v. 17 Posamezna številka 75 par. Novo mosto, dne 23. aprila 1922, Poštnina plačana v gotovini. Leto II.
Naročnina se plačuje v naprej in stane mesečno din. 2"—; polletno din. 10'— in letno din. 20'— ; v inozemstvo dvojno. — Vse poSi-Ijatvenanaslovlista BSedanjostu. Nezaprte reklamacije poStnine proste. — Jzhaja vsak četrtek z nedeljskim datumom v Novem mestu.
Oglasi: 1/2 strani din. 300'—, V* in Vs sorazmerno; manjši: mm 50 par; trivrstični in ob-smrtnice 43 par; poslana, reklamne notice itd. v besedilu mm din. 1’20. Koristonosna drn Stvena priobčila 30% popusta. Pri večkratoglaševanju znaten popust.
Glej — človek I
Veliki teden se zopet bliža*); čas premišljevanja o' primeri trpljenja našega Zveličarja s trpljenjem enega dela človeštva, v prvi vrsti Slovanstva in Krščanstva.
Kristusa Zveličarja so trpinčili, izdali in umorili oprav ti ljndje, ki trpinčijo, izdajajo in more naš narod — j ud j e in njihovi plačani pripetniki (n. pr. ,Samostojneži“)
— farizeji.
Kapitalisti s krivimi nosovi in naduti pismouki so bili do krvi vžaljeni. da si je drznil »neznatni p o t o m ec preprostega tesarja" podirati njihove nazore, po katerih jim je dovoljeno bližnjemu izpiti mozeg in kP. sebi pa nabrizgati z njegovim življenskim sokom žile in vse krvne stanice tako, da popokajo.
In ker je Kristus postavil novi zakon človekoljubja, ker je ustanovil geslo za vse, ki se glasi: „Kar nočeš, da se Tebi zgodi, ne stori bližnjemu Ti"!
— zato je zavriščal ves tedanji Izrael, ker spoznal je v Kristusu novega nevarnega sovražnika svojemu absolutizmu. In pri-vreščal je ta Izrael pred prestol državnega namestnika, hudo zatožil Krista ..rovanja proti državi’ in obstoječemu službenemu redu ter kategorično zahteval, da to nevarnost. odstrani, da ta ,.protidržavni element" Kristusa — pribije na križ. Pa niso li dogodki, ki so se vršili pod pritiskom sebičnega Izraela tiste dni, tako zelo slikovito enaki dogodkom, ki divjajo po Jugoslaviji zdaj že tretje lelo?
Kakor je ustanovitelj naše človečanske vere, po kateri smo vsi ljudje enakovredni ('lani velike družine, hotel človeka dvigniti iz sužnosti nizkih strasti, katerim so bili njegovi nasprotniki tako zelo udani, in mu položiti na glavo krono kraljevo,' češ: naj višje si od vsega stvarstva
— a pri tem ne delati kake razlike — tako so možje, ki so hoteli dobro naši državi, postaviti ob ustanovitvi isti temelj blagostanju ’/.a vse, ki so vredni biti naši državljani.
Zato smo šli vsi polni zlatih nad v novo bodočnost in radostno smo vzkljiknili, hvala Bogu! K o n e c j e t is o č 1 e t n e g a r o b s t v a!
A glej! Že se je priplaz i i s t i Izrael, z mošnjo zlatnikov za pasoiu, in prodal naš naro i v novo kuž n ost — v centi a-lizem!
Zahotelo se je Izraelu našega bogastva videl je v naši novi domovini uprav ogromen objekt svoje plenaželjnosti. S poni o č j o zlatnikov se mu je posrečilo izriniti od vlade vse one može rodoljube, ki bi ga oviiali pri njegovim plenitve-nein dedu, a uriniti ljudi, ki so bili in so še Izraelu na razpolago za vse, kar hoče,
— za hlapčevsko in iskarijotsko plačilo.
*) članek je doSel prepozno za velikonočno fite-
▼ilko. — Op. ur.
Posledica je, da naš narod vže ječi v pomanjkanju, da mnogoteri ne pozna več božjega daru, ki mu pravimo kruh in da nimajo tisoči ob nedostanju najpriprostejo hrano, ker si je k u p i t i n e m o r e j o. Oglejmo si naš narod zdaj in spomnimo se ga izpred vojne: propadel je izvečine, izmozgan je izstradan in izmučen do kosti! In že ga postavljajo isti plenilci pred široko javnost, in z zasmehovanjem kličejo po svojih listih: E cce Ju g osi a v i j a.
Tako daleč je moralo priti z nami, ki imamo po svoji naravi vsega zadosti!
Pa si oglejmo razne izdajir»e naroda in države, kako dan za dnem posedajo za lazkošno obloženo mizo in si privoščijo vsega najboljšega, med tem ko narod od gladu umira! — Kaj n j i m narod, — kaj n j i m b r a t o 1 i u b j e!
Pa dovolj!!
Dovolj ognju sne komedije! Proč s trinogi! Zašli smo v kremplje židovskim pijavkam, kakor zaide marsikdo, ki se ne pazi, — a rešilev je še mogoča, a izsiliti si jo moramo, dokler ni prepozno, dokler nam ne poidejo zadnje moč.. Zberimo vse svoje razpoložljive sile dvignimo se, — vstajenje ni daleč! Pomnimo, da je naj večji sovražnik ljudstva in države Žid najsibo potem te ali one narodnosti, tega ali onega plemena, krščen ali nekrščen. Dokler živi le še en ž i d v Jugoslaviji, ona ne bo zdrava, ker je Židom država in zedinjenje le v izrabljanje. Zato poskušajo razbiti krščanske vrste in ustanavljajo z našim denarjem njim naklonjene nove hlapčevske stranke.
