■"■ss.?*1* Dnevnik sa gospodarstvo, prosveto in politiko l'uSti:iua putiuiiraua. Leto IV., štev. 194 V LjubU&nl, torek dne Zt. avgusta 1923 Posamezna 5tev. stane 130 Oln Ighala ob 4 g|utra|. Stane mesečno 12-50 l)in n inozemstvo 25'— m aeobvezna Oglasi po tarifa Uredništvo: Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 64. Telet SU 30. Podružnico: Maribor, Barvarska aLi Tel št. 22. Cel|e, Aleksandrova » LJubljana, 20. avgusta, interesaumo ie zasledovati, kako se le klerikalna stranka po osvobojenju trudila, da si ustvari gospodujočo pozicijo. Gospostvo v bivši Kranjski je dalo SLS okusiti, kako prijetno je sedeli na iladi. V novi situaciji se jc zdelo stranki s.nno ob sebi umljivo, da postane vladna stranka. Izredna uloga, kl jo |e Igral Korošec za časa dcklaracljske politike, mu je preskrbela tudi Jako usodno pozicijo v Beogradu v prvih letih organizacije nove države. Bilo Je videti, da ostane ilobro razmerje med radikalci, klerikalci in zajednlčarjl osnova novi politični gru-paciii v državi. Toda uspehi v prehodni dobi so povzročili, da so klerikalci svojo moč Jako precenjevali. Ko pa se odločujoči politiki v Beogradu niso več toliko ozirali na klerikalne želle, se Je pričela oglašati /elja po avtonomiji. Toda spočetka še iuko rahlo. Kajti med tem so imeli v SLS Jrug koncept; dr. Korošec ga ie slovesno lazglasil v svojih govorih, ko smo se nahajali pred volitvami v konstituanto. •Nameravali so namreč liierarhlčno-poll-tični sistem I/. Slovenije raztegniti na lirvatske in pa dalje na vse one pokrajine, kjer bivajo katoliki. Računali so kratkomalo s tem, da ustvarijo klerikalno stranko za vso državo In zbero pad klerikalnimi zastavami domala vse katolike, bodisi slovenske In hrvatske kakor tudi nemške In madžarske. Računali so, da na taki osnovi zbero tako veliko armado poslancev v parlamentu, da postanejo če ne vodilna, pa prav gotovo tako močna stranka, da se brez nje, kaj šele proti njej sploh nc bo dalo vladati. Ta-'trat klerikalci še vedno niso bili posebno iiudi avtonomlsti... Računi pa so se Izkazali kot povsem pogrešenl. Na Slovenskem tepenl, med Nemci in Madžari sploh brez vpliva, med Hrvati in Bunjevci pa deležni le minimalnega števila madatov, so ostali v konstituant! malo pomembna stranka. Temu sledeča doba opozicije Jim Je omogočila z demagogijo, Izrabljanjem občne nezadovoljnosti, nastale vzpričo počasne gospodarske konsolidacije, oja-eiti zopet pozicijo na Slovenskem. Ko so sc čutili zopet v premoči v Sloveniji, dočim so Istočasno Izgubili med Hrvati ikoro vse, in si niso mogli dobiti zaveznikov med Srbi, so resignirall na so-sospodarstvo v državi, zato pa so se z vso vnetno vrgli v boj za gospostvo v Sloveniji, to Je avtonomijo, federacijo ali konfederacijo. Sedaj se Je na široko razmahnila teorija o treh narodih... Zveza z Radičem In Spahom Je Imela »ravzaprav že defenziven značaj; ponašala nal bl obdržati prevlado v Sloveniji. Nadaljnji ttmlk ni več mogoč. Manj tot prevlada v Sloveniji — manjšega »ploh ni. Zato nastaja zanimivo vprašuje, kaj bodo napravili klerikalci, ako >o zruši upanje, doseči avtonomijo s aomočjo Radiča ln Spalia. Zdi se, da areostane le še možnost, računati na uspeli po milosti radikalov. Le Merlkaino-radikalska koalicija bi mogla nuditi SLS vsaj nekaj tega, kar ie njih želja ves čas. Mnogi znaki resnično kažejo, da skušajo 'klerikalci politični tok zaokrcniti v tel smeri. V krogih hrvatskih zaveznikov naših klerikalcev se računa kakor z gotovostjo, da vstopijo klerikalci v Pa-sičevo vlado najkasneje meseca oktobra. Kakor Je razvoj klerikalne politike ne-raren, vendar Je vprašanje, če ga bo mogla SLS svojim strankarjem pojasniti v zadovoljstvo. Včeraj še avtonomlsti, kl so obetali volilcem nebesa že na zemlji, samostojno državo brez davkov, brez vojakov, brez orožnikov ln brez Sol, sedaj pa sedeti v vladi, ki Je uvedla kuluk, krivične ln neprimerne davščine zlasti za kmeta, ki Je zakrivila podraženje vseh vsakdanjih potrebščin, ki tepta največje državljanske pravice, preganja železničarje In meče na cesto najboliše slovenske državne nameščence! Razlika Je tako velika, da Jo prenese samo nezave Jen In prav s slepolo udarjen volllec. Da Ho slepota popolnejša, zato veliki »tam-lam», kl ga pripravljajo klerikalci za katoliški shod. Beseda »avtonomija« je Izginila Iz klerikalnih časopisov, Katoliški shod naj služ! za nujno pregrupacljo klerikalne politike, obenem pa tudi za slepilo na duhu ubogih klerikalnih volllcev. Kadlčeva akcifa v inozemstvu RADIČ PRISPEL V LONDON. - AKCIJA PRED ZVEZO NARODOV. ANGLEŠKE INTRIGE. - IZZIVALNA RESOLUCIJA RADIČEVSKFH POSLANCEV. London. 20. avgusta, s. (Reuter). Vodja hrvatske republikanske seljačke stranke Radii le prispel semkaj. Zagreb, 20. avgusta, r. Hrvatsko narodno zastopstvo Je Imelo včeraj pod predsedstvom podpredsednika, posl. Dra-gutlna Kovačeviča sejo, ua kateri je bilo sklenjeno, da hrvatsko narodno zastopstvo po svojem predsedniku Radiču dne 24. junija naznanjeno preklnjenje vseh pogajanj z Beogradom popolnoma odobrava. Hrvatsko narodno zastopstvo bl se moglo zopet pogajati glede sporazuma med hrvatskim in srbskim narodom samo s takim srbskim zatopstvom, ki bi kot prvi In glavni predpogoj sporazuma priznalo državtio-polltlčno In na-rodno-kultr.rno Individualnost hrvatskega naroda In se obenem Izjavilo pripravljenim, da odstrani s hrvatskega državnega hi narodnega področja vsako, tudi najmanjšo sled srbske hegemonije. Ker pa nI pričakovati, čta bl v bližnjem času srbski narod Izvolil tako narodno zastopstvo, daje hrvatsko narodno zastopstvo svojemu predsedniku Stjepanu Radlču posebna pooblastila tudi za diplo-matično akcijo, da se mirnim potom prizna hi oživotvori pravica samoodločcva-nja hrvatskega naroda na ozemlju, ki ga na eni strani označujejo mednarodne meje, ustanovljene po mirovnih pogodbi'.!, na drugi strani pa dne 18. marca 19231 Vlada pristala na italijanske REKA IZROČENA ITALIJANSKI PREMOČI Beograd, 20. avgusta, p. Danes jc Beograd, 20. avgusta, r. Togajanja n soglasno izražena volja hrvatskega naroda. Dunajski glas o Racllčevlh načrtih. Dunaj, 20. avgusta, j. O begu Radiča prinaša »Die Stuude« sledeče podrobnosti: Pred približno enim tednom Jc bival Radič nekaj ur na Dunaju, kjer je imel prvo sejo hrvatskega revolucionarnega odbora z zaupniki, katere je pred enim letom odposlal dr. Kritjevič v 2enevo, Pariz, London in Ameriko. Na podlagi njihovih poročil Je Radič sestavil svoj republikanski načrt. Radič upa, da bo v Londonu pov oljno sprejel. Angleška srednjeevropska politika ss ogiba sicer vsakega aktivnega nastopa, hoče pa vendar, v kolikor sledi politični delavnosti Francije, vplivali na razvoj političnih dogodkov. Tako lc angleški kapital podprl preobrat na Bolgarskem in odtod sc razlaga tudi angleški Interes za obnovo Ma-džarske. Radič se r.e misli kmalu vrniti v svojo domovino, temveč namerava nastopiti pred svetom Zver.c narodov, kjer bo obrazložil svoje zahteve. Nato namerava ustanoviti v Londonu ali v Švici protlvlado. Tudi gospa Radičeva v Londonu? Beograd, 20. avgusta, p. Danes je vlada preko agencijo Havas prejela vest, da jo v London dospela gospa Radičeva. Občinske volitve v Srtoifi RADIKALCI DOSEGLI Z NEZASLIŠANIM TERORJEM MAL NAPREDEK. — KRVAVI POBOJI V KOSOVSKI MITROVICI. SESTANEK MED PAŠIČEM IN POINCAREJEM. Beograd, 20. "avgusta, p. Iz Pariza Aoročajo »Pravdi«, da se bo v kratkem vršil sestanek Pašlča s Poincarcjem. Iz •iihro informiranih krogov so dozna< tla bo Pašič ob tej priliki obvestil P, -areja, da stoji naša vlada v vprašani: reparaciJ m odškodnine na Istem stališ. 405, za meščanski blok 4979, za komuniste 1537, za soci-jaliste 312 in za srbsko stranko 1(19 glasov. Zmaga radikalcev so odločila predmestja, dočim je imel v mestu samem meščanski blok pod vodstvom demokratov večino. Stojan Protič je sicer pozval svoje pristaše, naj glasujejo za blok, a ni uspel in so njegovi pristaši večinoma glasovali za radikale. V notranjosti Srbije in v Črni gori so zmagali po dosedanjih poročilih demokrati v sledečih mestih: Valjevo, šabac, Kumanovo, Smederevo, Vranje, Cetinje, Leskovac, Rokovac, Lazarc-vac, Trstenik, Aleksandrovac, Čuprija, KRjaževac, Požiga, Prokoplje, Berovo, Djakovica, Jabukovac, Gradi Sito, Stru-mica, Koviljača, Berane, Negotin in Aleksinac. Radikalska lista je prodrla v sledečih mestih: Beograd, Bar, Bo-ljevac, Stalač, Ražanj. Pirot, Arangje lovac, Prilep, Bitolj, Vlasotince, Lapo-vo, Smedcrevska Palanka, Gornji Mi-lanovac, Požarevac, Kraljevo, Skop-lje, Niš, Andrijevica, Užice, Carevo selo, Tetovo, Stip, Kava dar, K ola Sin, Vikšič, Prizren, Veles, Radovište, Pri-jepolje, Ohrid, Kačanik, Mladenovac. KruSevac, Cačak, Kragujevao. V Prištini so zmagali Turki, v Veliki Plani zemljoradniki. Do krvavih izgredov jo prišlo pri občinskih volitvah v Kosovski Mit.ro-vici. Ohrabreni vsled uspeha v Prištini, kjer so zmagali, so Turki pod vodstvom džemijetskega poslanca Ferad beg Draga udrli v Kosovsko Mitrovi-co in napadli krščanske volilco. Razvil =e je boj, ki je trajal več ur. Streljalo •o je po ulicah in ir, hiš. V boju je bilo 5 občanov težko -anjenih, med njimi i odvetnik, nekaj uradnikov, obrtniki v in dijakov. Po dosedaj šo nepotr-uih vesteh imajo Turki 5, krsltjanl a 7 mrtvih. Oblasti so poslalo v Mi. trovico vojaštvo, da napravi red. Šof 'demokratske stranke. Liuba Da vido- vič, namerava radi teli incidentov odpotovati v Kosovsko Mitrovico. IZGREDI V KRAGUJEVCU. Beograd, 20. avgusta, p. Iz Kragu-jevca se poroča, da je o priliki manifestacij, katere so radikali priredili radi tega, ker so s 7 glasovi dobili ve čino, prišlo do strahovitega tepeža. Radikali so napadli hiše odličnih de mokratov in jim razbili šipe. POROČILO MINISTRSKEMU SVETU. Beograd, 20. avgusta, p. Nocoj se je od 16-30 do 19-30 vršila seja ministrskega sveta, na kateri je minister za notranje stvari poročal o rezultatu občinskih volitev v Srbiji in Črni gori. Po dobljenih informacijah so radikali do-bili dve tretjini od skupnega števila občin. Radikali so dobili 1302 občini, demokrati 354, meščanska lista 50, džemijet 12, ostale občine pa ostale manjšo skupine. Poročila šo niso dospela iz 071 občin. Dalje jo poročal minister za notranjo stvari, drt so so volitve povsod vršile v redu, samo v Kosovski Mitrovici je došlo do spopada med Srbi in Turki. Beograd, 20. avgusta, r. Po zadnjih vesteh so dobili radikali 853 občin, demokrati 309, zemljoradniki 61, neodvisni 18, meščanska lista 5. Šele jutri se bodo zvedeli definitivni rezultati, vendar so že sedaj vidi, da so radikali zmagali v večini občin. RAZPRAVA V DEMOKRATSKEM KLUBU. Beograd, 20. avgusta, p. Za jutri dopoldne je določena seja demokratskega poslaniškega kluba, na kateri bodo razpravljali o rezultatih občinskih volitev, posebno o groznem pokolju kristjanov v Kosovski Mitrovici. vlada dobila poročilo iz Aux les Bains, da so se tam sestali Pašič, Ninčič, Antonijevič, Rybar in Itašič, da sklepajo o podrobnostili italijanskega predloga glede upravo Roke. Iz Beograda so bila poslana poročila o pisanju hrvatskih in slovenskih listov o tem vprašanju. Kakor doznava Vaš dopisnik, je bil italijanski predlog sprejet ter bodo Reko upravljali člani italijanske in naše paritetne komisije s člani reške državne komisije. Na ta način imajo Italijani večino. Tako je naša vlada dovolila, da se pogazi ra-pallska pogodba. rešitvi reškega vprašanja se vodijo, dasi je paritetna komisija prekinila delo, direktno med italijansko in našo državo preko Aix les llains. Napa vlada je pripravljena sprejeti ta italijanski predlog s pogojeni, da morajo biti zastopniki reško države it krogov Zancllove konsti-tuante. Zdi se, da se s to začasno rešitvijo n« strinja predsednik našo delegacije v paritetni komisiji dr. Rybar, ki bo radi trga podal ostavko. Kot njegov naslednik so omenja g. Slmič, dosedanji poslanik v Varšavi. (Mariborska razstava Maribor, 20. avgusta. Obisk na razstavi je bil zadnjo dva zelo povoljen. Obisk je bil številen zlasti tudi iz Hrvatske. Prodaja se dobro, zlasti stroji in drugi železni izdelki. Obrniki 60 dobili številna naročila za pohištvo. — Danes obišče razstavo načelnik trgovskega ministrstva gospod Sovič, ki bo imel ob tej priliki sestanek z mariborskimi pridobitnimi krogi. Zvečer ob 20. uri se vrši v Grajski kleti banket. Irsozsmsitee borze 20. avgusta. Curih: Berlin 0.000025, Novvvork 552.75, London 25.20. Pariz 30.75, Milan 23.75, Praga 16.15, Budimpešta 0.03125, Bukarešta £.45, Beograd 5.80, Sofija. 