ve, kje nas je pustila. Zakaj mi niste povedali sinoči, kaj namerja? Zakaj niste zaprli vrat? Hu, le čakaj zloba!” Zagrozi se ves razkačen in gre v hlev pokladat živini. Vse je vrelo po njem od sramote in togote, toda ni vedel, nad kom bi se znesel. “Lej, ni mu tako hudo zanjo, le jezen je,” reče stara možu. “I nu, kaj pa hoče? Ali naj joka? Jezen je pa po pravici. Skoraj v naj večjem delu smo, a delati ne bo imel kdo, ako: brž ne pride. Ako bi bil Matija pameten, ponjo bi stopil.” “Meniš? Potem bo pa še bolj prevzetna, ker bo mislila, da brez nje ne moremo živeti. — Gotovo ji dajejo doma potuho, zato ji je bilo tako hitro zadosti. Sama se naj vrne, kadar -se naveliča, kakor je sama šla!” “Eh, saj ni tako, kakor se ti zdi. Morda pride kmalu nazaj, morda tudi ne. Brez nje pa ne moremo biti, ker nimamo dekle. APKIL 20. —DSPB TABOR priredi svoj spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7-30 zvečer, 21 — Pevski zbor Slovan priredi svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. 21. — Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30. 27. — KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair ju; po koncertu zabava s plesom. MAJ 5. —- Koncert “Slovenskih fantov” v Slovenskem narodnem domu v West Parku, 4583 West 130 St. Začetek ob 4. popoldne. 12. —- Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo. 17.-19. — Praznovanje 50-letnice obstoja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., praznuje MATERINSKI DAN ob dveh popoldne s kratkim sporedom pred kapelo v Triglavskem parku. 26. — Društvo SPB Cleveland— SLOVENSKI SPOMINSKI DAN: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road, za žrtve vojske in komunistične revolucije. 26. — Otvoritev Slovenske pristave. Igra orkester Sonet. 27. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., priredi SPOMINSKO' SVEČANOST. Ob 11. dopoldne sv. maša v kapeli Triglavskega parka, nato spored in kosilo. 29. — Zbor SŽZ “Dawn Choral” priredi Kartno zabavo v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7. zvečer. JUNIJ 2. — Piknik Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na društvenih prostorih na White Rd. 9. — Spominska proslava društva Tabor na Slovenski pristavi. 13., 14., 15. in 16. — Farni karneval pri Sv. Vidu. 16. — SKD Triglav priredi piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee ju. 16. — Štajerski klub priredi svoj piknik na Slovenski pristavi. 23. —- Slovenski dan na Sloven- * ski pristavi. 26.—Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje priredi “Golaževo kosilo ob 12. uri in piknik na SNPJ farmi. Igral bo Strumbly orkester. 30. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi, JULIJ 4. — Piknik Slovenske pristave. 4. — Mladinski dan v Triglav VESTI Slovenski pristavi. 10. — Piknik kluba euclidskih slovenskih upokojencev na SNPJ farmi. 14. — Piknik Misijonske znam-karske akcija (MZA) na Slovenski pristavi. 20. —Orkester “Veseli Slovenci” priredi “Domačo veselico” na Slovenski pristavi v Genevi. 21. — Misijonski piknik v Triglavskem parku pri Milwau-keeju. 28. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na Slovenski pristavi. AVGUSTA 4. — Ohijska feredacija KSKJ društev priredi vsakoletni Ohio KSKJ dan v Parku sv. Jožefa na White Road. 7. — Federacija klubov slov. upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. 11. — Plavalne tekme na Slovenski pristavi. 