Bodimo pripravljeni na. vse!
Sovražnik hoče uporabiti tudi pri nas zadnje umazano sredstvo, da nas popolnoma ukroti iti stori nesposobne za odpor, — ..fašizem**! Že ime odurno in smešno! A pri nas hoče nastopiti s Pri biče vi če vi mi metodami. Z denarjem love pobijalce vsega, kar jim ne pleše po njihovi piščalki in kar nosi njihov žig »proti d r ž a v n o s t i".
Ker je za v.se sposobnih izvižkov tudi pri nas dovolj, bodimo torej pripravljeni tudi na to ,snovatnost". Najvažnejše je šiliti med ljudstvom zavest ponosa' in solidarnosti v krepkih organizacijah. - Se pa nahajajo še druge metode, po katerih se da ta odurni gobavi izrastek našega časa korenito odpraviti. — Pozor, torej, pred bližnjo bodočnostjo ?
37 milijonov laso® umira.
V Ameriki kurijo stroje s koruzo, kopice žita gnijejo v skladiščih, evropska mesta se potapljajo v alkoholu in veseljačenju . . „ v širnih stepah Rusije pa čaka 37,000.000 ljudi na smrt spričo lakote.
Solnčna žega je izsušila rusko zemljo ter uničila žitne kali v zemlji, požgala travnike in želišča. Ljudstvo je pojedlo zadnje živinče in poslednjo bilko in sedaj
umira . ... Ruske matere rote v zadnjem obupu evropsko in ameriško ljudstvo, naj reši vsaj otroke, same pa se udajajo strašni usodi smrti
Strada 37.000.000 ljudi, izmed katerih preti 19.000.000 neposrednja smrt, če se zadnji hip vse človeštvo ne zave svoje najsvetej^e dolžnosti do sobratov. Dr. Nansen, ki vodi v Rusiji prehranjevalno akcijo „Zveze rdečih križevje meseca septembra leta 1921 zaprosil evropske vlade za posojilo v znesku o,000.000 funtov šterlingov (okoli 7 milijard naših kron). Ta znesek bi zadosteval, da bi se pregnala bela žena s povoljžkih poljan. Toda Evropa je bila gluha, tista Evropa, v kateri je izdala samo Anglija 200.000 000 funtov šterlingov za blokado Rusije, tista Evropa, v kateri je popila samo mala Slovenija v enem letu eno tretjino zahtevane vsote.
Čas hiti in vsaka ura pomnoži grobove ob Volgi. V dvanajsti uri so pričela vendar razna humanitarna društva zbirati prispevke za pomoč Rusiji. Na nas je, da zbrišemo kolikor mogoče, s sebe greh brezbrižnosti in trdosrčnosti. Obračamo se zaradi tega na vse ljudi, bivajoče v Sloveniji, s prošnjo, da prispevajo za rusk« Ijudij, ki umirajo gladu Ljudje, pomagajte ljudem! Kristjani, usmilite se kristija.nov! Kmetje in delavci, prihititi na pomoč kmetom in delavcem!
* * *
Dne 25. marca se je konstituiral končno tildi v Ljubljani odbor za pomoč gladu j oči m v Rusiji. V odboru so zastopane vse slovenske stranke, važnejše kulturne in kuma-nitarne organizacije. Pokroviteljsvo so prevzeli gospodje: pokrajinski namestnik Ivan Hribar, knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, vsenčiliščni rektor profesor dr. Gojmir Krek, in ljubljanski mestni žepan dr. Ljudevit Perič. Vse stranke in korporacije, zastopane v odboru, bodo priivjale zbirke ter priobčevale prispevke v s voj.h glasilih. Zbrani denar, ki se bo nalagal skupno v poštni hranilnici, se bo dal na razpolago dr Nan-senovi akciji, ki oskrbuje že sedaj okoli 500.000 otrok in organizira tudi sicer po gladu joči li krajih Rusije knhnje in bolnišnice. Stroški za prohrano enega človeka do nove žetve znašajo tri dolarje (okoli 900 naših kron). Zbirke socialističnega delavstva se bodo pišiljale preko internacionalnega delavskega odbora za pomoč Rusiji, ki je poslal v Rusijo 24 transportov z živili in obleko za 12 000 ijudi ter opremil razen tega celo vrsto bolnic in otroških domov. Dalje se bodo pošiljali prispevki socialističnega delavstva preko internacionalne akcije amsterdamske stroko me internacionale, ki je vzdrževala do pred kratkim 40.000 otrok in ki zviša sedaj to število na 100.000.
Profesor dr. Nansen, profesor dr. Muhlens (vodja nemške ekspedicije rdečega križa), vodja ameriške pomožne akcije so protestirali proti vestem, ki so se pojavile v Evropi ter vedele povedati o izropanju pomožnih vlakov v Rusiji. Dr. Nansen je izrecno konstatiral, da so prispeli do sedaj vsi vlaki
na določena mesta, da ni bil v Rasi ji noben vlak izropan in da so delovale sovjetske vlasti vedno v najlepši slogi z inozemskimi komisijami. Ruska vlada sama vodi velikan* sko akcijo glede pomoči gladujočim, vzdržuje okoli ž,000.000 otrok ter odpravlja kolikor dopuščajo transportne razmere, ljudi iz gladujočik gubernij v druge gubernije. Ruske cerkve so odločile prodati svoje zlato in drago kamenje v korist gladujočim. V inozemstvu so dali do sedaj največ organizirani delavci vseh socialističnih skupin, ameriška država (20,000.000 dolarjev), razni rdeči križi in sveta stolica, ki je pozvala s posebnim pismom vse vernike k prispevanju daril.
Kmetijsko šolo no Grmu.
