Pripombe zborov volivcev
V  ČASU od 16. 10. do 30. 10. 1971 je bilo na območju  občine  Ljubljana-šiška  29  zborov volilcev in 31 zborov delovnih ljudi po delov-nih organizacijah, kjer se zbori volilcev še niso zaključili.
Obravnavani so bili predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbe krajevnega samopri-spevka za sofinancrianje enotnega progra-ma gradnje osnovnih šol in vzgojno-varstve-nih zavodov na območju Ljubljane in posebej na območju občine Ljubljana-Šiška, program razvoja osnovnih šol in vzgojnovarstvenih ustanov za čas od 1972 do 1976 vključujoč pri tem program za območje občine Ljubljana-Šiška ter predlog odloka o uvedbi krajevne-ga samoprispevka za sofinanciranje enotne-ga programa gradnje osnovnih šol in vzgoj-no-varstvenih zavodov na območju Ljubljane. Zborov volilcev se je udeležilo na posamez-nih zborih od 20 do 160 volilcev, na posamez-nih zborih delovnih ljudi pa od 30 do 600 vo-lilcev.
Relativno visoko udeležbo na zborih volilcev je treba pripisati zlasti dejstvu, da so bile že same priprave široko zasnovane pri čemer so zlasti osnovne šole in vrtci zajeli na 250 roditeljskih sestankih preko 8.000 staršev, katerim je pcdagoški kader strokovno tolma-čil odprle probleme prostorske deficitarnosti na področju svojih šol in vzgojno-varstvenih zavodov na območju naše občine.
Obsežne priprave na zbore volivcev so bile realizirane v okviru občinske konference SZDL in občinskega akcijskega odbora za samoprispevek.
V priprave na zbore volivcev je treba uvrsti-ti vrsto sestankov, na katerih se je podrob-no razpravljalo o problematiki, ki se nepo-sredno navezuje na razpis referenduma na program in na predlog odloka za uvcdbo sa-moprispevka.
Pri občinski konferenci SZDL in v okviru občinskega akcijskega odbora za samoprispe-vek so bile za posamezne zbore volivcev se-stavljene in določene posamezne ekipe v ka-terih so bili predstavnkii skupščine občine (odborniki), predstavniki osnovnih šol na če-lu z ravnatelji šol in vrtcev, socialni delavci zavoda za socialno delo in patronažne sestre zdravstvene enote Ljubljana-Šiška, šentvida in Medvod.
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 4. strani)
Občinska konferenca SZDL je navedenim eki-pam za posamezne zbore volivcev dodala še člane krajevnih skupnosti, člane občinskega akcijskega odbora ter konference ZKS in ob-činske konference SZDL.
Na zborih volivcev so bile razen navedenih ekip še ekipe z dia filmi, ki so že uvodoma s projekcijo filma plastično prikazale proble-me prostorske utesnjenosti na področju os-novnih šol in vrtcev za mesto Ljubljana kot celoto.
Tako pripravljeni zbori volivcev so obrodili tudi ustrezne sadove, ki so se zlasti odrazili z razgibanih razprav in v tem, da so volivci v večini primerov razumeli, da brcz dodatne-ga namenskega vira oblikovanega z uvedbo samoprispevka ne bo mogoče v naslednjih pe-tih letih pridobiti najnujnejšega učnega in varstvenega prostora v osnovnih šolah in v vrtcih naše občine. Zbori volivccv so torej dokazali visoko stopnjo solidarnosti naših volivcev do razreševanja perečih problemov vzgoje in izobraževanja na območju naše ob-čine.
SKLEPI IN PREDLOGI ZBOROV VOLIVCEV:
1.  Na   vseh  zborih   volivcev   je  bil   sprejet sklep, da se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradenj osnovnih šol in vzgojno-varstvenih ustanov na območju Ljubljane. Od 31 zborov delovnih ljudi v delovnih or-ganizacijah je bil sprejet sklep za razpis referenduma na 29 zborih delovnih ljudi, na dveh zborih pa ni prišlo do glasovanja.