18. — Fara Marije Vnebovzete priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani. 18. — Belokrajski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 18. — športni dan SKD Triglav v Triglavskem parku pri Mil-waukeeju. Ob 11. dopoldne sv. maša pred kapelo, nato kosilo, tekme in piknik. 31. — Pevski zbor Gallus iz Celovca poda zvečer ob 7.30 koncert v SND na St. Clair Avenue. SEPTEMBER 1. — “Koroški piknik” na Slovenski pristavi. 8. — Koroški pevski zbor Gallus poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue ob 4. popoldne. 15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 22. — Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi kosilo v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek serviranja ob 11.30. 28. — Plesna skupina Kres priredi spored narodnih in umetnih plesov. Za zabavo igrajo Veseli Slovenci. OKTOBER 6. ~- SKD Triglav priredi VINSKO TRGATEV v Triglavskem parku pri Milwaukee] u. 19. — DSPB TABOR priredi jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30. 19. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 20. — Jesenski koncert Glasbene Matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. 27. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi šport na Pekrski gorci pri Mariboru Smučarsko skakalnico so preuredili po načrtih bratov Goriškov. Veliko dela je dalo urejanje zaletišča in poviševanje zaletnega stolpa. Potrebna so bila tudi zemeljska dela pri urejanju profila skakalnice. Tako bo zmogla polete do 80 metrov, kar ji omogoča vsako mednarodno prireditev. Ob skakalnici bo zrasel novi športnorekreacijski center. Priznanje Portorožu Najelitnejši hotel na slovenski obali “Metropol” v Portorožu je dobil pomembni priznanji: zlato medaljo “Maison de quali-te” in diplomo mednarodnega združenja “Prosper Montagne” iz Pariza. Priznanji je dobil na podlagi ankete med turisti in potovalnimi agencijami iz vseh turističnih držav Evrope. Slovenskilh imen ne pustijo Občinski svet v Sovodnjah na Goriškem je z ogorčenjem sprejel vest o prepovedi poimenovanja nekaterih ulic v občini po zaslužnih slovenskih možeh. V zvezi s tem je sprejel resolucijo, v kateri se zgraža nad odločitvijo ministrstva, ki je zavrnilo prošnjo. Sklep je ministrstvo zavrnilo po 22 letih čakanja! Avtobusni promet Avtobusi v Sloveniji uspešno konkurirajo železniškemu lokalnemu prometu. Kljub temu je med podjetji veliko neusklajenega dela in avtobusi večkrat prazni vozijo drug za drugim. Za bolj organizirano gospo- kosilo. 29. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob 7. zvečer “card party” v Euclid Club House na Lake Shore Blvd. NOVEMBER 2. — Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. 9. — Belokranjski klub priredi MARTINOVANJE v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 17.—Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert s ' plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igral bo Ed Rodnick orkester. 24. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 24. — Dawn Choral Group poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje. darstvo in zaradi izognitve dvojnih stroškov se nameravajo združiti v eno podjetje. Sedaj je v Slovenji! devet avtomobilskih podjetij. Zaradi podražitve goriva, gum, rezervnih delov in osebnih dohodkov se bodo cene prevozom dvignile za več kot 20%. Avto cesta Na gradbišču “Slovenike” so delavci Rudisa in italijanskega podjetja CO pod Konjiško goro že prebili predor Golo rebro. Vrtali so ga 260 dni. Dolg je 728 metrov, širok 10.5 in visok 8 m. Izkopanih je bilo 52,000 kub. metrov dolomitnega apnenca. Porabili so 60 ton amonola in vitezita. V