Z ozirom na članek »Kmetijska šola na Grmu“ v štev, 12 Vašega cenj. lista z dne 19. marca 1912 prosim Vas, da objavite sledeči na ugotovitvah uradne preiskave temelječi popravek:
Ni res, da izrablja novi ravnatelj državne kmetijske šole na Grmu g. kmetijski svetnik S k a 1 i c k y učence za privatna dela v svoji vili; pač pa je res, da so učenci g. ravnatelju tako kakor drugim uslužbencem z motorjem razžagali in razcepili drva in sicer na zavodu, potem jih pa s šolsko vprego prepeljali na dom. Razen tega je nek učenec, ki zahaja k ravnatelju na dom, prinese) g. ravnatelju parkrat mleko, štirje učenci so pa prinesli svetilke iz ravnateljevega zasebnega v njegovo službeno stanovanje. K zadnjemu dejstvu se pripominja, da ima gosp. ravnatelj pravico do preselitve na državne stroške. — Šolske dekle donašajo g. ravnatelju iz mesta tuintam meso, a vedno mimogrede, kadar gredo po meso za šolsko kuhinjo; isto-tako so mu prinesle parkrat prilično drugih službenih opravkov tudi kruh; z Gima mu pa dostavljajo mleko, do katerega ima ravnatelj pravico, in parkrat se mu prilično prinesle tudi kislo zelje. Z Grma je dobivalo devet strank vsega skupaj osem litrov mleka na dan; od teh strank so tri samskega stanu, ostale pa imajo vsega skupaj pet otrok pod desetim letom starosti. Vnanjim strankam se je mleko moralo odpovedati, ker ga primanjkuje vsled slabe krme še za šolo. Pomanjkanje mleka se je jelo čutiti na zavodu posebno ob otvoritvi šolskega ieta, ko je na novo vstopilo 51 učencev. Mleko se je ustavjlo vnanjim strankam dne 15. decembra 1921 z obljubo, da je zopet dobe, kadar bo na razpolago dovolj dobre krme in konča zimska šola. Ni res, da je dobil g. ravnatelj Ska-licky za zelenjave pol prašiča, ampak ugotovilo se je. da je primanjkovalo na zavodu koruze za pitanje prašičev in sočivja za šolsko kuhinjo. Da odpomore zavodu iz zadrege, je dal g. raznatelj od pridelkov svojega v zakup vzetega zemljišča 234 kg koruze, 118 kg repe, 30 kg ohrovta in 30 kg kolerab v zameno za 77-70 kg svežega prašičjega mesa, 5'80 kg slanine in 30 mesenih klobas; vse dano in prejeto blago se je zaračunalo po dnevnih cenah brez vsake škode za zavod.
Ravnateljevo službeno stanovanje ne obstoji iz osmih velikih sob in več kabinetov. ampak iz treh sob. dveh kabinetov in pritiklin. Stanovanje je bilo poprave zelo potrebno in je za izvršitev poprav in po-
sebno za obnovitev poda v kuhinji in beljenje kuhinje prosil že prejšnji ravnatelj g. inž. Vedernjak. V enem kabinetu je bil z ene stene odpadel celo omet. 'Poprave je dovolila z odlokom Z dne 16. sept.. 1921, st. 3334 gradbena dirdkcija v Ljubljani. Iz predloženih računov je gradbena direkcija ugotovila, da so" cene od vseh od šolskega ravnateljstva oddanih del, zlasti pa slikarskih, povsem zmerne. Stroški za poprave v ravnateljevem službenem stanovanju ne znašajo 50.000 K. ampak 14.652 K. Tudi upeljavo električne razsvetljave v ravnateljsko stanovanje je dovolila gradbena direkcija in sicer z odlorom z dne 6. decembra 1921, št. 4927. Od 57 električnih svetilk na zavodu je v ravnateljskem stanovanju devet.
Glede na očitek, da se briga g. ravnatelj Skalicky za šolsko gospodarstvo malo in da je gluh in slep za popravo in nakup krvavo potrebnega orodja za obdelovanje itd. se ugotavlja, da posveča g. ravnatelj šolskemu gospodarstvu vso svojo skrb. Za vzdržavanje in nabavo gospodarskega inventarja je imel na razpolago za čas od prevzema ravnateljskega mesta do konca februarja 1922 z dovoljenimi dodatnimi krediti vred 11.269 K. G. ravnatelj ni samo vsa ta sredstya porabil, ampak jih je za K 2.132 44 celo prekoračil. Za nabavo najpotrebnejšega inventarja in za najnujnejša popravila je izdal K 13.40144 in bi jih bil rad več, ako bi jih mogel in tudi smel.
G. strokovni učitelj Franc Mala-s e k je vzel v zakup posestvo Srebrniče z vednostjo deželne vlade za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo. Po pričah se je ugotovilo, da je dal več posestnikom in posestnicam iz bližnje okolice tako 1. 1920 in 1921 kakor tudi letos del njiv v pod-zakup. Od šole je kupil dva pujska, dve kravi in enega bikca, ne *.pa tudi telice. Cen si ni narekoval g. Malasek sam. Nakup bikca je dovolilo po določeni ceni poverjeništvo za kmetijstvo z odlokom z dne 18. junija 1920 št. 3612. Tujska in kravi je g. Malasku prodal g. ravnatelj inž. Vedernjak po dnevni ceni. Kravi se niste dali obrejiti in ste bili naprodaj vsled priporočilo uradnega živinozdravnica, ki je ugotovil pr> eni kilo, pri drugi pa tuberkulozo. Neki mesar jih splph ni hotel kupiti, drugi pa ne po zahtevani ceni, kravi ste bili tudi na semnju, a jih ni kupil nihče. Tadi pujskov ni dobil g. Malasek ceneje nego drugi kupci. Za obdelovanje zemljišča si ni g. Malasek izposojeval šolskih volov, pač pa poljedelske stroje in sicer sejalni stroj in dva kosilna stroja z dovoljenjem poverjeništva za kmetijstvo z dne 13. aprila 1920 št. 2905, z dovoljenjem šolskega ravnatelja g. inž. Vedernjaka pa setveno brano in gnojnični sod. Zavod je g. Malasek odškodoval deloma v denarju, večinoma pa s tem. da je posojal zavodu svoje lastne stroje ln svojo vprego. Poškodovane šolske stroje je dal g. Malasek popraviti na svoj račun.