4.00, Varšava 0.0028. Dunaj 0.0077125 Trst: Beograd 24.80—84.60, Ncwvork 2!1.25—28.35, Pariz 129.50—129.60, Pragi 68.SC—68.50, Dunaj 0.0325, Berlin 0.01V —0.007, dolar 28.15—28.30, dinar 24.30-21.60, car. franki 88.75-89.25. Dunaj: Beograd 788—737, Berlin 0.0165 —0.0185, Budimpešta 3.85—3.95, Bul« refta 309 -311, London 323.500-32-1.500. Milan 3034 — 301«, Nowyork TO.98B-7L185, Pariz 3907—3923, Praga 207" 2087, Sofija 589-597, Varšava 0.305 -0.315, Curih 12.825—12.885; valute, dolarji 70.560—70.590, liro 3020—3010, dinarji 72-1—780. Prafca: 1 ansi 4.20, Rim 149.25, Xe v vork 31.05. Beograd 36.875. Berlin: Dunaj 59.85, Milan 181.51*. Newyork 4,189.600, Beograd 44,887. Glavna skupščina Jugoslov. šumarskega udruženla VPRAŠANJE VOJNEGA MINISTRA. Beograd, 20. avgusta, r. »Novosti« poročajo, da se ho sedanji vojni minister vrnil na svoje staro mesto v generalnem štabu ln da bo novi vojni minister izbran izmed generalov Kalafatovlča, Zeževiča, Tucakovlča, Jovatiovlča in Milosavljevl-ča. Največ Izgledov lina general Zcčerič, bivši vojni minister. ZASEDANJE ZVEZE NARODOV. Dr. Beneš postane tajnik? 2cncva, 20. avgusta, s. Zveza narodov se bo sestala 3. septembra. Trenot-lto se vrše oficlozna pogajanja za zasedbo tajniškega mesta. V glavnem se Imenujeta dva kandidata, In sicer češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in švicarski zvezni predsednik Motta. Čuje sc, da Ima kandidatura dr. Beneša Izredno ugodne Izglede. DR. ŠVEHLA OKREVAL. Praga, 20. avgusta. J. Stanje ministrskega predsednika Svetile se Je toliko zboljšalo, da bo v sredo zopet orevzel uradne nosle LJubljana, 20. avgusta. Jugosloveaski šumarji, ki so si ustanovili predlanskem v Zagrebu svojo udruženje, 60 se zbrali danes v Ljubljani na drugo glavno skupščino, da pregledajo svoje delo od lanskega občnega zbora, ki se je vršil v Beogradu. Velika dvorana Narodnega doma, kjer zborujejo naši gozdarji, je okusno okrašena z mladim smrečjem, v čigar sredini se v ospredju dvorane dviga doprsni kip Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je prevzel lani pokroviteljstvo udruženja. OTVORITEV SKUPŠČINE. Ob 10. uri dopoldne je podpredsednik Miloš Oirkovič, inšpektor min. saobrač.v ja, otvoril drugo glavno skupščino JSU ter oprostil predsednika Milana Turko-vica, ki jo zaradi bolezni zadržan in so ne more udeležiti zborovanja. Podpredsednik pozdravlja vso udeležence, ki so zbrali tretjič in sicor tokrat v lepi beli Ljubljani. Prošli sta dve leti, odkar jo zasnovano JŠU. V tem kratkem času se nam je posrečilo, da smo procoj storili: v prvem letu emo postavili udruženje na jako solidno osnovo, v ravnokar preteklem letu pa je bilo naše dolo usmerjeno v glavnem v pravcu zakonoda jstva. Šlinlstrstvo je večkrat zahtevalo mišljenju udruženja v strokovnih zadevah in smo tako marsikaj uspešno rešili. Danes pa ste prišli člani JSU v lepo Slovenijo, da. so tu posvetujemo o nadaljnjem delu v pr-ispih našega gozdarstva. Živeli vsi prisotni! Prečitani sta bili sledeči brzojavki, ki sta so takoj odposlali naslovnikom: »Nj. Vol. kralju Aleksandru I., Bled. Članovi Jugosl. fum. udruženja, zakupljeni na svojoj drugoj redovnoj skupštini u Ljubljani, smatraju za svoju najsvetiju dužnost j-odneti Vašemu Veličanstvu, Svimn Visokom Pokrovitolju, izrazo svo nepokolebive vernosti i odanosti. Podpredsednik Čirkovič«. »Minister zen Ijtdelstva dr. Milan Ilod-ža, Praga. Učc.suici glavne skupščine JSU n Ljubljani, na kojoj se udaraju prvi temelji za ttzajamni rad slavonskih šuraara oduševljono pozdravljam najvi-šeg predstavnika šumarstva bratskog naroda. Podpredsednik Cirkovič«. Pozdriuna brzojaika je bila odposlana tudi ministru za šumo in rude dr. Prš-kiču. Kako splošno je zanimanje javnosti za delovanje šumaijer so pokazali štovilni predstavniki d.žavnib oblasti in z-aseb-nih korporacij ter posebno industrijskega sveta, ki so posetili zborovanje JSU. Navzoči so bili: gen. konzul C. S. R. dr. Beneš, za ministrstvo Sum in rud načelnik kabineta dr. Lujo Novak, načelnik Slavko Uič in min. svetnik Z. Stencelj; za ministrstvo poljedelstva načelnik odseka Ivo Sancin: za ministrstvo poljedel- stva Češkoslovaško republiko dr. inž. Ši-man; za »Ustfedni jednota českosloven -kr-ho lestnietva« predsednik inž. Bedfieh Filrst in inž. Malec; za Trgovsko obrtno zbornico v Ljubljani predsednik Anton Knoz in I. tajnik dr. Viktor Murnik; za Kmetijsko druJbo podpredsednik Evgon Jarc: za Slovensko lovsko društvo predsednik dr. Lovrenčič in podpredsednik notar Matej Hafner; za agrarno direkcijo inšpektor inž. Viljem Putrok; za direkcijo šum in šumskega odseka dvorni svetnik inž. 1,'ustja; za Udružonjo šumar-skili poduradnikov predsednik Milan bo-ič; zastopniki ljubljanskega tiska; za Kranjsko industrijsko družbo inž. Zdrav ko SuStoršič; za društvo okrajnih gor darjev Josip Draeh6ler, za ljubljanski občinski svet Josip Pire: za društvo gospodarskih in šumarskih uradnikov v Osijeku inž. Petar Rohr: za zvezo z;> tujski promet Slovenijo tajnik Anton Pin tar; za ljubljansko sekcijo Udruženja in-ženjerjev in arhitektov inž. Milan Sukije; za Zvezo industrijalcev v Ljubljani inf. Anton Rudež in dr. Rokar; za inženjerfko udruženje inž. Vojko Koprivnik itd. Pismeno so poslali pozdrave: veliki župan dr. Lukan: Znmaljski savez industr" jalaca Zagreb; rektor ljubljanske univerze dr. Ušeničnik; šef šumarskega odseka v Splitu inž. Grubič; okrajni glavar dr. Vavpotič; inšpektor Jekič; šef inspekto r.tta drž. žel. Rikard Negovctič; delegat ministrstva financ dr. Kari Savnlk itd. Po pozdravnem govoru zastopnika bratskega udruženja češkoslovaških š« marjev, ki so poslali našemu udruženju prekrasno kovinasto smrekovo vejico z zlatimi črkami U. J. Cs. L. in r. napisom »Ustfedni jednota Coskoslovon skčlio lestnietva bratskčmu spolku »Jii gosiovensko Sumarsko udruženje« 1923.->. so jo podpredsednik iskreno zahvalil Cc hom za spominski znak zvestobe, ljubn- vi in slogo obeh slovanskih narodov. V pozdrav šumarjev sta govorila nr,- to načelnik kabineta ministrstva šum in rudnikov dr. Novak in obč. svetnik Pire Zastopnik Zveze industrijcev dr. Itekar je naglašal v svojem govoru, da jo treba napeti vse sile, da ostano naš« naravno bogastvo doma, da se vsa industrija razvije potom domačega kapitala in da so ubranimo vseh tujcov, ki silijo k nam z namenom, da bi nas Izkoriščali. Po pozdravu načelnika odseka za poljedelstvo Sancina in zastopnika ruskih šumarjev v naši državi se jo oglasil k besedi pred sednik Lovskega društva dr. lovrenčič. zahvaljujoč se udruženju, da je energično dvignilo svoj veto proti prostemu lovu. ki se je nameraval uvesti. POROČILA FUNKCIJONARJEV Poročilo upravnega odbora o društvenem delovanju v prošlem letu ie podal tainik inž. MIlan Marinovič. tumareki svetnik t Zagrena. Da se vsaj v šumar-stvu parallzira nedoalatok Go3podarsko-ga Bvota, ki Se vodno no eksislira, smo Mna'rali za prvo dolžnost našega udruženja, da pomoremo državni oblasti z nasveti in inicijativnlm dolom pri sklepanju najvažnojših zak;>nov in naredb iz področja Sumarstva. Glavno pozornost smo obrnili na novi zakon o šumah. Projekt tega zakona jo bil dostavljen udru-ženju, da se o njem izrazi. Miuistor šum in rud jo polagal veliko važnost na izjavo udruženja o tom zakonskem projektu in je odgodil končno stiiizacijo projekta, doklor ne izreče udruženje svo-lega mnenja. Da jo mogla glavna uprava izvršiti tako veliko delo zakona v par moseeih, so imamo zahvaliti samo požrtvovalnosti dvojice članov, ki sta ves svoj prosti čas žrtvovala v to plemenito svrho in to sta u*g. dr. Aleksander Ugrenovič, profesor ua šumarski fakulteti v Zagrebu in inž. Ante Ružif, Sumarski Bvetnik v Ljubljani. Vse ostalo ogromno delo, ki ga ima izvršiti v svoji stroki JSU je razdeljeno na devet odsekov, ki so vztrajno na delu za povzdigo Sumarstva. Na literarnem polju je delovalo JSU s 'om, da izdaja Sumarski list v 1500 izvodih in da so bile izdano letos z velikimi stroški prve učne knjigo: prof. dr. Nenadič, »Računarje vrijednosti šuma 1 Rimska statistika* in prof. dr. A. Le-vakovic «Dendrometrija». Posebno zadovoljiva je činjenica, da se tudi mladina obeh šumarskih fakultet zbira okoli JSU. Z žalostjo je ugotoviti, da premalo podpira ministrstvo JSU v gmotnem oziru; posebno bi se vsaj stanarina za Sumarski dom, v katerem je nastanjena zagrebška .