končni fazi bo vgrajenih 7000 kub. metrov betona. Vrtenje v krogu Na seji kontaktnega odbora na Dunaju, v katerem so zastopniki slovenske narodne manjšine na Koroškem poleg predstavnikov avstrijskih socialistov, svobodnjakov in seveda zvezne vlade, ni prišlo do nobenega napredka. Slovenci so ponovili svoje načelno stališče, ki ga vlada ni marala sprejeti, pač pa je, kancler Kreisky obljubil proučiti nekatera konkretna vprašanja. Vse so torej vrti dalje v krogu, ugotavlja ljubljansko “Delo”. Otroka tujcu le, ko ni posvojitelja doma Posvajanje otrok v Sloveniji ni posebno razširjeno, ko pravi poročilo, da jih letno posvoje le okoli 120. Večino dajo v rejo, nekaj pa jih posvojijo tudi tuji državljani in jih odvedejo s seboj. V tem pogledu zahtevajo, da veljajo za tujce isti zakoniti predpisi za posvojitev kot za domačine, da pa naj otroka puste tujemu državljanu le tedaj, če res ni nobenega domačega človeka, ki bi ga hotel posvojiti. Posvajanje otrok je v Sloveniji neurejeno, ker ni nobenega središča za to. Poudarjajo potrebo po osrednjem vodstvu, kjer naj bi bili vpisani vsi otroki za posvojitev in vsi starši, ki si take otroke želijo. Cene kar po svoje Ljubljansko Delo poroča 13. marca: Proizvajalčeve cene industrijskih izdelkov so se februarja letos v Sloveniji povečale za 17.1%, v primerjavi z letošnjim januarjem pa za 0.6%. Cene blaga na drobno pa so bile v februarju letos v primerjavi z lanskimi februarskimi večje za 22.3%, v primerjavi z letošnjimi januarskimi pa so bile večje za 1.7%. ZA DOBRO VOLJO V bolnico so pripeljali ponesrečenca. Bolničarka ga vpraša: “Ali ste poročeni?” Ponesrečenec: “Ne, avto me je povozil.” KUPUJTE VELIKONOČNA ŽIVILA, OBLAČILA IN OBUTEV PRI NAŠIH SLOVENSKIH TRGOVCIH. Svoji k svojim! Prijafel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St Clair A v*. & K. 68 St. 361-421* MALI OGLASI DOBRA INVESTICIJA IN DOM blizu sv. Vida cerkve in šole, hiša za štiri družine, v najboljšem stanju. Dvojna garaža, se dobi po zmerni ceni. 1171 E. 74 St. Hiša za tri družine, štiri garaže, $6900. Poglejte in dajte ponudbo. Imamo kupce za hiše v St. Clairski okolici, v Collinwoodu in Euclid. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 (60) Naprodaj Enodružinska hiša, 4 sobe in kopalnica na 14114 Darwin Ave. Lep lot pri Shoreway, druga hiša pri E. 140 St. Proda se po zmerni ceni, da se uredi zapuščina. Kličite Mr. Alden na 481-5956 za sestanek. (63) BODO LE PRIŠLI ZOPET SKUPAJ? — Znana skupina “Beatels”, ki je ponesla iz Velike Britanije v svet pred leti novo glasbeno zvrst, se menda pripravlja za ponoven skupen nastop. Razšla se je . leta 1969. Delavski domovi Zveza sindikatov Slovenije je na svoji seji ugotovila, da se veliko pozornosti polaga na razne štipendije in možnosti nadaljnjega izobraževanja. To dosežejo le tisti, ki imajo urejene življenjske pogoje. Mnogi delavci, predvsem samski, so prepuščeni samim sebi. Med njimi je prav tako veliko število zmožnih za izpolnjevalni študij. Da bi se jim omogočilo delo in študij, so nujno potrebni delavski domovi vsaj v večjih mestih. Kdaj se bo ta ideja realizirala, pa je vprašanje finančnih zmogljivosti slovenskega gospodarstva. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije'’ vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Apartment for rent 2 bedroom apt. in Euclid, all utilities, air conditioning, no pets. Available April 15th. Call 261-0109 (60) Apartment v najem Stanovanje v Euclidu, 2 spalni sobi, javne naprave, zračna naprava, nič živali. Na razpolago 15. aprila. Kličite 261-0109. (60) EUCLID-ZIDAN BUNGALOW tri spalnice, klet, 2V2 posamezne garaže, velik lot, blizu trgovin in transportacije. GROVEWOOD HIŠA za dve družini, z aluminij am obita, dve spalnice v vsakem stanovanju, iVz garaže, velik lot. V srednjih dvajsetih. KRASEN SPLIT LEVEL hiša, z aluminij am obita, tri spalnice, rekreacijska soba, dvojna priključena garaža, se nahaja na gUzdnem lotu. V štiridesetih. UmU REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 ODPRTO OD 9 DO 9 URE. lllfen__________________^ Help Wanted Male & Female CUSTODIAL COUPLE Middle age, English speaking. To take care and manage hall. Live on premises, rent and utilities free. Salary plus commission — Call 382-9388. (67) Help wanted — female Dobijo delo Natakar in ženska za pomoč v kuhinji. Je lahko upokoj-en. V Euclid, Ohio. Kličite 531-9782. (x) Male Help Wanted JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Power Brake Operator to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets. Steady work. Company paid benefits. Interviewing hours from 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. Go south on E. 152 to end of street (62) Jos. Jurčič: “Škoda je. da ne bo nikoli vozaril, ker nima s čim. Njegov oče, ki mu je vse zabil, vreden je, da bi skozi šibe dirjal” — pritakne star sosed, kateri je mimo grede pri Smrekarici postal, ker njemu je bila ona pohvala Štefanova govorjena. “Bog ve! pridnega človeka Bog zmerom vidi” — reče žena. “Kakor je uže! Vidi ga, ali videti mu ne da” — odgovori starec z nasmehom ter s prsti pokaže, kako se srebro šteje. te res vije, pa počasi naprej prideš. .Kmetstva se drži, tvoje zemljišče je dobro; pa tudi trgovstva bi smel po malem poskusiti, kadar si malo opomo-reš; to je dobro, brez njega bi ne bilo Smrekarja,1 kakor je.” “To želim uže od nekdaj. Takoj drugo leto si konja kupim,” odgovori Štefan. “Dolg plačuj, pa leso za seboj zapiraj, pa boš po vsem svetu iehko hodil in ljudje te bodo j ^ mu radi imeli. Pošten si, in tudi očitati. “Vse Kadar zeta v hišo dobodern, menim, da bi to trgovstvo malo popustil. Staram se, pa ni dobro, če si človek vedno in vedno spanec utrguje.” “Ni treba Vam toliko trpeti, storili ste uže zase zadosti.’ "Res je tak o. - Ti si pameten, kaj meniš, katerega zeta čem vzeti? Kateri bi bil najbolj pravi?” Štefana rdečica zalije o tem vprašanji, gleda predse v kozarec, molči nekaj časa, pije in reče malo boječe: “Vzemite zeta, ki ima Franico rajši od vsega druzega, ki Vas ima v čislih, ka- tvojih letih in sem še zdaj tak. j “Jaz tudi,” pristavi tretji. Vsak človek je sebe vreden.” i “Da bi se vsacega potepina “Pošteno Vam govorim, oče sin z menoj šalil!” huduje se sosedov, vzemite mene za zeta, : Smrekar, kakor sam s seboj. nikdar se ne boste kesali, do smrti . . “Oh!!” zavpije Smrekar, pa ves obraz se mu izpremoni, in usta se raztegnejo v zaničljiv nasmeh. “Jaz nisem hotel, da bi kdo drug zame pri Vas govoril...” začne Štefan dalje. Smrekar mu ne da govoriti. “Fant! Ti si pijan!” reče ‘Ali veš, kaj govoriš?” “Vem. Vaša Franica me ima Franica je imela v veži opra-; ostati moraš. Jaz tvojega stavek. Slišala je, kaj mati govori ‘ rega nimam posebno na dobrem, z onim možem, in vesela je bila. XIII. Drugi večer pozno sta ustavila Smrekar in' njegov pomagač Štefan iz mesta domov grede v kmetski pricestni krčmi, da bi konji zobali in pili, ter sama tudi “malo rdečega videla”, kakor je dejal Smrekar, ki je bil ta dan nekaj bolj beseden, kajti dobro in