Pri oddelku za kmetijstvo, se ne šikanira noben uradnik. Živinorejski ihštruktor je izstopil iz državne službe prostovoljno, mlekarski inštruktor je pa dobil na lastno prošnjo enoleten dopust. O razmerah na žrebčarni se vrši pri oddelku za kmetijstvo preiskava, ki se ni zaključena; zadeva se pa obravnava tudi pri sodišču, ker toži
krivce državno pravdništvo po § 104 srbskega kazenskega zakona. Ta uradna preiskava in to sodno postopanje bo dognalo, ali so očitki zoper upravo žrebčarne upravičeni ali ne. Med predstojnikom veterinarskega odseka in enim živitiozdravnikom teče — kakor je o ddelku za kmetijstvo uradno znano — pri sodišču tožba radi razžaljenja časti; o nadaljnih očitkih živ-vinozdravnikov proti njihovemu šefu ni tu-uradno nič znanega. Glede očitkov proti višjemu kletarskemu nadzorniku Fr. Gombaču se ugotavlja, da je iipel g. Gombač z enim svojih ožjih tovarišev o priliki ljubljanskega velesejma nastop zaradi prireditve vinske razstave. Ta nastop je bil poravnan v okviru mariborskega vinarskega in sadjarskega odseka Slovenske kmetijske družbe in ne interesira niti oddelka za kmetijstvo, še manj pa širjo javnost.
Pokrajinski namestnik: Ivan Hribar.
Op. u r e d. Kakor razvidno se bistveno ničesar ne popravlja in je »popravek1* le poskus ublažiti vtis članka, ki ga je po „Napreju“ prinesel tudi »Domoljub11. Značilno pa je. da se o gosp. Vedernjakn previdno molči. Gradivo, ki nam je bilo stavljeno svoj čas na razpolago, a ga nismo objavili, je dobilo svoje potrdilo v uradnih ugotovitvah. — Čez sedem let vse prav pride.
Dogsisi.
Prečna. Dne 10. t. m. se je na novomeškem kolodvoru kar trlo ljudi. Nudil se je lep prizor. Okrašeni zvonovi, zastave konjeniki, pevci itd. Tujci so se ustavljali in spraševali kaj to pomeni. Dobili so odgovor: Prečanje so prišli po 4 nove bronaste zvonove. Nova župna cerkev sv. Ant. pad. je dobila dva nova bronasta zvonova dis in f s težo 1050 kg in 730 kg, enega podružnica Marije Vnebovzete v Stražt in enega cerkev sv. Križa na Gor Kamnicah. Za sprejem zvonov so dekleta pletle vence 14 dni za vozove in slavoloke. Okrašena so bila tudi kolesa pri vozovih in konjski repi. Z naj večjo parado so prišli Kamenčanje. Dva para konj je peljalo zvon, pred temi je pa jahalo 10 konjenikov z zastavo.
Stražani so pa postavili lep, visok mlaj slavolok, okrasili cerkev in zvonik. Veselo so pokali topiči zvonu v pozdrav. Prečenski zvonovi se slišijo po celi župniji in še v sosednje fare. Vsa čast in hvala ljubljanski zvonarni za izvrstno delo. Naj pojejo zvonovi Bogu v čast in nam v veselje. Naj kličejo žiye, objokkujejo mrtve in odvračajo bliske. --- Bog živi!
Mirnapeč. Na cvet.no nedeljo zjutraj me je vodil' moj službeni pot preko Hrneljnika. V grajski kapelici sem bil pri sv. maši in prisostvoval blagoslovu lesa. Pred sv. opravilom je prišel v cerkvico neki gospod, pripravil oltar, prižgal sveče in potem pti vseh sv. obredih in molitvah pomagal g. duhovniku kot s-jrežnik, mežnar, organist in dijakom Name je to naprauilo globok vtis in to tembolj, ker sem pozneje zvedel, da je to bil hmeljniški gospod baron Vamboldt. Vsa čast. takemu gospodu! Vzgledujte se in posnemajte gospoda barona tudi Vi kmetski fantje, ki do cerkve v nedeljo še pridete, čez prag pa že malokatori prestopi in-moli!
Opomba uredništva. Pridružujemo se našemu dopisniku v pohvalnem priznanju globokega verskega čuta hmeljniškega gospoda barona, ki je bela vrana med tu živečimi Čehi in lep vzgled mnogim mla-čnežem. Zato ga pa tudi vse ljudstvo, ki ga pozna, spo tuje in so mu zlasti okolne vasi Hmeljnika globoko hvaležne, ker jim ni treba hoditi dolgo pot v Mirno peč k cerkvenim sv. opravilom. Sam vzdržuje duhovnika in je tudi lanjsko jesen na svoje stroške priredil sv. misijon. Bog naj mu stotero povrne njegovo dobroto! — Pri te.] priliki omenjamo, da so v Belgraou nekateri „izobraženciu hudo zamerili g. dr. Korošcu, ker je kot ministrski podpredsednik vsak dan maševal, češ, da je to “poniževalno* za „visok položaj v državni upravi.u Sedaj pa vzporedite, kdo je večji gospod: ali tisti, ki so obliznili izobrazbo, da lažje v napuhu „zamerijott duhovniku, če opravlja tudi kot minister svojo dolžnost; ali pa gospod baron, ki se zaveda, da so ali bi vsaj morali biti tndi naj višji posvetni oblastneži služabniki božje Vsemogočnosti. Bogu posvečeno pošteno delo človeka povznaša in dviga ugled njegovega položaja v človeški družbi; nepošteno delo pa niti ministru ne dela nobene časti.