2.  K programu gradenj osnovnih šol in vzgoj-no-varstvenih zavodov za razdobje od le-ta 1972 do 1976 na območju občine Ljublja-na-šiška so bili sprejeti s strani volivcev naslednji predlogi:
a)  Pri osnovni šoli Franc Bukovec v Med-vodah (Preska) naj se zgradi telovadni-ca v letu 1973 in ne v letu 1976 kot je bilo predvideno v predlogu programa. Ta predlog je podprlo 9 zborov volivcev na območju  krajevne  skupnosti Med-vode, zbor volivcev krajevne skupnosti Trnove-Topol in 6 zborov dclovnih Ijudi v Medvodah.
b)  Nova osnovna šola v Pirničah naj bi imela 8 do 10 učilnic namesto 16 učilnic kot je bilo predlagano v predlogu pro-grama, s tem, da se s projektom za no-vo šolo zagotovi možnost kasnejše raz-širitve objekta v kolikor bi bilo to po-trebno. Predlog so dali volivci na zbo-rih volivcev krajevne skupnosti Medvo-de, sprejel pa ga je tudi zbor volivcev v Pirničah, ki se ga je udclcžilo 91 ob-čanov, ki so tudi predlagali, da se pri-čne z gradnjo nove šole leta 1973.
c)  Gradnja osnovne šole na Brodu naj bi se pričela v letu 1973 in ne leta 1974 kot je predvideval prvotni predlog progra-ma. Šola naj bi imela 12 do 14 učilnic in ne 8 kot je bilo prvotno predvideno v predlogu programa, s tem, da se tudi pri tej šoli s projektom zagotovi mož-nost nadaljnje  razširitve  šolskega ob-jekta.
Predlagane spremembe je sprejel zbor volivcev na Brodu, ki se ga je udeležilo 84 občanov.
(Nadaljevanje na 7.  strani)
(Nadaljevanje s 6. strani)
K predlogu programa izgradnje vzgojno-var-stvenih zavodov na območju občine Ljublja-na-šiška ni bilo dodatnih predlogov.
PRIPOMBE K PREDLOGU ODLOKA,
KI SE NANAŠA NA PLAČEVANJE SAMOPRISPEVKA
a)  4. člen predloga odloka o uvedbi krajcvne-ga samoprispevka za sofinanciranjc^ enot-nega programa  gradnje osnovnih šol  in VVZ.na območju Ljubljane naj se dopolni tako, da bodo zajeti v plačevanje samo-prispevka tudi:
—  vsi  honorarji  (predlagal  en  zbor  vo-livcev),
—  uvede naj se progresivna stopnja pla-čevanja samoprispevka in sicer:
do 2.000 — 1 »o
od 2.000 do 3.000 — 2 %
od 3.000 naprej — 3% (predlagano na
treh zborih volivcev)
b)  5. člen predloga odloka naj  se spremeni in sicer:
—  cenzus   900.—   din   naj   se   zveča   na 1000.—  din   (predlog  treh  zborov  vo-livcev),
—  cenzus 300.— din na člana družine naj se povcča na 4000.— din (predlog dveh zborov volivcev),
—  cenzus 300.— din na člana družine naj se poveča na 450.— din (predlog ene-ga zbora volivcev),
—  cenzus 300.— din na člana družine naj se poveča na 500.— din (predlog dveh zborov volivcev),
c)  cenzus 500.— din od letnega katastrskega dohodka naj se poveča na 700.— din (pred-log enega zbora volivcev),
d)  cenzus 900.— din naj  se letno valorizira skladno z naraščanjem življenjskih stro-škov (predlog enega zbora volivcev),
e)  v odlok se vključi določilo o namembnosti uporabe sredstev zbranih s samoprispev-kom   (predlog   je   bil   sprejet   na   večini zborov volivcev).
OSTALE PRIPOMBE
Na večini zborov volivcev in zborov delov-nih ljudi so občani zahtevali, razen strogo namenskega trošenja zbranih sredstev tudi uveljavitev principov racionalnosti, funkcio-nalnosti in ekonomičnosti objektov, in pri tem predlagali:
— formira naj se posebna komisija strokov-njakov, ki naj pripravi tipskc projekte za izgradnjo novih osnovnošolskih objektov in vzgojno-varstvenih zavodov upošteva-joč pri tcm dobre in slabe strani, ki so se pokazale pri dosedanji izgradnji že ob-stoječih šolskih in varstvcnih objektov. Nadzor nad gradnjami naj se izvaja prc-ko gradbenih odborov in sicer iz vrst ob-čanov za slchcrno ogradnjo, ki bo realizi-rala iz srcdstev samoprispevka in drugih sredstcv, ki naj izvajajo kontrolo nad upo-rabo sredstev zbranih s samoprispcvkom.