lehko je bil prodal. V krčmi je bilo mnogo vozni -1 kov in kmetov okoli več omizij; vender tistih, s katerimi je Anton posebno rad govoril, nocoj ni bilo, ker so bili uže odšli. Za- j torej sede s Štefanom malo bolj na samo, tjakaj na ogel v kot. i “Le pij, kolikor moreš; vsega j ne zapijeva, kar imava, hvala j Bogu,” reče Smrekar, ko sta imela najboljšega vina pred se- j boj. “Klobukov nama ne vzemo,” ; reče Štefan. “Bog me, da ne! Glej, peče-1 nino nama nese. Reži, saj ne ; bomo vekomaj živeli.” Smrekar je sam nocoj tudi precej pogosto pil. Jezik se mu j vedno bolj in bolj razvezuje; Štefan ga ni še nikoli videl tako prijaznega poleg sebe. Pripovedoval je razne reči iz prejšnjih | let: kako je počasi obogatel; kako je tu in tam srečno kupčeval; kako so ga gospodje po mestnih magazinih izkušali prekaniti, pa se jim ni dal, in več tacega. “Ti.nisi neumen, fant!” — reče Smrekar Štefanu. —■ “Zdaj kor očeta, in ki bo materi stre- rada in jaz njo. ..” gel na starosti, kakor pošten, Ko Smrekar to sliši, plane po sin.” | konci, oči upre v Štefana, kri Smrekar, ki je bil uže’malo j mu zalije obraz in na glas zav-vinski in dobre volje, nasmehne j pije.: “Lažeš, berač! Poberi se se, izpije kozarec vina in vpra-1 mi, da te videl ne bom. Izpred ša: “Kateri je tak, kateri?” očij! Ako ne...” Vam treba zeta, ki je pošten,: Ljudje od druzih miz so umol- ne more noben človek! knili in gledali razdraženega .” I Smrekarja. Štefan je spoznal, da je prenaglo delal, ni vedel nekaj časa kaj storiti, hitro pak je čez malo hipov vstal, položil za račun nekoliko desetic mizo ter naglo odšel. res, tacega bi jaz rad. Pa nekaj denarja je spodobno in a tebe imam jako rad, in kadar mora biti. Voda, tudi čista, ne ti bo velika sila, pri meni se vzame se s čistim vinom, samo oglasi. Na!” voda z vodo, vino z vinom; sicer Štefan prime roko, ki mu jo j je pijača le za žejo.” je- Smrekar pomolil, in reče:; To Štefana malo popari; ali “Vi ste dober mož. Denarja'Vas | misli si: zdaj-le je lepa prilika, okno vrže ven v temo. Potem ne bom prosil ter nečesa dru- i morda je ne bo nikdar več take; sede, kolne in poln kozarec vina zega. In če me boste slišali, sto-1 torej naj velja, kar hoče. izlije v se. rim Vam, kar si morete misliti. “Jaz nimam denarja ni imo-j XIV da Vam živ človek stori.” ; vine, pa obojega se upam pri-! Kmetje in vozniki zdaj An- “E, kaj boš! Jaz ne iščem ni-[dobiti; a ne podam se nikomur, | tona obsujejo, česa. — Zmerom ne bom. Ni selih ko bi se dalo menjevati za j “Kaj sta imela? Kaj ti je nami treba ubijati po svetu. Leh-j vse, kar smo in imamo, ne me-; redil Brašnarjev?” vpraša eden. “Vidite-” reče prvi. “Ženil so je pri tvoji hčeri, jaz ie reci vse vem,” reče drugi. “Kaj veš?” vpraša Smrekar. “Mnogo, česar ti ne.” “Povedi!” “Tako malo slepe miši sta lovila, Štefan in tvoje dekle; a tebi so bile oči zavezane.” “Lažeš!” zakriči Anton jezen. “Ne laže ne, ljudje uže dolgo o tem govore,” pove drugi. “Ne bodi hud, da ti pripovedujem; to je samo, ker te rad imam.”. “Vina na mizo!” zavpije Smrekar in reče takoj nekoliko mirnejši: “Ne znajo še mene.