Semič. Ko sem na cvetno nedeljo zjutraj po rani maši, šel po trgu, sem opazil več skupin v gručah. Čudno se mi je zdelo, ker sem videl skupaj pristaše SL 5 in SKS. Bili so jako glasni. Kaj neki pomeni to, sem si mislil. Šel sem bližje in slišal, da zelo razburjeno govore o davkih, posebno pa o osebni dohodnini. Županovego atata pribočnik, Lahov ata, so dejali, da se mora vložiti pritožba proti tem krivično odmerjenim davkom. Nekdo drugi je to sicer odobraval, vendar pa je rekel, da je malo upanja v uspeh, ker minjstri rabijo milijone, ue vedo pa, kje bi jih dobili. Edino upanje je, da se takoj razpišejo volitve, da pridejo na vlado možje SLS, ki so čistih rok in imajo čisto vest in srce za ljudstvo, ker so možje pošteni, ne pa kupljen iz jude-ževim denarjem. Volitve in avtonomija, ker drugače ni nobenega upanja, da se bo kdaj obrnilo na bolje! Govorili so, da tako dalje ne sme in ne more iti kot doslej. Z veseljem sem poslušal vse to. Karkoli so povedali, mora jim pritrditi vsak pameten človek.
Lansko leto smo imoli hudo sušo, ki je posebno pri nas napravila mnogo škode, ker je svet kamenit. Ljudje morajo živež kupovati za se in za živino. Marsikateri se je zadolžil za več tisočakov in sedaj naj plačuje k obrestim še dohodnino! Treba bo zopet napraviti dolg. Davki naj se zmanjšajo, posebno naj se odpiše dohodninski davek, ker je ljudstvo jako nazburjeno. Vsaka sila do vremena! Zato na dan z vol itvami! Kdor ima čisto vest. se jih 116 boj’-	Eden	izmed prizadetih.
Gospodarstvo.
Kate glsšta sosed Razumnež seojo živino in iiio odsračuje od nje bolezni.
(Piše: Fr. D.)	(Dalje. )
Potem pa	nadaljuje	o p	o m	a n j	k a-
n j n živinske krme tako |
Pripeti se, da primanjkuje živinorejca potrebne klaje	za živino.	Temu morejo	biti
povod : ogenj,	voda, toča,	suša	itd.	Kaj	mu
j3 storiti? Premožnejši gospodar prikupi ne-
kaj piče, osobito močnih krmil (mekin, oljnatih tropin itd.); razen tega naj s krmo štedljivo postopa ter naj poklada tudi stvari. ki se ob dobri letini ne dajejo, V jeseni po slepi ceni mnogo živine prodati, da se more ostatek prehraniti, to ni gospodarstvo, tako ne sme postopati izurjen kmet. Kdor bi tako postopal, tistemu bi mogoče primanjkovalo spomladi debelne živine (ali bi jp moral za visoko ceno kupiti) in gnoja za njive. Vsakemu pa je do dobra znano, da kmet ni v stanu napredovati brez živine in gnoja.
Ob pomanjkanju krme si morete pomagati — razen z nakupovanjem klaje in prodajanjem živine — tudi s tem-le!
1.) Skušajte prekrmiti svojo živino do pozne jeseni na paši. da prihranite seno deteljo in ostalo klajo za zimo in zgodnjo spomlad. Seveda ne smete pasti zmrzli travi temveč samo o opoldanskih arah, ko mraz izgine in se trava vsaj deloma posuši.
2.) Pri pokladanju v hlevu pazite, da se piča po nepotrebnem ne raztresa. Delež naj se vedno za vsako živinče posebej odmeri. da ne dobi ena žival več a druga manj.
3.) Vsak umen živinorejec preceni že jeseni svojo zalogo krme (sena) in preračuni, koliko glav živine bo lahko prekrmil do spomladi. Na glavo jalovih krav, delavnih volov, ki stoje brez dela v hlevu itd., se računa dnevno približno 10 kg sena, ali. 3—5 kg sena in toliko druge, manj vredne klaje, ki zaleže za 7—5 kg sena. To je vzdržalna klaja, ki živinče samo vzdrži, prehrani, toda ne donaša posebnih vžitkov. Zdaj vam moram razložiti, koliko zaleže ostala krma v primeri z dobrim senom. 1 kg dobrega sena izda (zaleže) toliko, kakor 4 kg slame oziroma žita; ali 3 kg slame jarega žita, ajdovice oziroma koruznih strokov; ali 2 kg ovsene oziroma ječmenove slame ali plev; kolikor 1 kg ne prestane slame sočivja ali luškim (strokov) različneg dočivja semenske detelje odnosno posušenega listju (od števši veje) pušljev. En kilogram sena izda toliko, kakor 3—4 kg kolerabe, 5 kg repe; kakor 4/10 kg otrobov ali droba zadnjega žita. ali četrt kilograma zdroba različnega sočivja. Jalovi krevi naj da torej n. pr. dnevno 4 kg sena, 12 kg (= 2 kg sena) ozimne slame, 3 kg (= 1 kg sena) koruznih strokov, 11/2 kg (= 1 kg sena) semenske detelje in li/2 kg (— 1 kg sena) listja drevesnih pušljev. Torej 4 kg, 3 kg, 1 kg, 1 kg = 10 kg senn (oziroma i.adomestka zanj) je vzdrževajna porcija za jalovo kravo. Vol. ki' stoji brez dela v hlevu, daj dobi kot, vzdrževalno porcijo dneAiio približno 4 kg sena (= 3 kg sena) pšenične slame. 6 kg (= 3 kg sena) ječmenove slame. To.tej 4 kg, 3 kg, 3 kg
10 kg sena ali malo več. Za eno živinče potrebujemo torej čez zimo najmanj 180 (dnij) x 10 = 1800 kg sena, ali nekaj sena in kot namestek. kake druge, prej naznačene piče.