»Še bomo šli v brigado«
Obisk pri mladih udarnikih v Megradu
KO SE je prcd meseci slovenska brigada yr-nila z delovne akcije Banja Luka 71, je bilo mnogo govora o nepravilnostih v zvezi s po-tekom akcije, o neugodnih pogojih, v kate-rih so morali brigadirji delati in podobnem. Slišali smo tudi ogorčene izjave nekaterih študentov, ki jih menda nihče ne bo vcč spra-vil na kakšno podobno akcijo. To seveda meče dokaj čudno luč na toliko opevane mla-dinske brigade, v katerih so slovenski mla-dinci nekoč množično sodelovali. Letos je v Banja Luki vihtelo krampe le 27 fantov in deklet iz naše republike in od teh je bilo kar sedem odlikovanih z udarniško značko.
Nismo imeli težav, ko smo iskali udarnike, saj jih je lahko najti. Vsi so namreč prebi-valci naše občine — to so namreč bodoči gradbinci podjetja Megrad.
»Ko smo našim mladincem povedali za ak-cijo, so hoteli kar vsi iti,« je povedal social ni delavec v podjetju Rajko Ješovnik. »Pre-cej je bilo razočaranja mcd njimi, ko smo jih izbrali le scdem. Veste, na višku sezone bi težko pogrešali vsakega delavca, zato jih več nismo mogli poslati.«
Spomnim se, kako je bilo pri nas na fakul-teti in še prej na gimnaziji. Vcčina nas je lc zamahnila z roko, ko so nas vabili v brigado. Tu pa takšno navdušenje?!
»Veste, pri nas ne glcdamo na učence le kot na bodoče zidarje ali tesarje. Poskušamo se jim približati, upoštcvamo, da so to Ijudje, osebnosti. Vsak izmed njih ima določene in-tcrese, želje, nagnjenja ... Naša vzgoja ni nekakšno utesnjevanje v okvir učnega na-črta. Veliko pozornost posvcčamo pedago-škemu vodenju mladih Ijudi... Ne vem, kako bi to povedal. No ja, skratka, iz njih hočemo narediti ne lc dobre dclavce, temveč tudi lju-di, ki bodo nckoč zrelo in odgovorno odločali. Najboljši način, da do tega pridemo pa je uvajanje samoupravljanja v njihovo življenje že sedaj, za časa šolanja. In moram reči, da nam je to uspelo... V samskcm domu imajo svoj trakt, kjer sami skrbijo za red in disci-plino, saj so izvolili svet dpma, ki je nenavad-no avtoritativen organ. Moram reči, da so tq odlični fantje, ni akcije, za katero se ne bi javil cel kup prostovoljcev ...«
Gradbeno podjetje Megrad vlaga precejšnja sredstva v vzgojo mladih kadrov. V samskem
domu imajo učenci popolno oskrbo (brezplač-no, seveda), poleg tega pa prejcmajo tudi de-narne nagrade, pač glede na učni uspeh in prizadevnost. Da pa ne ostane vsa skrb le pri učenju in vzgoji, dokazujejo poteze, ki so da-nes že prava redkost: mladinci iz Megrada lahko namreč brezplačno obiskujcjo gledali-šče, festivalske prireditve, kinopredstave ... In te možnosti fantje s pridom izkoriščajo, saj se velikokrat odločijo za skupinski obisk kvalitetnejših prireditey. Kljub temu, da so pogoji naravnost idealni, se iz našc republike odloči za gradbinske poklicc zelo malo fan-tov. Največ jih sprejmejo iz Slavonije in Podravine.
»To so pridni in zelo vestni fantje. Ker so ti kraji po mentaliteti in kulturi zelo blizu na-šim, sc tudi zclo hitro vključijo v novo oko-lje, le z jezikom imajo sprva nekaj težav. Moram priznati, da smo z njimi zelo zado-voljni,« jc ponosno povedal tovariš Ješovnik. »Sicer pa, da vam ne bom samo jaz pripove-doval, pogovarjajte se še s katerim izmed njih!«
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani)
Poklical je predsednika domskc skupnosti, ki se je med drugimi udelcžil tudi akcije v Banja Luki.