-umarska fakulteta, od Btrani države lahko povišala od bornih 10.000 Din letno. Poročilo glavnega odbora jo bilo soglasno sprejeto. Blagajniško poročilo izkazuje 51.754.43 Din aktiva. Obširno poročilo blagajnika inž. Ivana čeoviča o donarnom prometu jo bilo soglasno sprejeto. POPOLDANSKA 8KUPSCINA. Na popoldanskem zborovanju, ki se je pričelo ob pol 17. uri in ki ga je vodil podpredsednik inž. Josip Lenarčič, je najprej prečital tajnik imena vseh umrlih članov JSU., ki so se v preteklem letu ločili od tovarišev, nato pa pozdravne brzojavke. Po kratkem posvetovanju odbora za kandidacijsko listo se je soglasno per aoclamationem izvolil stari odbor brez vsake spremembe tudi za sledeče leto. S strokovnjaškim poročilom je nato nastopil inž. Petar Rohr, šumar v NašLuh, ki je kot referent posebnega odeeka obdelal najvažnejše vprašanje udruženja in ministrstva šum ln rud: takon o ckapro-prijaciji velikih šuiuskih posestev. Seja upravnega odbora, ki se je vršila avgusta 1922. v Sarajevu, Je zavzela že v tem vprašanju svoje splošno stališče. JSU. razlaga čl. 41. ustave ne kot imperativno, ampak kot fakultativno osnovo, da se ima namreč eksproprijacija Izvesti po načel* potrebe. Na tem temelju je ludi usvojena kodiiikacija načrta, tako da se ima potreba eksproprijacije presojati s štirih glavnih temeljnih stališč: 1.) z vojno-strate-gičnega, 2.) z obče nacijonalnega interesa, 8.) z lokalnih ekonomskih in 4.) z gozdarsko-policljskih interesov. Ekspro-prijacija se lahko proširi ali na del ali pa na celo posestvo. Z ozirom na našo šumarsko industrijo se zaščiti v toliko, v kolikor more ta industrija na samo racijonaino Intenzivno eksploatirati, ampak voditi tudi dobro šumarsko gospodarstvo s 6tališča vzgoje ln ureditve. Isto tako ee zaščitijo oni gozdni objekti, ki se vsestransko vzorno gospodarijo in ki morejo služiti v 6vrho znanstvenega raziskovanja. Sumar Bajič iz Sarajeva je referiral o zakonu kako se naj izloči od državnih gozdov občinski gozd v Bosni, ki je potreben za kurilni in stavbeni les ter za pašo. Scrvitute so imajo odstraniti na državnih ln zasebnih gozdovih ln naj se dft zemlja, potrebna za kolonizacijo. Pri slučajnostih je bila določena poseb-un sekcija za proučevanje vprašanja lova, s katerim so posebno gozdarji vedno manj pečajo. Industrijoc Petrovič iz Karlovca Je v svojem govoru nastopal proti načelom in-žonjerja Marlnoviča, kakor jih je ta Izrazil v Bvoji brošuri: Izkoriščanje državnih šuma u lastni režiji. Inženjer Bilifi Je poročal o oksploatncljl bosanskih šum po inozemskem kapitalu. Dokazal je, da morajo bosanski gozdovi v 20 letih sigurno propasti, ako se današnji nesistematični eksploataciji, ki se vrši brez ozira na obče narodne interese, ne napravi konec. Ker šo niso nekateri odbori končali svojega dela, Je podpredsednik inž. Lenarčič ob pol 19. uri zaključil za danes glavno skupščino, ki se bo nadaljevala Jutri ob 10. uri dopoldne. BANKET. Ob 20. uri se je vršil na vrtu Zvezde banket v čast udeležnikom glavne skupščine JSU. Veranda restavracije, ki je bila okrašena z gostim smrečjem zelenjem in slikami kralja, Je sprejela vase do 400 udeležencev šumarskega kongresa. Kakor dopoldne na zborovanju JSU., tako je bila tudi na banketu zastopana mnogoštevilna reprezentanca. Vojaška godba pod vodstvom g. dr. Cerina je neumorna svirnla in zastopniki zelene stroke Jugoslavije bo se po resnem celodnevnem delu na večer neprisiljeno zabavali. Podpredsednik JSU. je v vznešonih besedah napil kralju, pokrovitelju Udruženja, in kraljici. Godba je zaigraln državno himno, nakar je pozdravil srbsko-hrvaiske šumarje podpredsednik inž. Josip Lenarčič, zastopnike češkoslovaških šumarjev pa MIlan Marinovič. Gozdarji ter vsi gostje na vrtu so odkritih glav in stoje poslušali češkoslovaško himno, ki Jo je zasvi-rala godba. Direktor Vllim Dojkovač Je v lepih besedah dal izraza za lepi sprejem gozdarjev z našega juga. Generalni konzul CSR. dr. Beneš Je napil jugoslovanskemu šumnrskemu udruženja Večer Je potekel v nekaljenl prijateljski zabavi. Msriborsto nedelja Maribor, avgusta. Dan in dve noči ie deževalo In že se je nagnilo poletje. Izza Slov. goric in gozdnatega Pohoria je zavelo sveže. Komaj par uric so vzdržale lahke toalete, proti večeru se je bilo treba že preobleči. Zadnje minute razposajenih počitnic, minute oddiha potekajo, z jesenjo vred pritiskajo skrbi ln resnoba. Sobotni trg Je bil slaba prognoza za predzadnjo avgustovo nedeljo: Gospodinje so prihajale že s pol praznimi denarnicami, producenti pa so jih razburjali z visokimi cenami. Jajca so zopet navili na 7 — 8 K komad in tako so se gospodinjo gnetle krog Jajčnega izvoznlčarja Hlmmlerja, ki prodaja natrena jajca po 4.50 K. Baba prodajalka je bila ošabna: •Poleti sem morala cele dneve čakati, če sem hotela par prodati, sedaj so pa Vam dobre natrene.* Pa tudi zelenjava je poskočila, ln meso, čeprav Je krme, kot Je žc dolga leta ni bilo, še v trgovinah so primaknili, tam pa )e seve kriv dinar, ki kljub Izborni Stojadlnovičevi žetvi pada. Tak je bil to pot nedeljski predvečer. Ob 20. uri pa je zasvirala po ulicah godba »Drave«, za njo velik lepak industrijsko obrtne razstave. Ne vem, če je pomagalo ravno to, a do polnoči se Je na razstavljišču gnetla množica in še čez polnoč so morali oštirji pridno točiti, dokler niso proti jutru veselega razpoloženja razbili elegantni kavalirjl, ki niso hoteli plačati računov. Tudi na kmečkem plesišču Je bilo celi večer živahno, saj so bili najlepši, celo sanjavl dunajski valčki po dinarju, nevštevši 10 Din obrabe podplatov. Danes zjutraj pa nI bilo niti sledu več prečute alkoholne noči. Le pri mizicah je tu in tam kak nered izdajal živahno noč, sicer pa je zopet vrvela množica radovednih, 'kupujočlh tujcev od sobe do sobe, ogledovala, spraševala, debatirala, beležila, kalkullrala In tudi začudenja In hvale nI bilo man|e; ljudje so začudeni nad tem domačim bogastvom In sto In sto krat se ponavlja vprašanje; čemu pravzaprav toliko obiskujemo ln hvalimo tujino Tadi nakupovanja, ko pa imamo doma solldnejše blago. Cene pa vsaj Jednako visoke. 2ensJcl svet z estetiki se vzhlčen ustavlja pri vrtnarijah. Dopoldne o prihajali številni Primorci v Narodni dom, ki so se pripeljali Iz vseh krajev v Maribor na JavlJenl kongres beguncev. Sele tam so zvedeli, da Je ta kongres nekdo na svojo pest sklical in pridelal še celo vrsto drugih sklicateljev z bombastičnim dnevnim redom, ne da bi količka) pripravil ali vsaj pravočasno Javil, da to nedeljo še ne bo nteštl begunskih bolečin, za katetre radikalna vlada nima nobenega razumevanja in ne Interesa. Tudi koroški begunci so bili vabljeni, pa od teh ni došel nobeden. Oni so bolj skeptični kot dobrosrčni Primorci. Vedo, da le smešno razpravljati o trpljenju koroških Slovencev v času, ko zaleže pri vladajočih radikalih besoda nemškega poslanca več kot zahteve vseh narodno zavednih Slovencev. • Veseiejše Je bilo popoldne. Po tretll url, ko je baš z vso milino bilo Jarko solnce nad mestom, smo čakali na Glavnem trgu. Končno je onstran mosta za-blcstela pred 4 belci sokolska zastava In fanfare so javljale krasno povorko So-kolov-jahačev, ter gojencev artlljcrljske podof. šole, ki so Jahali Jc Javnemu nastopu v Ljudski vrt. Tudi če ne bi bil tako zaverovan v naše Sokolstvo, bi moral reči, da Je bila ta povorka baš čez most čudovito krasna. Mariborski Sokol Je bil letos sicer zelo marljiv. Vsaj skromen kader telovadcev ie bil skoro vsako nedeljo na delu po deželi. Toda mesto smo zanemarili. Kajti Maribor s to svojo pretežno večino naprednih Jugoslovanov že prenese ln bi moral imeti vsai eno vsakoletno veličastno Javno produkcijo pod milim nebom, vsaj mladinsko za deco. Kakor hitro ne napredujemo po številu In Istočasno v notranji s popolnitvi, gremo že nazaj. Posebno tukaj pri nas, kjer so vsi naspotniki tako Izredno žilavi. ToraJ to pot Je rešil našo čast in prestiž brat Jul-če s svojo zanesljivo gardo. Pri pomanjkljivi reklami so mu sicer pomagačl malo odrekli, kljub temu pa se Je zbrala na Ljudskem vrtu nad lOOOglava množica najzavednejšlh, ki pridejo vslkdar, kadar kliče Sokol. Nastop naših sokolskih Jahačev Je predvsem pokazal, da lahanje ni nikak šport, ampak zahteva Intenzivnega In trudapolnega vežbanja zlasti za popolne uspehe kot so jih dosegli z današnjim proizvajanjem naši jahači s podoficlrski-mi gojenci. Publika je frenetlčno ploskala, da Je skoraj preglušila vojaško godbo. Strumno in precizno pa so bile izvajane tudi proste vaje In vaje s puškami gojencev podoflclrske šole. Dečki so bili vidno vzradoščenl obllega priznanja s strani občinstva. Fantje so se vsi prostovoljno Javili k vajam In tako pripomogli danes k lepi vsoti denarja za Izpopolnitev njihove čitalnice. Ponovno smo že Imeli priliko, z zadoščenjem poročati, kakšna vzorna, patrlotlčna vzgoja vlada po mariborskih vojašnicah. Mariborski Sokol pa mora postati ves tako gibčen in Iniciativen In agresiven kot so Jahači. Vse, ki so v srcu naših, mora znati društvo pritegniti k delu, da bomo imeli svojo armado v evidenci in kapital svoje aktivne bilance plodonosno naložen. In kot smo že tolikokrat rekli: »Brez lastnega dama ne gre*, in če so ustvarili po prevratu v ostali Sloveniji 16 Sokolskih domov, bi ga gotovo lahko imeli že mi. Ni baš častno, da so nas celo klerikalci prehiteli, toda radi tega ne smemo niti sedaj cincati. Tombola, ki Jo napravimo v jeseni, bo hvalevredna akcija. Pa to še nI dovolj. Za takšno monumentalno delo, ki bo vzgajalo ge-noraclje ln tvorilo nepremagljiv obrambni zid na meji, se morajo odločno zganiti denarni zavodi, Industrijska podjetja, država, ves narod. Prihodnjo pomlad moramo Imeti vsaj že prostor, izdelane načrte in vsaj pričeti z delom. To bo Jačalo naše moralne sile, množilo vrste, dvigalo pogum In vsem ostrilo pogled v bodočnost. Kdor ima velik cilj lažje dela In premaguje zapreke. T Na lahkovernost svojih bralcev špekulirajo naši nasprotniki v svoji polemiki. Iz vsakdanjih primerov jemljejo brez posebnega Izbiranja sledeče: »Avto-nomlst* kratkomalo drzno napiše, da je nekdanji častni naziv »p. v.» enako vreden In po smislu enak, kakor »prevratni element*, to Je klerikalni in avtonomi-stlčnl protldržavnl hujskač. »Nova Pravda* se tudi rada oddolži radikalcetn ln gospodom od »Jadranske banke* za tistih 60 tisoč kron podkupnine, ki so Jo ostanki NSS prejeli, In nas napada z noticami, prepisanimi Iz radikalskega glasila. O številu naših naročnikov hočejo biti ti gospodje boljše Informirani, kakor smo mi. In pravijo dobesedno, da le nočejo biti indiskretnl In da zato ne povedo, za koliko tisoč naročnikov Je »Jutro* padlo v zadnjem času. Ne bomo na tem mestu ponavljali, koliko naročnikov In bralcev linamo, ter le opozarjamo na veliko diskretnost bivših NSSarlev, Rojih nekdanje vodstvo le sedaj prešlo med radikale, pa Je vendaT postalo strašno diskretno. »Slovenski Narod«, ki Je železničarjem v hrbet streljal. Je hotel pozneje podtakniti Jednako krivdo tudi nam češ, da nismo prinesli resolucije želcz-nlčarskega shoda, — In nam Je očital to ravno dan potem, 'ko Je bila ta resolucija pri nas pravočasno objavljena. »Slovenec* pa pred katoliškim sejmom prodaja obilo prldigarske modrosti In mu Je vse, kar ne odgovarja njegovi prisiljeni filozofiji, le »špisarski žargon*. Mož je namreč gluh na obe ušesi, kadar mu kdo očita zlorabo vere In verskih Inštltucil v svrhe najnavadnejše politične hujsfcarije. Takšna Je dušna hrana v protivnlh taborih. T Ali ne bo miru? »Slov. Narod* se Je zadnji čas, ko mu uhajaio številni naročniki, iz Jeze vrgel na pavšalno obrekovanje demokratskih voditeljev, ne da bi Imel pogum Imenovati njih Imena. Kakor pristen kievetnlk piše »Slov. Narod* po Kamenarovičevem receptu o »verižni-ških nacionalizacijah* o »samih kupčijah* o »moralni dekadenci*, o »gmotni grabežljivosti* Itd. Videti Je, da »Slov. Narodu* nI čisto nič več za čast in poštenje, ki Jih Je skušal varovati pri njem rajnki dr. Ivan Tavčar. Med odgovornimi gospodi okoli »Slov. Naroda* Je tudi kavallr, ki ie stal radi takih in sllčnih obrekovanj mladinov pred sodiščem ln sl šteje sedaj, ko se mu Je storila milost, menda v dolžnost, da njegov list gene-relno naprej obrekuje. »Slov. Narod* pozablja tudi, da se ie vršilo proti obreko-valcem, ki so črpali snov za častikrajo največ Iz njegovih predelov, že več razprav pred sodiščem, ki so vse končale v popolno zadoščenje »mladinov*. Enkrat, dvakrat se v »Slov. Narodu* taki