Za molzno kravo, delavnega vola itd. pa moramo računati na dan 15 kg sena, ali pa vsaj polovico in toliko druge krme, ki zaleže za polovico sena.
4. Posušeno drevesno listje je doLro za k.uno; ono je enake redilne vrednosti kakor srednja vrsta sena. Za vejnike obsekujemo tale drevesa: jesen, hrast, brest, bukvo, topol, lipo, gaber, lesko itd. Drevesa klestimo (obsekujemo) za pušlje meseca julija in
avgusta. Posekane vaje povežemo precej v pušlje. katere postavimo ob deblu košatih dreves z debelimi konci vej navzdol. Včasi jih preložimo, vnanje noter in notranje vnn; to je zato, da se enakomerno posuše. Še preden je listje preveč snho — da se spotoma ne ospe — jih spravimo v senico, na skedenj ali v kopice kam pod streho. Listje navadno ne plesni, ker veje niso tako gosto povezane, da bi jih ne mogla sapa prepihati. Vejnike, ki naj tvore le en del krme, pokladamo v prvi vrsti ovcam in kozam; govedi in konjem dajemo nekaj te klaje, če nam primanjkuje druge piče. Preveč pušljev bi živino zapiralo. Naprej vržemo živini cele vejnike. katere razvežemo šele, ko so od zunaj že objedeni. Prebod k delnemu krmljenju vejnikov zvršimo polagoma.
5.	Za plotom Slakovega vrta sem videl gniti debelačne storže. Nekaieri drugi neve-dneži so jih pa požgali. Ali ni to greh: precej redilno hrano zavreči, a živali pustiti v štali stradati. Vsi. katerih se to tiče zapomnite si: tmščini storži so za govedo in konje tečnejša piča kakor pšenična slama. Zdrobite jih kolikor mogoče na drobno in jih pokladajte kakor rezanico. Za mletev strokov se dobijo po trgovinah z železnino posebni stroji. Kuhani storži prijajo svinjam.
Hr&sštwene vesti«
Finžgarjevo ..Razvalina življenja^ vprizori „Ka-tol. prosvetno društvo v Novem mestu“ na belo nedeljo, dne 23. t. m.,, ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu. Predprodaja vstopnic v knjigarni J. Krajec nasl. — K obilni udeležbi vabi odbor.
V nedeljo popoldne v Šmihel! Na belo nede-. ljo ob 3. uri pop. se ponovi v šmihelski dvorani poučna igra „Mrak“. (Ilija Vujin bo moral popraviti svoj zadnji nastop. Vloga Rade pa je vseskoz v pravih rokah. Obširneje spregovorimo prihodnjič. — Op. ur.)
Kolo Jugoslovanskih Sester. Podružnica v Novem mestu ima svoj prvi redni občni zbor dne 28. aprila ob 8 uri zvečer v pritličju Narodnega doma. Članice se vabijo, da se po možnosti vse udeleže. Ako pa skupščina ne bi bila sklepčna, se vrši pol ure kasneje občni zbor ob vsaki udeležbi.
Tedenske novice.
Prosimo vse cenjene naše naročnike, naj z ozirom na gmotno stanje lista, ki je vsled pritiska naraščajoče draginje in splošne podražitve tiskarskih del bil prisiljen povišati naročnino, čimprej pošjejo doplačilo, odnosno naročnino po položnici. Kdor je ni dobil, naj blagovoli zahtevati. — Upravništvo.
Poroka. Gosp. Alfonz Oblak, trgovee v Novem mestu in gospodična Kristina Springer, trgovka tukaj, sta se poročila v Žalni na Velikonočno nedeljo. Priči sta bila gosp. župnik Šolar, stric in svak gosp. profesor in ravnatelj dr. Tiller. Psročil ju je mil. g. prošt dr. Seb. Elbert. Novoporočencema naše iskrene Čestitke! Obilo sreče in božjega blagoslova!
Umrli ste v Novem mestu ga. Olga Fajt, vdova-begunka; usmiljenka Marija Eršte. N. v m. p.!
Somišljenice SLS so izstopile i/ „Kola jugo-slov. sester ! Čas je že bil.
16 milijonov kron je ministrski svet odobril za kraljevo poroko.