»Vidite, to je naš Dragutin,« je potrepljal po rami fanta, ki je čez čas stopil v sobo. Pri-šepnil nam je, da je odličcn učenec in med najboljšimi. Ko je Dragutin slišal pohvalo, se je skromno nasmehnil: »No ja, bomo še videli, kako bo šlo tretje leto ...«
»Kakšni pa so tvoji vtisi z delovne akcije?« smo ga rešili zadrege.
»Meni se je zdelo fantastično. Delali smo res veliko in težko, toda nikomur od nas ni bilo žal.«
»Toda slišali smo mnogo pritožb nad orga-nizacijo in razmerami v taboru ...«
»No ja, vse res ni bilo idealno, toda mi smo šli tja zato, da pokažemo, kaj smo in kaj znamo. Hoteli smo, da bi bilo naše podjetje ponosno na nas. Mene osebno je zelo vleklo zaradi želje po spremembi, po sklepanju no-vih prijateljstev ... Moram pa priznati, da je bilo tudi precej takih, ki so se prijavili le zato, da se razvedrijo ali da za nekaj časa uidejo nadzorstvu staršev. Taki so bili seve-da razočarani in so nam že doli delali pi"e-glavice.«
Megrad je res lahko ponosen na svoje predstavnike v brigadi, saj so osvojili sedem udarniških značk. Dve so fantje potem od-stopili drugim brigadirjem, da bi ne bilo sramote. Lep primer nesebičnosti!
»Moram reči, da so letos delali brigadirji y precej slabih razmerah,« je povedal vzgo-jitelj Anton Marentič, ki je obiskal svoje fante v Banja Luki. »Barake so bile bolj za-silna bivališča, brez tople ali včasih sploh brez vsake vode. Kaj to pomeni pri tako uma-zanem delu, kakor je kopanje kanalizacije.
si lahko mislite. Poleg tega je bilo delo zelo slabo organizirano. Fantje so morali večkrat čakati, da so jim dodelili nove naloge. Sicer pa — naši mladinci so vsi strokovnjaki, zidar-ji, tesarji itd. in človek bi pričakoval, da bo-do njihovo znanje izkoristili. Toda nc, dali so jim krampe y roke in jih poslali kopati jarke. Lahko bi jih koristneje uporabili dru-gje.«
»Kakšen pa je bil odnos domačinov do vas, brigadirjev?« smo se zopct obrnili na Dra-gutina Stubičarja. Najprej se je nasmchnil in se popraskal za ušesom. »No ja, če sem objektiven,« je dejal, »najlepše nas niso spre-jeli. Nekoč smo malicali pred neko hišo in gospodar nas je nahrulil, češ, saj ne delate zame. Lepo vas prosim, za koga pa, kanaliza-cije pa res nismo kopali kar tako, za zabavo. Zgodilo se je celo, da nam ljudje niso hoteli dati vode ...«
»Pa boste šli drugo leto spet v brigado?« smo previdno vprašali. Pričakovali smo zamah z roko ali kaj podobnega.
»Seveda bom šel. In kolegi tudi. Predlagali smo celo, da bi tokrat sestavili brigado samo mladinci Megrada. Neprijetnosti so že zdav-naj pozabljene. Saj nismo šli zato, da bi sta-novali v hotelih in da bi se samo zabavali. Morda bo pa drugo leto bolje. Prav zato gremo, saj drugače ne bi mossli primcrja-ti...«
Sprva sta nas njegov optimizem in zagnanost presenetila, kmalu pa navdušila. To sta nam-reč dve lastnosti, ki sta danes med mladimi že presneto redki. Zaželeli smo Dragutinu in njegovim fantom še veliko uspehov pri njihovern učenju in delu. Prepričani smo, da bodo nekoč dobri delavci in zreli samouprav-ljavci. Sicer pa fantom, ki imajo take men-torje, kakršna sta tovariša Ješovnik in Ma-rentič, tega res ne bo težko doseči!
Besedilo in slike: ZLATKO ŠETINC