hudodelski osebni napadi prezrelo, če se pa stvar ponavlja, treba napeti druge strune. Zato poživljamo »Slov. Narod«, da iznese vsa nepoštena lakta, ki lih ve od katerega voditelja JDS. Ako Ima pogum pavšalno obrekovatl, naj Ima tudi pogum, da navede dejstva ln Imena grešnikov. Ako bo »Slov. Narod* svojo pavšalno častikrajo nadaljeval, bomo ne-usmllleno reagirali In na| potem gospodje še tako »zajamrajo*. Lopovščin »Slov. Naroda* je dovolj In zanje so nam v danem položaju osebno odgovorni v prvi vrsti gg. dr. Karel Trlller, dr. Vladimir Ravnihar in Tavčarjevi sinovi, ki stoje za »Slov. Narodom*. T Volitve na Koroškem, Kakor lav, lja »Koroški Slovenec*, so volitve za du. najskl parlament in obenem tudi za koroški deželni zbor že razpisane. Obojo se bodo vršile dne 21. oktobra. Koroški Slovenci se bodo udeležili volitev samo. stojno kot »Koroška slovenska stranka« Kot samostojna stranka hočejo pokazal ti, da koroški Slovenci še živijo ln da so ne odrečejo svojim pravičnim zahtevani, »Koroški Slovencc* apelira na vse, ki se čutijo Slovence, In katerim Je ležeče na tem, da ostanejo koroški Slovenci še na, dalje na rodni zemlll, nai se oklenejo »Koroške slovenske stranke*. Vabi pa tu, dl vse tiste Slovence, ki doslej še niso stali v slovenskih vrstah, da se pridru, žijo armadi slovenskih naprednjakov. Po svetu — Mobilizacija v Rusiji? Sovjetski li. sti od ono 2. avgusta objavljajo dekret o mobilizaciji štirih letnikov vseh vojnih obvezancev v Rusiji. Listi pišejo, da ja ta mobilizacija »začetek spremembe stalne rdečo vojske v oboroženi komunistični narod*. »Naš ideal je* — piše neki komunistični list — »konec vsakega militarizma, ali za sedaj vlada delavski razred komaj na eni šestini zemeljsko krogle in zato moramo imeti v pobi pripravljenosti svojo socijalistično vojsko*. Splošno se meni, da je ruska mobilizacija v zvezi z dogodki v Nemčiji. — Uničujoč ciklon v Koreji Preko Londona poročajo Iz Tokija, da Je na Koreji te dni razsajal strašen ciklon, ki Je opustošll celo pokraiino. Nad sto hiš je porušenih, okolu tisoč ljudi Je prišlo ob življenje. — Tatvina v španskem poslani, štvu v Berlinu. V špansko poslaništvo v Berlinu so te dni vdrli neznani tatovi In pokradli več srebrnih vrednostnih predmetov. Poleg drugega so odnesli tudi dragoceno ovratnico, v kateri je bilo 130 biserov redke vrednosti. — Tiraboschl povabljen v Rim, Plavača Tiraboschija, ki Je izvedel bra-vumo plavalno pot od Dovera do Calai-sa, Je imenovalo mesto Caiais za častnega meščana. Obenem Je povabil Mus-solini svojega rojaka v Rim. da se mu, kakor pravijo, »v Imenu domovine zahvali za veliko dejanje, katerega Je doprinesel v čast In slavo matere Italije«, — Tatvina radija v Atenah. Na fi. zljoterapevtičnl kliniki atenskega zdrav-nlka dr. Vassllida Je pred kratkim zmanj kal en gram radija, kateri Je zdravniku služIl za izvrševanje njegove zdravniške prakse. Radij Je bil vreden pol milijona frankov. — Princesa Jolanda v drugem sta-nju. Rimski »Oiornale d" Italla* Javlja, da se princesa Jolanda, prvorojenka ita. lijanskega kralja, ki se je poročila letos na spomlad z grofom Calvijem di Ber-golo, nahaja v drugem staniu. — Nov turški zastopnik v Italiji Turška vlada v Angorl Je imenovala za svojega novega zastopnika v Rimu Hlh-met beja, bivšega državnega podtajnlka v angorskem zunanjem ministrstvu. Hlh-met bel Je že dospel v Rim. — Nagrade za roman Iz Palestine. Milijonar baron James Rothschild jo razpisal nagrado v znesku 200 funtov za najboljši roman iz Palestino. Od pisatelja zahteva, da mora roman obravnavati življenje v Palestini ter da ga napiše mož, ki tudi živi v tej deželi. — Glolittljevl spomini. Bivši italijanski ministrski predsednik Giovanni Gio-litti je nedavno dovršil svoje spomine, ki so izšli sedaj v nemškem sprevodu. — Prva črnka, ki sme peti na velikih odrih v Ameriki. V Newyorku in Cliica-gu je pred kratkim nastopila črnka Flo renče Mills s takim uspehom, da je gledališče, sestoječe izključno iz belega občinstva, kar norelo zanjo. Kritika se je ob tej priliki v celoti izrekla za nastope pevk črnega pl«mona pred belim občinstvom. Kačanik Skoplje, 15. avgusta. Kačanik je selo ali skoraj že mesto oddaljeno cd Skoplja 34 km severnoza-hodno, ležeče ob progi Skopije-Kosov-ska Mitrovica, Prebivalcev ima do 2000, večinoma turških Arnavtov, vmes so pomešani posamozni Makedonci in Srbu Kačanik jo sedež srezkega načelstva, finančne uprave in trgovsko središče kačaniškega sreza, ki obsega južni dol rKosovega polja* in obvznožjo »Ljubo-;rna», enega najvišjih hribov južne Srbije. Ljubotrn je visok 2520 m; torej mnogo višji kakor velikan Karavank, naš Stol. Tik cb Kačaniku tečo Leponjac, mala roka. ki ima dosti rib in sicer v spodnjem delu belice, kline in mreno, v jgornjem dolu tudi postrvi. Kačanik tvori izletno točko za Skop-Ijance, ki eo si poželeli gorskega zraka in gozdov, katerih v okolici Skoplja popolnoma pogrešaš. Ko vlada v skopski nižini neznosna vročina, te pozdravi Je v vlaku tal'?j ob prihodu v kačanlško klisaro h!ad in prijeten gorski zrak. Lepa je -je vožnja sama r.a sebi od Skoplja do KačatrV*, ker je zelo cil"nt naši gorenjski pregi Kranj-Radovijica. Nekaj časa so peljoš ob obali Vari+ria, potem prid-, predor, nost, zopet pudor in proga tečo ob L<-po"-icu Wm do Kačanika, vedno se vrperlojcč višo in više, saj jo mad Ckoplit.n in Kačanikom nad 400 m višinske ra»l.ke. Po poldrugi uri v5žr\je se ustavi vlak Da ttanici Kačanik, ki ie od kraja samo- ga oddaljena 10 minut. Ze od daleč te pozdravlja vitki minaret džamije in opaziš sivo zidovjo stare kačaniške trdnjave. Vsa naselbina jo nameščena v ozki dolini, ki je obdana od porašenih hribov. Nizki hrasti prevladujejo, tuintam kakšna bukev, v ozadju smreke. Kačaniška trdnjava ima za soboj že mnogo stoletij in govori se, da se je okoli leta 1300. branila na tem kraju noka avstrijska posadka proti Osmanom in je bila posekana od krivih turških sabelj. Trdnjava jo bila včasih, ko šo niso poznali 30.5 cm topove, aeroplanskih bomb in drugega enakega orožja, velikega po-mona. Njena pozicija jo bila tako izbor-no zbrana, da se je iz trdnjavo lahko branil vstop v kačaniško dolino, bodisi od sevora ali juga. — Pa saj ne mislim pisati strategično predavanje, pustimo sivo zioovjo prastare postojanko. Ob južni strani Kačanika opaziš tik ob Lepenjcu kolibo, sezidano iz ilovice in slabo pokrito. Običajno sodi pred to ho-libo kakšen hodža, ki pridno moli ali pa čita koran. Ako ga vprašaš, kaj pomo-ni ta koliba, ti bo povedal, da jo to grob slavnega turškega svetnika »Mehmed Efendije*. Mehmed Efendija prosi za zakonske ženo otročjega blagoslova in vsaka ženska, ki pniS nima Bročo pri naraščaju, so lahko zatečo k temu svetniku. Najprvo mora zaklati na grobu ali ovco ali petelina, potem nokaj časa pomoliti in v 9 mesecih jo gotovo v njeni družini otročji jok. Sicer pa zgodovinsko ni utrjeno, da io to grob konkurenta sv. Ane, toda pravoslavni in katoliški dol prebivalcev kačaniškega sreza trdi, da v tem grobu počivajo kosti sv. Ulje. Res je, da na pravoslavni praznik sv. Ilijo potujejo k temu grobu vsi pobožni pravoverni kristjani kačaniško okolice in obenem ta oan tudi muslimani slave im- ndan »Mehmed Efendije«. Čuvar Mehmed Efendije nima nič proti temu, da si tujec ogleda znameniti grob in razloži vsakemu drage volje različne čudeže in življenje svetnikov. Ko jo obiskala začetkom meseca večja slovenska družba tudi «Efendijevo svetišče«, nam je službujoči kodža drage volje pokazal njegove skrivnosti in nas obdaril še celo s cigaretami. Bil je ponosen na naš obisk, posebno, ker nas je spremljal kačaniški srezki načelnik dr. Tomo Tolazzi. Prijaznost hod-žo jo posebno imponlrala gospe Slavki, ki se ni mogla prečudlti uljudnosti turških duhovnov. V Kačaniku imajo proti običajem južne Srbijo kvalificiranega srezkega načelnika in to mnogo pomeni. Ako vprašaš tamošnjega prebivalca: »Brate, ko ti jo načelnik?«, ti bo takoj povedal, da je načelnik jodan sasvim učen čovjek, bo-ga.mi doktor i dober čovjek jo on, svo radi propisno i po zakonu. Ni čuda, da ljudjo tako pravijo. Vsi prejšnji načelniki so delili pravico po moneti. Radikalna partija uiu je preskrbela sinekuro in ko je gospodine načelniče d o sta zaradio, je spet pobral šila in kopita in oddal sinekuro drugemu. Kvalifikacija je bila postranska stvar. Štiri razrede osnovne škole, event. še nekaj gimnazijskih letnikov in Beveda primerno politično prepričanje jo zadostovalo in po večini še zadostuje za čin srozkega načelnika v južni Srbiji. Dr. Tomo, zvest svojim idealom še od takrat, ko je bil med prvimi ustanovitelji logaškega Sokola, zvest idoalom, ki bo ga privedli v solunski jugoslovanski corpus, je po lastni prošnji dobil načel-niško mesto v Kačaniku. Ker so mu bile vsled prejšnjega bivanja med Makedonci znano narodove težnjo, se je lahko posvetil širjenju prave jugoslovanske idejo v kačaniškom srezu. Sadovi njegovega načeljo vanja so že opažajo. Ljudstvo je postalo napram tujcem prijazno, navadilo se je spoštovati vlado in zgubilo pasji strah prod strogimi policijskimi in srez-kimi pisarji. Spoznalo je. da je prva dolžnost činovnika, deliti pravdo po zakonu in čuvati ugled državo, ne pa smatrati pozicijo »rezkega načelnika kot mastno pašo za lastni žep. Srezko načelništvo v Kačaniku je zelo lična zgradba. V spodnjem delu so nameščeno pisarne, v prvem nadstropju je načelnikovo stanovanje. Stanovanje je opremljeno pač z vsem komfortom, ki je običajen za te kraje in obstoja Iz treh sob In vsoga pripadajočega. Mislim, da ima srezki načelnik edini planino v celem srezu. Pred nedolgim časou se Je napotila večja slovenska družba obiskat gospoda dr. Tolazzija. Veselo ln prijazno nas je sprejela in pogostila njegova gospa soproga, ker ie bil gospod načelnik alučaino po služ- benih poslih odsoten. Ko se je vrnil, ja zapel dr. Tolazzi Adamičevega »Planinca« in njegova gostoljubna gospa ga jo spremljevala na pianinu. Sledilo so rai-lične narodne pesmi, pogovor se jo oživel in težka nam je bila vrnitev iz gorskega kačaniškega hlada v skopljanski prah Sicer pa ni edini Slovenec v Kačaniku dr. Tomo. Na kolodvoru je za uradnika neki Primorec in drugi je lastnik kačaniške kavarne. Odkod izvira ime Kačanik, znanstveno ni dognano. Možno pa je, da pride to ime od besedo »kačak« ali po naše ropar. Ravno 15. avgusta 1923. ima namroš skopljanski »Privremeni Glasnik* sledečo notico: »Kačaki v Starem Kačaniku«. 