Šušteršičeva brošura. Živel sem skozi dvajset let skoraj nepretrgoma v tujini. Globoko jugoslovansko in protiavstrijsko prepričanje mi je naprtilo smrtno obsodbo graškega nadsodišča kot veleizdajalcu in prostovoljcu v srbski vojski. To so razlogi, da se nikdar nisem mogel navduševati za osebno politiko dr. Šušteršiča. Isti razlogi mi danes potiskujejo pero v roke, da mi ni nobena žrtev predragocena v obrambo vere, ljudstva in naše skupne države, v kateri
\
mora prej ali slej zmagati politika ljudstva v odločnem boju za avtonomistično urejeno pravično Jugoslavijo Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov. SLS, s svojimi voditelji pok. dr. Krekom, dr. Korošcem in drugimi, je v danih razmerah s poštenim delom dosegla znamenite uspehe v označeni smeri. V kolikor se njen jugoslovanski program še ni uresničil, je kriva — poleg močnih nasprotnikov — predvsem zapuščina, ki jo je stranki ostavil dr. Šušteršič oh svoji politični smrti. V dokaz temu je tudi vsebina brošure »Koroščevi dokumenti14., ki so jo liberalci vsiljevali po Belgradu, da so nekateri o razmerah pri nas neobveščeni fanatični Srbi pljuvali v prvem letu našega zedinjenja pred poslance Jugoslovanskega kluba. Zato je dr. Šušteršič s svojo brošuro napravil (sicer malo pozno, ker si je naša ideja že izvojevala rešpekt tudi v Belgradu) največjo uslugo SLS s tem, da je kot bivši »klerikalni vojvoda44 »razkril44 boj proti njegovi pogubni osebni politiki v stranki. S tem je strnil vrste slovenskega ljudstva v SLS in izbil našim nasprotnikom iz rok orožje »proti-državnega šuštcršicijanstva44. Obenem pa je tudi dokazal, kako prav so imeli „mladiui“, da so se ga znebili. Danes je naša stranka popolnoma složna, ker najboljše zdravilo proti neslogi je pač — čitanje Šušteršičeve brošure. V njej je jasno povedano, kdo jo je naročil in kdo je pričakoval uspeha in koristi od nje. Udarec v vodo! Nič več in nič manj. Dr. Šušteršič se je sam sodil in obsodil! Bodi mu! Naj počiva v miru!
To je moje mnenje, za katero sem bil od več strani naprošen. „Sedanjost44 pa prehaja na dnevni red.	Fian Radešček.
Možnar Je nabijal na velikonočno nedeljo 18 letni Janez Tekstar iz Jelš v šempeterski župniji, pri tem pa se jc užgal smodnik in fantu odtrgal na levi roki en prst popolnoma, enega pa le deloma. Tudi po obrazu ga je nekoliko ožgalo. Prepeljan je bil v bolnišnico čč. usmilj. bratov v Kandiji.
Na Trški gori je aa velikonočni pondeljek točil vino med sv. opravilom znani samostojne/, Šalehar kar pred cerkvijo na cerkvenem svetu in to brez dovoljenja g. župnika ali ključarja. Ljudje so se zgražali nad tako predrznostjo in se čudili, kako je politična oblast mogla izdati točilno dovoljenje na takem prostoru brez sporazuma z lastnikom. Točilo in pilo se je v splošno pohujšanje in zgražanje ljudstva med sv. mašo in pridigo in s pijanim razgrajanjem motilo sv. opravila. — Prišlo je tudi do pretepa. Vročekrvnega Jožefa Koščaka, 22 letnega sina posestnice iz Češence pri Šempetru, so močno obklali. Zadobil je vbodljaje na levi roki in v prsa. Rane niso nevarne. Tudi bajnofški kovač Polde je dobil ob tej priliki lahke vbodne rane in je ostal v domači oskrbi, dočim so prvega prepeljali v bolnišnico čč. usm. bratov v Kandiji. — To so sadovi samostojneške kulture, ki jo širi Šalehar iz Ssvnega. Cela fara obžaluje, da se je ta Človek priženil v njihovo župnijo.
Muslimanska ministra sta odstopila. Avtonomistična politika skupine dr. Spahe je sijajno zmagala tudi v muslimanski stranki. Centralni odbor stranke v Sarajevu je ugotovil, da se skupina dr. Spahe ne nagiblje „niti k Radiču, niti preko Save41, pač pa se vrača k programu z dne 26. oktobra 1920, ki pravi: „Mi smo za enotnost države, toda obenem tudi za široke avtonomije .. . Nasprotni smo plemenski avtonomiji
(federalizmu) in zahtevamo avtonomijo pokrajin v dosedanjih zemljepisnih mejah.44 — Z ozirom na vse to muslimauskim ministrom ni drugo ostalo kot brzojavno odstopiti. S tem je Pašičeva vlada pritisnjena ob zid: večina parlamenta je v opoziciji v zbornici in izven zbornice proti sedanjemu režimu. Ako ne bodo Pašiča rešili zemljoradniki, mora po vseh pravilih slediti razpust parlamenta in nove volitve. Toda vmes je še volilni zakon, ki bo Pašič-Pribičevič-Pucljevi vladi podaljšal životarjenje. Marsikaj smo dočakali, pa bomo tudi — boljših časov.
Volitve se bližajo. Minister dr. Voja Marinkovič je dobil od vlade naročilo, naj izdela besedilo volivnega zakona. To besedilo bi bilo izdelano na podlagi starih predlogov, naj se volitve izvedejo po srezih. Ko bo izdelal zakonski predlog in ga predložil narodni skupščini, bo padla končna odločitev o volivnem sistemu.
Prizor iz francoske sodne dvorane. Osemnajstletni morivec je čakal na svoje zasluženo plačilo. Njegov zagovornik dr. Appert je v svojem govoru med drugim dejal: Pred seboj vidim podobo Križanega in jo pozdravljam. Obesili ste jo v sodno dvorano, kjer hudodelnikom odmerjate kazen. Toda zakaj ni videti podobe Križanega tam, kamor pošiljate svoje otroke v šolo? Zakaj se hudodelniku šele tu pokaže križ? Ko bi mu ga bili pokazali na Šolski klopi, bi mu ga morda ne bilo nikdar treba gledati na zatožni klopi. Vi ste, gospodje, pravi sodnemu osobju, ki vas tožim, vi, ki sejete med ljudstvo nevero in nravno propalost. Potem se pa še čudite, če vam mladina s hudodelstvi in niavno propalostjo odgovarja. Obsodite mojega klijenta, toda jaz bom proti vam vložil tožbo, to je moja dolžnost.
Zaradi nagemilanega gradiva za to številko smo morali odložiti nadaljevanje „Solunskega procesa44 za prihodnjič.