- Jaz hudiča izženem iz mladih glav, ako še toliko časa v njih sedi.” “Palice vender ne, Anton! Te megle se še vse lepše razpode. Svojega dekleta ne smeš pretepati! Ona ni, da bi jo dolžil; on jej je malo pamet sesvedral, pa se uže zopet vse zlepa zamaši.” na I Tako je govoril star kmetič, j ali Anton je dejal: da nocoj vse plača, pili so, kolikor je kateri mogel. Nekateri | so se mu izkušali prikupiti s tem, da so mu bolj na drobno, razpovedovali, kako se govori o l tej stvari; drugi so ga. tolažili j ter zabičevaiL mu, da hčere ne j sme kaznovati, nego naj jo kar najhitreje more, možu da, in tako bo vse pri kraji. Pozno po noči je uže bilo, ko Anton plača, ukaže napreči, dobi hlapca pri krčmarji, da bi šel na Štefanovem mestu z družim, zdaj praznim vozom, in zapodi proti domu. Kmetje okrog njega so se ga bili vsi nalezli. Samo on se nocoj ni mogel popolnoma upijaniti, četudi se je hotel. Grizlo in jelo ga je znotraj, in nedolžni konji, ki so morali v naj večjem diru teči proti domu, čutili so gospodarjevo jezo, ter niso mogli uteči njegovemu biču. (Dalje prihodnjič) ZA SMEH Vprašanja in odgovor' Mala Dorica je šla z očko«111 sprehod in ga oblegala /- VA šanji, zakaj ptički žvrgole, 7-' M pozimi drevesa ne pozebe] . J so vendar gola, zakaj j^1 's tako daleč? Pa je očetu zmanjkalo P° pežljivosti: “Če me boš še ^ J šno reč vprašala, dobiš klofo®^, “Zakaj očka?” je ne’ vprašala Dorica. ledol^l VSI, KI POGREŠATE SLOVENSKO ČTIVO, DOMAČIH IN OSEBNIH NOVIC, STE PRAV LEP() VABLJENI, DA SE NAROČITE NA AMERIŠKO DOMOVINO. vse, ko bi ležal doma v senci, sama Inim se z nobenim., navada človeku miru ne daje. "Pamet imaš; jaz sem bil v Smrekar prime Štefanov de-1 “Vsak po svoje; jaz uže vem. nar na mizi in ga skozi odprto [kaj imam storiti. Vsem vam jezike zavežem. Zakaj niste poprej ust raztegnili in meni povedali, hudiči! Po zobeh nositi | mene in hišo mojo, to baš zna vsaka baba. Ali ste vi možje? . Pa samo da vem! Videli bomo. ‘ kdo bo greben nosil, ali mi stari ali mlada semena! — Daj vina!” Krčmar in kmetje so razumeli j Antonovo jezo porabiti. Vedoč. | “Jaz drugi. bi skoraj vedel,” reče -fr E ^ * « ,-J * i PRESEDLAL JE — Nick Colosi je bil restevrater, pa je P0^ stal vazen in poznan sodnik Narodne lige za baseball. Ko bil zadnjič v znani restavraciji Lindy’s v Neto Yorku. je mlada Lee Meredith postregla s sendvičem “a la NlL Colosi”. Prcr. Nixon John Mitchell r i Charles Colson Robert Mardian NA SVOBODI — Poročnik armade ZDA W. Galley, ki je bil obsojen zaradi pomora v My Lai v Južnem Vietnamu, je bil pred časom pod varščino $1,000 puščen na svobodo, kjer čaka na končno odločitev svojih prizivov. fr]?' H.R. Haldeman mammmi Gordon Strachai Po meri narejene moške eisleke $79.9§ inj[^ Velik0 Bogata izbira najboljšega blaga — Naročite sedaj za noč! NEW YORK DRY CLEANING CO. -Odprto od 10. dop. do f» zve< Zaprto ob- sredah____^ 0124 Glass Ave. tel. 431-0405- DRAGI NAROČNIKI IN NAROČNICE! Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že oh prV^J obvestilu, prihranite nam ponovno delo in strosE Sporočite takoj, če želite spremembo v naročnisD ; Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite w list svojemu slovenskemu sosedu in znancu! AMERIŠKA DOMOVINA .s/..-S/' // ''s/'.-’s/ it j I John Ehrlichmai. Predsednik Nixon s svojimi bivšimi sodelavci v vladi in Beli hiši, ki so bili obtoženi kovanja zarote za vlom v Watergate in za prikrivanje tega pred javnostjo in pred oblastmi. Vsi so izjavili, da v smislu obtožnice 'niso krivi in po našem pravnem redu so nedolžni, dokler niso pred sodiščem obsojeni. To velja tudi za predsednika Nixona samega, ki mu c čitajo vse mogoče grehe, pa doslej še ni niti obtožen, kaj šele obsojen. Kljub temu se zdi, da ga nekateri že smatrajo za obsojenega, vsaj če sodimo po njihovem vedenju do njega! Tiskovne konference so v tem 'pogledu zelo poučne! Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628