18. avgusta je manjši oddolok orožnlštfa obkolil dve bajti v Starem Kačaniku, v katerih je bilo skritih nekaj odmetnikov. Kačaki, čeprav so bili obkoljeni, se niso hoteli predati, ampak so začeli streljat) na orožnlštvo. Vnel se je boj, ki je trajal nad eno uro. Obkoljenim kačakom so prišli na pomoč Se drugi kačaki ia šum« in napadli orožnlštvo v hrbet. Odmetni-ki bo imeli trikratno premoč, a kljub to-mu jih je orožnlštvo prepodilo. Na licu moBta jo ostal mrtev znani kačak AW Liman, na katerega glavo je bila razpl' Bana nagrada. Ranjen je en orožnik*. Torej je le mogoče, da pride ime »K* čanlk* od besedo »kačak*. Sicer bo P» dr. Tomo v kratkom očistil kačanik srez kačaške zalege in skopljanskem le-toviščarjem so ne bo troba bati pri Posc' tu lepe okolice, da bi bili napadeni on kačaških toln, A. & Pj-lloga »Jutru'* it. l'J.i dne Ul. avgusta 19'!3. Po slovanskem svetu Češkoslovaška (Is Va«arfk*r« knjig« 0 narodnih, nad 80 meščanskih iu nad 30 srednjih šol ter celo začetki vseučilišča. Ra-ili pomanjkanja učiteljev in profesorjev io na teb šolah nastavljene Eelke učne ieočL Tudi v Podkarpatskl Rusiji jo že oscovanlb nad 700 Sol. Razen šolstva neguj« 8eSkoslova"kj republika v tem dela držav« zlasti hlgljono, kajti ta del de-žal« Je bU aa tem polju popolnoma zapuščen. Brez pretiran)« so lahko reče, da J« uspeh kulturne politike češkoslovaške državo v tej deželi naravnost ogromen ter da mu ni primere na ozemlju Nove Evrope. Vse narodne manjšine Imajo svoje šolstvo; Nemci imajo, njihovemu številu primerno, laslr.o univerzo, dve tehniki in visoko šolo za poljedelstvo. Radikalna notranja rolorma šolstva In vzgoje v Češkoslovaški do sedaj še ni izvedena. V Češkoslovaški so razvija veliko versko gibanje. S politično svobodo so Je pojačal reformatorski husitizem, katerega so Habsburžani tlačili. Iiusitizem se najjačja izraža v snovanju češkoslovaške cerkve, katera Stojo mnogo stotisoč članov. Protestantska manjšina, katera Je pod Avstrijo v skriti obliki ohranila husitizem in verstvo, jo bila pod Avstrijo razcepljena na luteranco iu reformiste (kaivlniste); po prevratu se je združila ter jo sprejela v svojo vrste znatno števila katoličanov. Pojavlja se v Češkoslovaški tudi verski pokret sličeu augleške-mu in ameriškemu unitarstvu. Tuje cerkve, n. pr. babtistl, metodisti in drugi so v drčavi popolnoma svobodne. V Slovaški religioznega gibanja ni, v Podkarpatski Rusiji pa so vrši versko gibanje na korist pravoslavne cerkve. V verskem in cerkvenem oziru kaže Češkoslovaška znaten pokret; s tem so razlikuje od ostalih slovanskih narodov. Češkoslovaška ima važno ln težke gospodarsko naloge. Avstrijska industrija v Češkoslovaški je bila po večini težka. Ker obsega Češkoslovaška 14 milijonov prebivalcov, jo morala njena industrija poiskati novo tržišče, ker izdelujo za dom preveč. S tem prehaja češkoslovaška republika v vrsto zapadno - Industrijskih narodov ter usmerja svoj izvoz v glavnem na vzhod. Češkoslovaško poljedelstvo je doseglo znatno stopnjo razvoja ter je s svojimi pridelki v stanu prehranilt celokupno prebivalstvo. Ker so prejšnja Češka, Slovaška in Podkarpatska Rusija bile dežele Iatifundijev, je morala Češkoslovaška podvzeti velike agrarne reforme. Gospodarska In politična konsolidacija v C. S. R. zahteva znatno popravo prometnih sredstev. Železnice, ki so teklo pod Avsh-o-Ogrsko samo proti Dunaju in Pešti, se morajo izpopolniti z novimi transverzalnimi progami. Posebno pozornost je treba posvečati rekam, v prvi vrsli Labi in Donavi ter njunim pritokom. Z gospodarskim razvojem C. S. R. je zvezana razvrstitev političnih strank, posebno socijalizma in agrarizma. Takoj no prevratu so imeli večino v vladi socijali-sti (marksisti in narodni socijalisti). Nadaljnji razvoj pod vplivi ruskega boljševizma je češkoslovaško socijalisle oslabil. Poleg socialističnih strank je najmočnejša politična stranka agrarcev; to odgovarja dejanskim razmeram, ker jc republika napol industrijska, napol poljedelska država. Prevrat je nekoliko ojačal tudi katoliško stranko. Stranka narodne demokracije predstavlja politično organizacijo češkoslovaške buržoazije, ki izvira iz inteligenčnih krogov. Velekapitalizma, vsaj tako motnega, kakor v zapadnih državah, češkoslovaška republika doslej nima. Kako živi TVocki Ljudi nič bolj ne zanima nego življenje velikih mož, ki so se dvignili nad povprečnost mase. Življenjepisi ns zabavajo samo, temveč tudi vzgajajo. Evo, kaj poroča neki list o ŽMJenJu Rusa Trodteia, eaicga r.aJUr.-.zitejšlh predstavnikov sedanje moskovske vlade: Dnevno delo komisarja Trockega začenja s iitanjcan ai »opisov. Trocki bere, beleži, občrtav«, isčc^ ugotavlja, kuje načrte iu daje ukaze. Časopis jc Trockemu ta«orekoč vir proučevanja razmer, kl žive v narodu. Trocki bere vse: poročila svojili uradnikov v vojnem ministrstvu, pisma socialističnih sekcij stranke, zanima se za razvol Industrije, za delo In nehanje diplomacije doma in v Inozemstvu In na podlagi vsega tega določa smernice za delo v svojem delokrogu. Toda Trocki ne bere samo časopisov in knjig Marxa in Suvorova, kl leže stalno na njegovi mizi; on čita tudi romane, razprave o tehniki, bori so z Einsteinovo teorijo in živo zasleduje pisanje londonskih »Times« in pariškega »Tempsa«. Trocki tudi piše, in sicer mnogo. Odgovarja na nešteta vprašanja, ki mu dohajajo, in sestavlja poročila In članke za sovjetske dnevnike In tednike. Piše pa vedno kratko in koncizno. Vsak dan podpiše neštevilno ukazov in odlokov, kl sc tnoraio točno izvršiti. V Trockega bližini se neprestano nahaja cela vrsla avtomobilov, motocik-lov In dvokoles. Trocki mnogo telefonira, neprevidno je v zvezi z ostalimi komisarji in z boljseviškim glavnini stanom. Tako dela od Jutra do večera in po svojem dnevnem poslu nI niti malo utrujen, temveč se Igraje poda na partijo šahu s svojimi prijatelji. Priljubljena zabava mu ie tudi krogljanje. O poletnih praznikih, kadar je prost, gre najraje na lov, pozimi pa so mu najljubše razvedrilo smuči. Jagič, Meštrovič in podobni velikani, katerim jo nehvaležna Pašičeva domovina obrnila hrbet, so predmet razpravljanja nekaterih tujili nam neprijaznih listov v zadnjem času. Posebno Italijani izrab. Ijajo Jagičevo smrt v to, da pokažejo, kako postopa beograjska vlada z ljudmi, ld so toliko storili za jugoslovansko idejo v svetu. Za vzgled navaja list Jagičevo bedo v zadnjem času njegovega življe nja ter nesramno obnašanje Pnšičove vlade napram Meštroviču, ki je dobil od premijerja odgovor, dn za kulturo od zadnje nedelje (19. avgusta) prinaša reprodukcijo Mc-štrovičevega mavzoleja obitelji Kačič v Cavlatu. Posnetki so dobro uspeli in kažejo grobnico v pročelju ter nekaj njenih detajlov. C) tem Mešlrovičevcm ar-hiteklouičuem iu kiparskem umotvoru prve vrste izpregovorimo o priliki obširneje. Zbirko slovaškega narodnega humorja pripravlja »Slovaška Matica*. Poverila je s tem delom posebnega spoznuvalca narodnih posebnosti na Slovaškem Iielo Kleina. Da se ne zgubi nobena narodna drobtina, jo Malica v svrho nabiranja razposlala posebne cirkularje z nabiralnimi polarni Vsaka anekdota se napiše na poseben list v dialektu in tradicijonalni obliki. S to zbirko bo »Slovaška Matica> gotovo šo bolj povečala ugled, katerega uživa s svojim delom v kulturnem svetu. Češka znanstvena akademija v Rimu. V Rimu že več let obstoja češki bo- goeloroi t.ivnj za nekoliko desetin ivo-čenišklh pripravnikov lz vseh ttoflj C8IU V tem zavodu se nahaja tudi tnanl foftkl poznavaleo in razlskovaloo naše tflago-iice dr. V»js, kl je s pokojnim Urlklm škofom Mahnlčcm osnoval glagoIUko akademijo. Sedaj so »e Cehi odločili, da osnujejo v Rimu svojo posebno akademijo za vso panogo znanosti. Mesto Rim je Cehom v to ivrho odstopilo letnljlAče. Collegium Bohemicum, kakor ?c bo ta rod imenoval, bo dograjen tokom petih let in se po pretoku tega roka otvori z velikimi svečanostmi. Monografije o PilsuJsIiem. Povodom nedavnega legijonarskega kongresa, ki se je vršil v Lvovu, je prinesel »Kurjer Lwowski« feljton s popisno vseli publikacij o bivšem prezidentu poljsko republike, Josipu Pilsudskem. Od leta 1915. do lota 1922. jo bilo o Pilsudskom izdanih triintrideset monografij. Častilci bivšega državnega šefa na Poljskem se sedaj pripravljajo ua izdajo slavnostnega zbornika o Pilsndskeiu, v kratkem izide gradivo o stvarnih zaslugah bivšoga pre-zidenta za poljsko domovino. [ Knjtfnlca romega pisatelja Atiif!-I teatrov«, o kateri io na*i lleti napačno 1 jorvCa.ll, da j« unirt, le odkupil pretident Aoifcuetovalko rcpabllko T. O. Misarvk Amflteatrova knjitalca se nahaja tedaj v Lovar.ti. Maaarvk bo t biblioteko dopo'. nil svojo lastno knjižnico ruskega jezika. AnaUabetlzem v Rusiji. Komisar m narodno prosveto v Rusiji, Luuačarski, j« svojčas obljubil, da 1. janu»rja 1920. n» bo v Rusiji niti enega nepismenega človeka. Po nadnji statistiki o analfabetizjuu v sovjetski Rusiji pa so ridl, da ima de-lela sovietov v evropski Rusiji 19 milijonov, v Ukrajini 12 milijonov in v Ka\ • kazljl okolu S milijona nepismenih podanikov. Sedaj pripravlja Lunačarski za pobijanje nepismonosti nove tečaje, ki bodo obvezni za no analfabete. Petrograjskl carski zlreskt dvorec kot muzej. Bivšo prebivališče ruske carsko rodbine, zimski dvorec, izpremeni sovjetska vlada v muzej. Historične dvo rano se prouredo. Zimska palača se naU odpre za javjiost, ki se bo lahko uverila. da ni iz dvorca izginila niti ena zgodo-I vinska dragocenost. Kulturni pregled VOL umetnostna razstava kluba „Grohar" na III. industrljskoobrtni izložbi v Mariboru je nazadovala. Kaj porečete, čc Vam naši marljivi obrtniki razstavijo čevlje starega kopita, obleko bivšega kroja, stroi opuščenega sistema? — Da je razstava nazadovala. Učitelj uči dcco tega, česar ta še ne vž ln nc razume. I'o pa jc tisti notranji pomen vse umetnosti za nas, da nas duhovno vodi stopnjema do višjih etičnih vrednost; to stori z napredovanjem, s po dajanjem novih, doslej šc neznanih razkritij našega čuvstvenesa mehanizma, ko črpajoč Iz okolice soJobja v novih smereh njih dela netijo v nas stike z duševnim svetom liki antene v etru nevidno valove na brezžični aparat. Ali pa hočemo ostati na vedno isti stopinji? Ta razstava jc Tcukctja, uči nas abe-ccde. l.c nekaj Jih Je, ki niso zaspali, zamaknjeni v rajsko ptico minulih generacij. S tem nc rečeni obsodbe čez njih dela. Henrike Šantlnvc »Tihožitje« jc mojstrsko delo; isto Avguste Šantlovc »Pod Nanosom-.; Ovaiccvo »Kristus In Samaritanka pri vodnjaku« naj bi kupila kakšna cerkev. Obrtnik jc Jaklič!. Baumgiirtncr sodi ven. Imena Cotič, Petelin in Plrnat Ic rešujejo položaj. Cotič Studim en ton; študira tu glavo, I ter uporablja vse veliko ozadje lo v to svrho (»Orgljar Striccljv), tam perspektivo mostne konstrukcije (»Most v soteski^). Občutje, ki diha iz teli del. Izdala talen polet njegovega talenta skozi iazo nekega prehoda do cilja tisic samonikle smeri, ki jo jo iz impresije doslej odločneje in smelejc ubiral. To mi potrjuje prva reakcija teli njegovih del v meni: Osuplost. Harmonične linije in umerjena resnost dajejo »Portretu V. C.» klasičen izraz. Petelin Je sicer duhovni borec, filozof, najgloblji projektor zla na.sili dni od vseli »Groharjev«, zdaj pa kaže le svoje lesoreze starega Maribora, ki se zde boljši od Cotičcvlh, precej v slogu starih lesorczcev, a nc zatajajoč svojega sloga iu značaja. Škoda, da je to vse. Pogreša se tudi Stiplovšck. Talent, presenetljivo znanje, mladcnl-ška smelost Je Pirnat Nilto. »Cvetje 1» je aparten komad življenja cvetk, menda najboljša slika ua razstavi; »Predmestje I In 11», »Zjutraj« dihajo iz polnih pljuč občutje, poezijo, mladost In sanja-vo lepoto. »Portret mlado žene« je smela kompozicija (guba ozadja) in dokaz vsega dobrega. Študije: »Croquls», »Dana- ja», »Ranjene Atnazonke. dokazulelo znanje; neki poznavalec lili 2e kupil. —-Mož bo dosegel mnogo. Razporeditev le brez okusa, Izbere brez kritike, za jury škandal; če le ni bilo, pa !e to dvojna sramota za klub. Tuje vešče občinstvo ne bo odneslo nai-bolišlh vtisov lz tega dela Izložbe. Hval-i Hogu, pa bodo vtisi iz ostale izložbe tm vseli poljih najboljši. šnuderl Po zaključku umetniške izložbe kluba «Vesna» na Bledu. Izložba je bila za ključena, kakor je bilo določeno dne 16. avgusta. Poset na splošno ni bil slab. vendar so je opažalo, da domuiSo blejsko občinstvo izložba ui posetilo. Vstopnina zaradi te^a ne izkazuje pričakovanega ■ ufieita, iz katorega bi bilo klubu rnogc če odriniti del za Prešernov spomenik rn Bledu, kakor je bilo nameravano. Drag;! čo pa morejo biti razstavljale! zadovol, ui, kajti prodanih jo bilo okroglo 20 oo stoikov IzloŽonih del. Prireditev jo bil i kronana s oosetom kralja, ki se jo o ir tožbi zelo pohvalno izrazil. Klubu »Ve na« jo ta izložba nov dokaz, da je n:< piavcm potu. Nadaljevati hoče izvaja nje svojega programa: širiti »misel za umetnost s prirejovanjom razstav v rar-nih krajih naeo domovine. 