Razni kralji. V Severni Ameriki je navada, da se razni ljudje imenujejo:	kralj14 železnic,
„kralj41 jekla, »kralj41 bombaža itd.	Če bi
se tudi v naši državi udomačil ta naslov, bi bil n. pr. Velizar Jankovič »kralj44 olja, a Pucelj »kralj44 volov . . . (Iz belgrajske »Republike44 z dne 16. t. m.)
Sjajno uspeli shodi SLS so se vršili na velikonočni pondeljek po raznih krajih Štajerske. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo naše poslance in v veličastnih manifestacijah izjavilo popolno zaupnico SLS, Jugoslovanskemu klubu in načelniku dr. Korošcu. Samostojneško politiko so zborovalci povsod odločno obsodili in govorniki SKS niso mogli »iti ust odpreti.
Protič še vedno priganja ministra Pribiče-viča k — sodišču. Torej še ni pozabljeno ? Revež — Pribičevič !
Borno plačane cestarje mečejo iz službe ker ni denarja in ker so naše ceste še vedno boljše kot v — Srbiji.
»Selo44 očita Novačanovim zemljoradnikom, da so iz taktičnih ozirov poteptali skupni program. — Naj bode prepričano »Selo44, da je Novačan razobesil p r e d volitvami svojo zastavo, p o volitvah pa bo (če bo izvoljen) lepo presedlal med centraliste, torej tudi k zemljo-
radnikom, če bo kazalo. Isto so delali samo-stojneži: pred volitvami so bili avtonomisti, p o volitvah so pa centralisti in sicer so šli še tako daleč, da so odobravali generalu Žeče-viču, ki je s svojo naredbo spravil v smrt 300 kmetskih sinov in na tisoče v bolezen. Sicer pa je program slovenskih zemljoradnikov in samostojnežev obem strankam enak : osebna korist in lasten žep. Te sorte limanice več ne izdajo.
Kakor poroča časopisje je bil v Chicagi ubit Lupis-Vukič, ki ga je poslal Pašič v Amerik« na agitacijo za centralizem. Lupis-Vukič je bil 6rvat iz Dalmacije. L. 1919. je napisal v »Samoupravi44 besen članek proti Hrvatom, kar mu je prineslo — Ameriko in v njej smrt. Naj bi njegov žalostni konec bil v resen opomin vsem izdajalcem !
Ljudska posojilnica v Novem mestu pokazuje vedno večji razmah, kar iskreno raduje vse naše prijatelje. Dalo se bode doseči še večjih uspehov, samo malo več samozavesti je treba med našimi pristaši! Svoji k svojim !
Ameriški novičai8.
R a z n o t, e r o s t, i. Časopisje se obširno peča 7, ogromno rudarsko stavko. Lastniki rudnikov hočejo znižati plače za polovico in povečati delavni čas. dočim zahteva delavstvo 20 odstotkov povišanja in skrajšanje delovnega časa. Razlika je torej velika. Kdo bo zmagal? — V Atlanti je luteranski pastor Honniog začel med svojimi verniki širiti katoliško vero. Zato so se zbrali maskirani belokožci, vsekakor brezverci in napadli pastorja, ter ga bičali. — V Jolietu je m. m. čikaški pomožni škof Hoban delil' zakrament svete birme.— 90 milijonov kron bo stala katoliška višja šola v Jolietu, ki se je pričela že graditi. Zgradba bo ena najmodernejših zavodov te vrste na svetu.
V d o m o v i n o s o s e vrnil i. Iz Calnmeta Jurij Ra ti h v Črnomelj; iz Adriana Fr. Vavtar v Litijo; iz Chicage Antonija Penič s hčerko v Sv. Križ pri Kost.; iz Pirolita Fr. Peterlin v Šmarjem; iz La-fajeta Petm Škufc.-> v Žužemberk in iz Ir-vina Jak. Grošelj v Žire.
U m r 1 i so: V Sopriso Colo je pod-sulo v rudniku oba brata Fr. in Mat. Ile-niča, doma nekje iz Notranjske; v Jolietu Mat. Rogati iz Lok vice psi Metliki, v Thomasu so našli popolnoma razstreljeno truplo Jos Uiha, vzrok smrti neznan; v Collin-vvodu Marija Martinčič iz Starega trga; v Clevelandu Jos. Fabjan p- d. Štancar; v San Frančišku Mat. Plut, iz Krvačjega vrha pri Semiču.
Sirite „ Sedanjost44!
Kdor ima veselje do vinograda!
Pcizop! Na Trški s°ri> v
bližini Polakovih vinogradov, je naprodaj 5000 m2 prostora za napravp vinograda. Cena je Din. 3‘20 za m2. Pojasnila daje M. Hočevar, Kandija št. 38.
Vsako množina drv
v mesto ali na kolodvor postavljeno se kupi. Ponudbe v zaprti kuverti z navedbo najnižje cene in kakovosti naj se pošljejo na »Sedanjost44 pod naslovom »L e s n i trgovec, Novo mesto.
Učenca za mesarska obet
sprejme A. Mežnaršič, Kandija 16.
Gospodarska Zveza
r. z. z o, z. v Ljubijani
BStasjfflKHHKaisasKSBSHata 1 jP^gSiJ^SUSŽIBTIilCSI V SSOVCSII 8m@S$3L9
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
]. Krajec nasi.
Novo mesto se priporoča.
na novo dospelo; umetna gnojila — superfosfat in apneni dušik, galica, žveplo, najboljša ameriška rafija.
Semena: nemška in domača detelja, pesa in vse vrste trave.
Posebni manufakturni oddelek«
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Fran RadeJČek.
Tiska J. Krajec nasl. v Novem mestu.