3. klubova i? ložba sc bo vršila v Zagrebu meseca oktobra. Pri toj izložbi sodoluje tudi klub »Grohar« iz Maribora- Pri prveni poročilu jc pomotoma izostalo ime ge. Anico Zupanec-Sodnikore, ki se jo ra/ stave udeležila s serijo akvarelov ii ljub ljanskega barja in z dvema oljnatima si lcama. Tofebno njeni akvareli so splošno ugajali. Marksistični mesečnik. V Beograd i jo izšla prva številka maiksističnega mesečnika »Borba«. List uiojujo Trii,' Kaclerovič. Revija se bavi v prvi vrsli z razrednimi vprašanji komunizma ter prinaša polej drugega političiu, socija'-ni, gospodarski in književni pregled. Italijani o Vojnoviču. Tržaški »Piccolo della Sera« jo dne 8. avgusta posvetil daljši članek pesniku Ivu Vojnovičii. v katerem opisuje najodličnejšoga dra malika našega naroda z besedami pohvalo kot jih Vojnovičeva umotnost resnično zasluži. Literarne začetke slovaškega pesnika Hvlezdoslava podaia K. Kleinschni-tzowa v posebni študiji »Zliornika Slovaške Matice«. Raziskovateljica dokazu jo, da očitujejo pesnikovi »Prvenci« ist* posebnosti, katero označujejo Hviezdo slavovo liriko v almanahu »Naprod« 1 1871. in pozneje. Vsa poznejša Hviezdo j slavova lirika jc zrasla iz teh početkov. u'aža Keršnianc: Pregrešne želje Ko se je Dominik Kavez po kosilu o!; rog tričetrt na tri prebudil, si je po-mencal oči, skočil prespan in čil s sta-r.-ga zakrpanega divana in rekel po-vasi in kakor da deklamira: »Ilad bi te videl, mili moj domači fuajl« To je rekel ženi Ceciliji, ki je ob Ognjišču stoje pripravljala kavo in zdajpazdaj pogledala proti zibki sredi kuhinje. »Veš, ljuba moja Cecilija,« je stopil iJominik proti ženi in ji položil roko na ramo, »sanjalo se mi je, da sedimo vsi trije, ti, jaz in najin otročiček doma v vinogradu, med najlepšimi trtami in da trgamo grozdje. Ti, ljuba Cecilija, imaš predpasnik žo poln samih Črnih sladkih grozdov, jaz košarico, in tudi zibka je z grozdjem do vrha obložena, tako da gleda iz njega obrazek najinega otročič-ka kakor miš iz moke. i'a Se in še trgamo vsi trije — počasi se pomikamo proti vrhu vinograda, dokler ne potrgamo vaega grozdja. Ko obstotimo ob zidanici na vrhu, glej ču-iM: tri oeromne piramide iz grozdja firle pred zidanico v zrak, pred vsako I med 'th piramid pa sedimo »ročni in »art.-voljni ti, jn* in nejin otročiček.» • Pomenljivi- sanjo,« se je nasmehnila izlivajo kavo iz lonca v čaši-i'o; .pa lfplj raj-",l to-!o kavo, preden Fte? v onut — boljša bo vsekakor od ivojega grozdju, ki u ga tako nridno u.bal to uro na uivanu,* »Ne, ne, draga ženka — tako ob kratkem se pa no dam ugnati v kozji rog,« jo jo potrepa vedri možičelc ljubeznivo po polnili bokih; »saj si sama rekla, da so sanjo pomenljive . ... Nekaj bo zatorej vendarle treba ukreniti, in to šo ta mesec.« »In to je?« Gledala ga jc smehljaje, gladeč mu z vi h ran o črno kodre na čelu. »Ej, domov pojdemo vendar, dušica, ua počitnice se odpeljemo,« jo jo viharno objel, tla sta nehote v objemu omahnila na divan. »Saj to je vendar popolnoma naravno — te moje sanjo, rekel bi, skoraj naravnost ukazujejo . . .» »Ah, ti!« so se str&nlo njej prsi od smeha in njena dlan so jo, ustavila na njegovih ustih. »Molči, molči žo enkrat, da me ne raznese od smeha! . . . Sanje ti ukazujejo?! ... A kaj pravi žep, ljubček moj? Danos je šele petnajstega, pa mi je ostalo komaj sto kron od denarja, ki si mi ga dal prvega. 7,Ji so mi, da si že pozabil , . .» »Kaj?> »Da si državni uradnik s 1200 Din mesečne plačo in da se nikamor ne uioremo geniti, pa če bi imeli paradiž t.am kje za prvimi hribi, :i ne v tisti daljavi, kjer si doma t.i, kjer se dvigajo ob zidanici tiste tri piramide iz grozdja, o katerih se ti je taJiO klasično sanjalo . . .» Vstala je in so hotela izmuzati iz njegovega objuma, a on jo je še o pra-j vem času ulovil za zapeljivo oblo no-žico pod kolenom, da je revica zopet Imorostovolino omahnila na divan. »Kako si pa danes divji!« ga jc vgrlznila z belimi zobčki v vrat, odpenjajo si tesni moderc. »Nc, ne, — stvar jo vsa drugačna, ljuba moja Cecilija,* si jo jo posadil na kolena, igraje se z njenimi toplimi ročicami. »Ali moramo še ta mesec na počitnice, na vsak način moramo! Si slišala: mi moramo! To jo toliko, kakor da smo že tam v domačem paradižu — prcrl tistimi grozdnatimi piramidami. Oddih, odpočitek, sveži zrak — ali se ti nc zdi, da jo vsega tega potreben tudi tvoj možiček, državni činovnik? Povej mi, ženka, ali bi ne bilo to nekaj lepega, zdravega in koristnega ne samo zame, ampak tudi zato in pubija?» Gospa Cecilija je šo enkrat vgrizni-la z belimi zobčki Rvojega vzhičenega možička zdaj v ramo, ker jo jo tako lepo pestoval na svojih močnih kolenih, a smejala se nI več. »Ah, da nisem vzela milijonarja!« se je pokesala natihem iu skoraj solze so ji stopile v oči. »Vsega bi imela zdaj dosti, slaščic, potic, fig, rožičev, pomaranč, vozila bi se v avtomobilu, šumela bi v svili po mestu, na prstih bi se mi bliskali briljaJitni prstani ... in vso bi gledalo za menoj: glejte, to je milijonarka! In vsi bi sn klanjali pred menoj: Klanjamo se, milostiva gospa Cecilija! . . 0, in na počitnice bi se lahko peljala vsake kvatre in še večkrat, kadarkoli bi se mi zljubilo. Enkrat bi se peljala na Bled, drugič na dalmatinsko rivijero, potem v Carigrad in mogočo še kam dalje, v Egi-net — v Aleksaudiiio. v Kairo . . • Tako pa ne morem nikamor iz tc uboge kuhinjo — in če me šo tako lepo pestuješ, neugn.ini moj možiček, tistega življenja, ki bi ga uživala kakor milijonarka, mi ne nadomestiš nikoli!« »Kam si se zamislila, golobica moja bela?« jo vnovič zadeklamiral s svojim sonornim glasom gosjiod Dominik, videč, kako so brhki žcnici nekam turobno upirajo oči v višino, proti stropu, kjer jc počival roj Črnih muh. »Ali ti moj načrt res ni všeč"' Ali nc vidiš moje jeklene volje, ki to. kar moj razum enkrat spozna za dobro, koristno in potrebno, na vse načir.s podpira, samo da bi postalo dosegljivo?« Tesno jo je prižel naec, da jo jek-nila v njegovem objemu, potem jo jc vroče poljubil na ustnice in jo izpustil. Polna in gibka je zdrknila z njegovega naročja, popravljajo si zgubano krilce, pod katerim • so r.a ped nad koleni svetile bole ~;\>ke, s katerimi so jo njon možiček tako rad poigraval. Ta.ko je stala gospa Cecilija kakor srečno rešena nedolžnost zopot ob štedilniku; v obraz še vodno živozardela, z burno dvigajoflin se ogrudjom in po-drlitovajfičim obočjom. Za hip se jo sklonila k zibki in obraz ji jo zažarol v materinski sreč-i — oči so ji zopet veselo posijale. Potem so je urno z.v suknila, v iztegnjeni desnici držeča porcelanasto fnšuo s kavo. »Nastavi gobček in izpij hitro, ker kava je žo mrzla.« je ljubeznivo obstala pred še vedno rat^labljajočim možičkom; »čas bo tudi, da ee odpraviš v urad, da zopet ne prideš prepozno, kakor ponavadi . , .» In mu jo smehljaje pričela, vlivati kavo v usta, kakor majhnemu otroku »A mojo sanje — moj nač.rt -- pc čitnice?« jo zahropel gospod Dominik ko jc popil kavo, dvigajo se počasi • divana in oziraje se po suknjiču, (la 1 se oblekel in šel. »Ne, no, ljuba moj i Cecilija — svojega načrta jaz no opustim, na počitnice bomo šli, moranu iti, kor to je zdravo in koristno za dušo in telo . . .» Gospa Cecilija, pa je namesto odgc> vora poiskala njegov suknjič, in šel" notoni, ko se jo na vrtela okrog njega kakor ministrant okrog maSnika, da j-: bil spodobno oblečen, da ni bilo nikje-na njem nobom^ga praška, nobene gubico na suknjiču, da mu je kravat.-i pod vratom pravilno st-ila, ko mu i' posadila na glavo tudi slamnik in jo njegova roka prijela že za kljuko n i vratih, — šelo potem je zcivrgolola: »Ti, saj boš stopil mitriog-rode k T bornim Saviču, svojemu prijatelju, da t.i posodi še 100 Din, ker sle« bo vi sedela že pojutrišnjem ob pra*n'. mi; i . . . ra3unvj*? ... Na tiit'-.!> n. Usnjarska indublrija je zastopana po treh velikih usnjnrnah (Frečend, Berg in Halberth). Po prevratu se je lepo razvila tudi oblačilna industrija. Iemnovati je treba zlasti tri velike tvornice za izdelovanje perila (Durjava, Verdnik& drugovi), za obleko (Jugoslovenski Lloyd). Nova je v Mariboru tekstilna industrija, katero zastopata tvornici Doktor in drug (tkalnica in Sclionsky in Loebl (apietura). Pri kovinski stroki je opozoriti na Splošno stavbeno družbo (železno konstrukcije), sc peča s čiščenjem mineralnih olj. V Rušah jo velika tvornica za karbid ln apnenl dušik ter tvornica vžigalic. V mariborskem okrožju sc nahajata tudl dve veliki tvornici lepenke: Slndkogorska tovarna lepenke s produk-ci:o 400 vnnonov looenke in 200 vagonov ovojnega papirja letno ter tovarna lesnih snovi In lepenke Ceršak z letno produkcijo 250 do 800 vagonov manjših peči za izdelovanje zidne opeke. Svetovno znani so brusni kamni tvrdke Swaty v Mariboru. Tu so prav nnkratko navedeni najvažnejši zastopniki industrije in obrti v Ma riboru ln njega bližnji okolici. Ker se Industrija lepo razvija, je povsem upravičeno upanje, da postane Maribor v kratkem eno najvažnejših industrijskih sre-nišč Jugoslavije. K vprašanju »Oceanije" Jadranska banka brani upravo •Oceanije*. Trst, 14. avgusta. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Komaj je akcija kapitana Bije Gopče viča za rešitev »Oceanije« prišla v jugoslovansko javnost, se je v obrambo se danje družbeno uprave, kl je dovedla družbo na rob propada s svojim odlašanjem prenosa družbenega sedeža na ju goslovenska tla, oglasil nekdo, od kogar tega pač nihče ne bi bil pričakoval. Oglasilo se je namrdč v zagrebškem «Jugoslavenskem Lioydu» od 12. t. m. «Upravlteljstvo Jadranske banke d. d. u Beogradu«, da zavrača tozadevne očitke na naslov uprave »Oceanije«, dočim ta uprava samo molči kot riba. Upraviteljstvo Jadranske banke ima sicer prav, ko trdi, da se je na občnem zboru »Oceanije* dne 7. junija 1923. sklenilo, da naj se sedež družbe prenose Beograd, ali to dejstvo prav čisto nič ne razbremenjuje uprave »Oceanije* od očitka zavlačevanja. Upraviteljstvo »Jadranske banke« je namreč, ne vem, po kakšnem čudnem in nepojmljivem na-ključku, lomeč kopje za sedanjo upravo »Oceanije«, popolnoma pozabilo povedati, da je bil že na občnem zboru «Ocea-nije» dne 25. novembra 1921. storjen sklep, da se družbeni sedež prenese na jugoslovcnska tla in sicer na Sušak in so se ob tisti priliki razdelila delničarjem v tem smislu izpremenjena družbena pravila. Če bi bilo torej družbeni upravi v resnici na tem, da prenese svoj sedež na jugoslovenska tla, bi bila že zdavnaj morala izvršiti ta sklep in bi potem drugega sklepa sploh ne bi bilo več treba. Kakor pa stojo stvari danes, je zelo dvomljivo, da bi sedanja uprava »Oceanije: izvršila sklep od 7. junija 1923., ko že ni izvršila onega od 25. novembra 1921.1 Upraviteljstvo Jadranske banke trdi da uprava »Oceanije« ni mogla doslej izvršiti sklepa občnoga zbora od 7. junija 1923., čflš, ker italijanska vlada še ni do volila črtanja družbenega sedeža iz po morskega registra v Trstu. Ta trditev velja 6amo toliko, da uprava «Oceanlje» do 7. Junija 1923. sploh nI zaprosila za to črtanje, dasiravno bl bila morala to storiti nemudoma v zmislu sklepa občnoga zbora od 25. novembra 1921. ostalem pa upraviteljstvo Jadranske banke v Beogradu menda vendar šo ni pozabilo, da jo meseca oktobra leta 1922 poseben njegov odposlanco progledoval in preiskoval poslovanje družbe »Ocea nije« kot dolžniee Jadranske banke in je v svojem poročilu o pravnem položaju drhžhn med drutrlm navedel tudi. da od ttej, kar se Je rezvtla Jagoaovenska zastava na parobrodih »Oceanije«, to Je od druge polovice leta 1921« pravno io politično nI bilo nikake zapreke, kakor Je tudi ni bilo ob koncu leta 1922« da se družbeni sedež prenese na jugoslovenska tla In da se ladje upravljajo odtod, in kako je na njegovo Izrecno vprašanje o tej stvari uprava «Oceatilje» sicer izjavila, da je v nekakih dogovorih z rimsko vlado, da pa nasprotno še nikakor nI stopilo v dogovor i beograjsko vlado. To poročilo ee je končavalo z izrecno trditvijo, «da je vsled tega pravni poio-žaj «OceaniJe» meglen, nestalen in nevaren«! Stvar je tako vendar popolnoma jasna! Celo leto dni po sklepu občnega zbora od 25. novembra 1921. uprava »Oceanije« še vedno ni stopila v dogovor z beograjsko vlado. Sedaj, ko je uprava Oceanije« na tak očividen način zanemarila svojo prvo dolžnost in se je za te škandalozne razmere v enem najvažnejših naših pomorskih parobrodnih pod-, etij začela zanimati tudi naša širša javnost, pa prihaja isto upraviteljstvo Jadranske banke, ki mu je vse to dobro znano iz poročila svojega lastnega posebnega odposlanca, in skuša pomiriti razburjenje s tem, da trdi, da je »Oceanija« zaprosila našo beograjsko vlado za posredovanje pri rimski vladit Zakaj pa upraviteljstvo Jadranske banke v Beogradu, kl se s tako vnemo zavzema za upravo »Oceanije«, ne pove, kedaj se Je to zgodilo?) Za ljudi, ki so točneje poučeni o vetru, ki veje v sedanji upravi »Ooeanije«, je vse to le — pesek v oči delničarjem, ki pričakujejo od prenosa družbenega sedeža na jugoslovenska tla ozdravljenja družbe. In tega prenosa še ne bo kmalu. Hm! Le pridite v Trst in poglejte v družbene poslovne prostore. Tu vidite zidarje, ki premeščajo in preurejajo Btene, prostori se opremljajo nanovo, nabavlja se to in ono, velikanski izdatki — vse to menda vendar ne zato, ker družba namerava že jutri ali pojutrišnjem prenesti svoj sedež iz Trsta, iz Italije na jugoslovenska tla?! Vsa ta de la kažejo vendar dovolj jasno, da uprava »Oceanije« nikakor ne misli tako hitro zapustiti Trsta! Upraviteljstvo Jadranske banke navaja v zgoraj omenjenem dopisu »Jugoslaven-skemu Llojdu« kot nekako posebno zaslugo, da je Jadranska banka prevzela od nekih italijanskih zavodov neke obveznosti »Oceanije«, ki je za to morala zastaviti svoje vrednoBtnice. Jadranska banka ni storila tu nič drugega kot edino lj svojo dolžnost, četudi bi bila morala v ta namen zastaviti tudi zadnji kos svojih vrednostnio. Vedeti je namreč treba, da je Jadranska banka imela v upravi »Oceanije« dva Bvoja delegata in sicer predsednika in ravnatelja tržaške Jadranske banke, ki sta Bkupno z ostalo upravo »Oceanije« kriva, da družba postopno propada, ker sta namesto da bi jo zadrgnila, odprla mošnjo Jadranske banke upravi »Oceanije« in ji dovoljevala, da sc je brez potrebe zadolžila v taki meri, da bo so pri tem celo kršila družbe t.* pravila, ki Izrecno določajo, da je zadolžitev preko polovice družbene glavnice mogoča samo z odobrenjem občnega zbora, dočim pa so gospoda brez dovoljenja občnega zbora zadolžili družbo za Lit. 8,300.000, torej nad polovico družbene glavnice, ki je tedaj znašala 16 milijonov lir! Znano je vsakomur, kako sta ta dva gospoda, predsednik in ravnatelj bivše Jadranske banke v Trstu, npropostila banko samo. Zato je na podlagi teh stvarnih dejstev več kot upravičena bo jazen, da pod njenim vplivom zadene ista usoda tudi »Oceanijo« in tembolj, ker ta dva gospoda nista bila odstranjena niti iz nove Jadranske banke v Trstu niti iz uprave »Oceanije«. Da je Jadranska banka Beograd odkupila od Jadranske banke v Trstu 6476 delnic »Oceanije«, je pač tudi le bila njena sveta dolžnost, ker se je »Oceanija« leta 1916. ustanovila ravno po prizadevanju tedanje Jadranske banke v Trstu kot slovanskega zavoda. V ostalem pa je banka z ustanovitvijo »Oceanije« napravila lep »posel«, o katerem se bo izpregovorilo o primerni priliki. Tako torej stoji stvar prenosa sedeža »Oceanije« na jugoslovenska tla in toliko je vredna obramba sedanje uprave »Oceanije« s strani upraviteljstva Jadranske banke Beograd. Jugoslovenska javnoBt sedaj lahko sodi in razsodi, kje in kdo so krivci, da propada to veliko naše pomorsko plovbeno podjetje in da bo v kratkem popolnoma ugonobljeno, ako v zadnjem trenutku ne posežejo vmes del ničarji sami s svojim najcdločnejšim vetom in pa tudi tisti služboni činitelji. ki jim je prva dolžnost, da z vsemi svojimi močmi ščitijo našo pomorsko plorbol Položaj na žitnem trgu Prošll teden je bila na naših žitnih tržiščih tendenca neprestaho slaba radi močne ponudbe in dobrih rezultatov žetve. Cene so konstantno padale. V kratkem pa se s sigurnostjo pričakuje i.-pie-memba te tcndcncc; ker je bila izvozna carina znižana bodo cene gotovo narasle. Do velikega Izvoza pa nalbrž ne bo prišlo, ker se naše cene neprestano gibajo okoli svetovne paritete. Radi tega konkurira tudl pri nas inozemska moka. tako v Dalmaciji ameriška, dasi je po kvaliteti slabša nego naša domača. Pšenica baška In banatska je notlrala v po-četku tedna 360 — 362.5 Din, koncem tedna 325 — 337.5 Din. Rž notira 275 ab postaja v Ba®. Ovsa tai teden m bUa mnogo; a cene so se z ozirom na razlita v kvaliteti gibale od 315 pa do 265 Din, Ječmena se nI mnogo kupovalo; notira pomladanski 287.5, a zimski 250 — 262J, Zlasti malo je bilo povpraševanje po ko. ruzl. Šele proti koncu tedna je postalo trgovanje malo živahnejše. Ponudbe so se gibale med 262.5 — 355 Din. Otrobi so notira!! 125 — 160 Din vključno vre. če. Moka kaže slabo tendenco. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (2tt. t, m.) Pšenica: baška, 78 — 80 kg, 2 odst, 10 vagonov 342.5 — 350, baška, 79 _ 80 kg, 20 odst., kasa, 2 vagona 337.5, baška, 79 — 80 kg, 2 odst., duplikat ka. sa, 10 vagonov 340; srbljanska, 78 — 79 kg, 2 odst., pariteta Beograd, duplikat kasa, 2 vagona 310; srbijanska, 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., duplikat kasa, 10 va. gonov 320; banatska, 80 kg, 2 odst., pa. riteta Zenta, ponudba 340; sremska, kg, 2 odst., 3 vagoni 337.5. Ječmen: baški, 66 kg, duplikat kasa, 1 vagon 287.5. Oves: baški, duplikat kasa, 2 vagona 260 Koruza: baška, 3 vagoni 287.75 — 287.5, baška, okrogla, 2 vagona 287.5; banat-sika, 2 vagona 275, baška, 4 odst., defekt-na, 7 vagonov 285. Fliol: beli, baški, 1 vagon 435. Moka: baška »0«, 1 vagon 570, banatska »0«, 4 vagoni 540. Otrobi: v papirnatih vrečah, 3 vagoni 140 — 145, Tendenca nelzprcmenjena. Zagrebški žitni trg (20. t. tn.) Po, stavno baška odnos, vojvodinska posta, ja notirajo: pšenica 345 — 355, koruza žolta 280 — 290, ječmen za pivovarna 290 — 300, za krmo 260 — 270, oves 260 — 270, fižol pisani 425 — 440, beli 425 — 440, moka pšenična »0« 575 — 600, »2« 550 — 575, »4« 520 — 550, za krmo 200, otrobi drobni 145 — 150, debeli 200 • 210. Tcndenca mirna. Svinjski sejem v Mariboru (17. t. m.) Na svinjski sejem so prignali 111 svinj. Cene v dinarjih so bile nastopne: prešičl 5 — 6 tednov stari 225 — 250, 7 — 9 tednov stari 300 — 350, 3 — 4 mesece 750 — 850, 5 — 7 mesecev 1120 — 1325, 8 — 10 mesecev 1450 — 1500, 1 leto stari 1875 — 2350. Cene za kg ži-ve teže: 22.50 — 25, za kg mrtve teže 27.50 — 30. Žetev v Alžlru. Francosko poljedelsko ministrstvo coni letošnjo alžirsko žetev na 10 milijonov kvintalov. Lansko leto se je pridelalo le 5 milijonov. •= Poljoprlvreda in industrija na Poljskem. V Varšavi je izšla te dni zanimi-va knjiga v angleškem jeziku z naslovom: »Kratki ekonomski pregled Poljske«. Iz statističnih podatkov je razvidno, da ima Poljska 88,627.800 ha obdelane zemlje in 8,943.702 ha gozdov. Po zakonu jo dovoljeno, da se vsako leto poseka 120.000 ha gozdov. V letu 1922. se je pridelalo na Poljskem 11,500.000 ton pšenice, 51.580.000 ton rži, 12,970.000 ton ječmena, 26.560.000 ton ovsa, 834,954.000 ton krompirja in 26,714.000 ton sladkorne pese. Letošnja žetev pa je še boljša. Letos bo Poljska izvozila 2400 vagonov jajc m 2 milijona gosi. Kar Be tiče industrije, znaša sedaj njena produkcija 70 do 80 odst. predvojne produkcije. Tudi produkcija premoga bo kmalu dosegla predvojno. Soli se sedaj izvaža dvakrat več nego pred vojno. Tekstilna industrija ima velike uspehe: v preteklem letu se je izdelalo 40 milijonov metrov tkanine iz volne in 400 milijonov metrov tkanine lz bombaža. Izvoz tkanin iz Poljske v Rumunijo, Jugoslavijo in druge države se stalno veča. Veliko napredovanj« se opaža tudi v kemijski industriji = Promet z okupiranim področjem Nemčije. Po poročilu našega konzulata v DUsseldorfu, javlja trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu, da veljajo za promet z okupiranim ruhrskim področjem sledeči predpisi: Izvoz je v načelu dovoljen, izvzemši premog in njegove produkte. Pri izvozu se mora vsaka po-šiljatev prijaviti vojni carini v Essenu s prilogo računa in potrdila o izvoru blaga ter z natančno navedbo, komu se pošljo blago, v katero državo in iz katerega mesta. Ko carinama ugotovi isti-nitost predloženih listin, kasira od iz-vozničarjev 10 odst. od vrednosti blaga. Ta pristojbina se plača v denarju one države, kamor blago najpre; dospe, ko zapusti okupirano področje ali pa v nemških markah po dnevnem tečaiu. ki ga določa upravni odbor medzavezniške komisije za uvoz in izvoz v Coblenzu. =« Letošnji pridelek vina v liallji. Li»l «L'Italia viniuola ed agraria« poroča, da se bo letos pridelalo v Italiji 46 milijonov 100 tisoč hI vina. Lanski pridelek je znašal le 81,908.000 hi. = Vrednost sovjetskega rublja. Po M* čajih petrograjske borze z dne 19. avgusta je znašala vrednost 1 anglelkega funta 1277 milijonov, 1 dolarja 2^1 milijonov in 1 švlcarskoga fianka 35 milijonov sovjetskih rubljev. = Ceško8lovaško-trnncoaka trgovinska pogc-lba. Pogajanja za sklenitev češko-slovaško-franooske trgovinske pogodbe so zaključena. Nova pogodba, ki je zelo obsoina stopi v veljavo dr.e 1. septembra. V pogodbi določene oarinske tarifo bodo zr.ttno olajšale izvoz v Francijo-edno«ro v Češkoslovaško. Veljavnost pogodbe traja 8 mosecov. r Priporoča «e •pe«'<«5U R. RANZiNGER J y l.|ubl|i»fia — Jnsanin. 8J J Sokolstvo Otvoritev Sokolskega doma na Igu K našemu kratkemu poročilu, ki smo ga o tem že objavili, nam pošilja udeleženec slavja še sledečo zanimivo sliko. Kakor kuga se je materijallzem po fojskl lotil ljudske duše, da ugonobi vso višje misli. Res se je v tem razmahnilo gospodarstvo, ali bogastvo samo brez idealov je pogin narodov. In v tom »a narodno življenje nevarnem in pogubnem čaau so dviga Sokol zdaj tu, zdaj tam ln si s trudom ter žrtvami postavlja domove, odkoder b« razširjal mod ljudstvo zdravega duha in pravega življenja. Zlasti letos b! v tem oziru slovenski Sokol piše lepo kroniko. Začuli smo zopet sokolski rog. Bratje Izpod temnega Krima nas vabijo na slav-nost, da v bratskem objemu damo duška veselju za zgrajen nov dom, ki je stal težkih misli ln obilo znojnih kapljic. Lop je dom. Zaiskrile so se oči ob pogledu nanj, ponosno smo dvignili glave: našo je to, I ljudstvo okoli mora biti naše! Slovani smo, pravico imamo do svobode, biti moramo močni telesno, zdravi na duši, pravični, dobri... Uvrstili smo se. Pred nami se vijeta prapora borbe in zmag društev Ljubljane In Šiške. Ob zvokih železničarske godbe smo korakali pred dom. Nadučitelj brat Clgler nas Je sprejel s pozdravi in očrtal na kratko društveno dobo. Imena pre-rano umrlih starosti Al. Comlna In Alojzija Mlnattlja nam morajo ostati v spominu. Pa še enemu gre Isto, Ivanu Grb-cu star, kl je podaril lep kos zemlje za dom. Pokazal je srce za narod in delavca Sokola. Slava mu! Oodba je zasvlrala državno himno. Krepak «pozor!» br. Je-siha nas vzravna in v duhu smo stali pred narodnim kraljem-Sokolom, kl pozna naše cilje kakor tudi trda pota — In nas ljubi. Iskreni mu »Zdravo!« Odločno ln ognjevito, kakor zna, kadar tre za Sokola, povzame naš br. Kajzelj besedo ln pozdravi navzoče v Imenu JSS. in starešinstva župe LJubllana Novi dom naj vzgoji obilo Sokolov ln Sokolič, brez naraščala ni bodočnosti. Delajmo v slogi, v dom ne politike, njegova vrata naj bodo odprta vsakemu pošteno mislečemu Slovanu! Za narod med narodi Zdravo! Vrata se odpro. NI velik dom, a ličen In zadošča. Spredaj desno ln levo sobici, naprej telovadnica z gledališkim odrom v pročelju. Kulise predstavljajo gozd. Vse je razmemo in napravila prijeten vtis. Zgradba je posrečena. Naj bi Izdatno služila svojemu namenu! Dopoldanski program je izčrpan. Ob treh popoldne smo se zopet zbirali pred domom. Prihajali so novi vozovi gostov, bilo nas Je veliko. V vrsto nas je pozval načelnik, neprimerno je narastla od dopoldne. Oodba zasvira, dvignejo se prapori In naša srca v ponosen pohod po vasi. In korakali smo zavestno, odločno, kaj bi ne! Naš srčni Zdravol je orli po cesti, iz oken pa se je vsipalo cvetje. Izven vasi smo. Oodba utihne, gremo na pokopališče. Brat Clgler nas popelje na grob staroste Lojzeta Minattija. V roki drži kito cvetic z državnobarvno pentljo. Oovori: Otvorili smo dom. Njega, ki je sprožil to namero, nI med živimi. Vidi nai praznik, njegov duh se ga veseli. Hvala Ti, dragi Lojze... Domači zbor zapoje: Nad zvezdami, godba zaigra žalostlnko. Še eden Je tu med mrtvimi, prvemu enak po mišljenju in delu, Ai. Comino. Mnogobrojno občinstvo nam sledi tudi tja. Tajnik župe Ljubljana posveti nekaj besed možema, ki sta velika v delu za našo vzvišeno misel. Brez Minattlla ln Comina bi danes ne bilo doma. Vedela sta, da ie Sokol brez lastne strehe kakor vojak brez ščita in trdnjave. Splettono mu gnezdo, ki bo zanj šola in zavetišče. Tu bo ob svoji strani negoval mladiče — naraščaj, Jih izpostavljal žarkemu solncu prosvete, da bodo krepkih kril poletall v sinje višave in gledali lepo slovensko zemljo ter dobri naš rod. In kljubovali bodo močni vihar-iu, neplahl pred bliskom ln gromom. Zahvala za dom gre predvsem pač možema v gomilah, ob kojih nai iški Sokol ISče opore za delo in črpa uteho v trudu. Lahka jima zemlja in bratski Iskreni Zdravo! V znak hvaležnosti I temu šopek cvetic. »Blagor mu, ki se spočije« iz do- mačih grl pa godba zaigra žalostlnKo. Sprevod odhaja nazaj k domu. Telovadba — glavno delo Sokola. Pokazati hočemo Ižancem, odkod čudotvor-na sila ki krepi telo, duh in voljo, sila kl kuje železne mišice ln Jeklene značaje, sila, ki rodi prave Sokole. Hvale vredno In razveseljivo je nastopil br. Gra-šlč z domačo deco. Ob petju »Naša stara prava vzeli so sovragl« so Izvajali doka) dobro po pesmi prikrojene proste vaje. Nastopili so člani in članice gostujočih društev z domačimi, enako moški in ženski narašča). Uspelo je dobro. Di-ven je bil nastop članov društva LJub-ljana na drogu. Spored je prešel na zadnjo točko, veselico. V kratkem se je razvila do največje živahnosti. Ob dobri ln ceneni postrežbi Ižancev smo se čutili uprav domače. Stemnilo se Je, posedli smo na vozove in se odpeljali domov. Posedli so prireditev: bivši minister poslanec br. Ivan Puceli, načelnik JSS. In župe LJubljana br. dr. Viktor MurnIK s skoraj celokupnim župnlm starešinstvom; po toliko prireditvah tega poletja niso prezrli vabila mnogobrojnl telovadci In telovadke z elitno vrsto ljubljanskega društva, odzvali so se Ljubljančani in okoličani v obilnem številu. Naj tl le to, Sokol Iga, dokaz, da čislamo tvoje delo. Prhnl krepko za ročke, delal dalje, delaj odločno, neumorno! Hvaležen tt bo narod! Zdravo! Sokol I. Umrl je nnš brat Slavko Turšč. Bratje, ki imato kroj prosim, da so gotovo udeležite pogreba, ki so vrši danes ob pol 6. uri iz Prisojne ulice St. 7. Zbirališče članstva v kroju iu pevcev na Taboru ob 5. url. Jezdni odsek telovadnega društva Sokol Ljubljana vabi brate člane na ce-lodnevni Izlet na konjih, ki ee vrši v nedeljo dne 2. septembra 1928. Prijaviti se je najkasneje do 25. avgusta pri bratu načelniku Franketu, Gosposvetska ulica št. 7, kateri da tudi potrebna navodila. Zdravol Iz življenja in sveta Najbogatejši pod solncem George J. Redmond je pred kratkim izdal zanimivo knjigo, v kateri popisuje ameriške bogataše. Ta knjiga je letos v Ameriki prava sezijska knjiga in se prodaja v neštevilnih izvodih. Obsega življenjepise CO najbogatejših Američanov ter popisuje, kako so prišli do denarnega blagostanja ter kaj ž njim delajo. John D. Rokefeller, petrolejski kralj, je odrinil 130 milijonov dolarjev za univerzo in znanstveno laboratorije. Še bolj velikodušnega se je izkazal Andrevv Carnegie, kralj jekla. Izdal je za različne dobrodelne ustanove nad 300 milij. dolarjev. Edvard II. Harri-son je bil večkrat v svojem življenju na konju in je prišel na psa, pa jo vendar umrl kot bogataž ter zapustil 300 milijonov dolarjev. George Eastmann je ustvaril industrijo celuloze, ki je pod njegovim vodstvom postala četrta največja mdustrija v Ameriki in na svetu. Teodor N. Veill. kralj telegrafa in telefona, si je dal izklesati v nagrobni kamen besede: »Preživljal jo narode«. Marshall Field, chikag&ki ve-letrgovec je ustanovil v rodnem mestu iz lastnih sredstev univerzo ter ji je zapustil po smrti 8 milijonov dolarjev. Morgan, kralj jekla, ki jo skupaj s Carnegijem osnoval veliki trust »United Staates Steel Corporation«, je umrl kot velebogataS in njegov sin John Piermont Morga.ii je finančna moč prve vrsto ter ga kličejo v Evropo vselej kadar je naš kontitent v stiski za denar. Sedanji petrolejski kralj v Ameriki je Harry Sinclair. V isto vrsto bogatašev spada John II. Hammond, najbi-strejši inženjer sedanje dobe ter James J. Hill, ki jo organiziral »Nord-hem Pacific Reilway« ter ladijski promet na Tihem oceanu in na ameriških morjih. Kralj koksa je Henry C. Frik, kralj elektrike pa Charles A. Cossln. John Jakob Astor je začel svojo kari-jero brez dolarja v žepu in je umrl kot posestnik 300 milijonov dolarjev. Premoženje Franka W. Woolwortliyja je nastalo iz bazarja, kjer je mož prodajal igrače po 5 in 10 centov. Znani bo- gataš v Ameriki je bankir Henry P. Davlson, ki je daroval med vojno samo za Rdeči križ ruul 100 milijonov dolarjev. Bogataš George P. M. Pulmann je bil najpoprej ubog stavbar, pozneje jo konstruiral Pulmannov voz ter je razširil svojo iznajdbo tako po svetu, da mu nese na leto 70 milijonov dolarjev čistega dobička. Drugi petrolejski kralj Amerike Heury C. Doberty je začel svojo karijero na cesti kot kolpor-ter. Georg Westinghouse, genijalni iz-najditelj zavore, ki nosi ime po njem, velja za največjega tehničnega iznaj-ditelja sodobno Amerike poleg Edisona. Najbogatejši mož Zedinjenih držav jo dolarski milijarder ll, Ljubljana, Selenburgovn ulica. 157 samo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddatf jo tudi nekaj mest proti plačilu polovično preskrbnine in nekaj prostih (brez- plačuih) mest, to pa le revnejšim kmet-skim sinovom, ki se izkažejo s uradno potrjenim ubožnim izpričevolom, oziroma z izkazom premoženja in ki so zavežojo, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Šola ima sploh v prvi vrsti namon, da vzgaja dobre kmetske gospodarje in zato imajo kmeUkl sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosile! prednost, Pogoj za sprejemanje jo starost najmanj 10 let in največ 25 let, neoporek-ljivost, tolssno in duševno zdravje z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Prošnje za sprojom je pisati lastnoročno, ua celo polo, kolkovatl s kolkom 8 Din in priložiti en kolek 10 Din za rešitov. Prošnjo je vložiti najpozneje do dne 15. septembra 1928. pri ravnateljstvu državne kmetijsko šole na Grmu, pošta Novo mesto. Prošnji jo treba priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico, odnosno zadnjo Šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo, izpričevalo o nravnosti, izjavo staršov, oziroma varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroško šolanja, obvezna izjava Btaršev ali varuha, ki prosijo za prosto »li polprosto mesto, da lio njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu prejete znosko podpor iz javnih sredstov. Absolventi kmetijskih Sol vživajo ugodnost po čl. 8 zakona o ustrojstvu vojsko, to jo skrajšano vojaško službovanje (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo poznojo na lastnem domu. Bližja pojasnila v vseli zadevah daje ravnateljstvo. MED PRITLIKAVCI IN GORILAMI. Švedski princ Viljem, ki se je pred kratkim vrnil iz Alrike, je izdal zanimivo knjigo o svojem potovanju. V knjigi poplsdje deželo pritlikavcev in goril. Pritlikavci so zelo oprezni, hitri In spretni. Za obrambo ali napade uporabljajo strupene puščice in odnašajo svoje mrtve ali ranjene žrtve v svoja skrivališča, kamor nc more priti noben bclokožec. Pod vodstvom princa Villema, ki je strasten lovec, je bila leta 1921. organizirana posebna švedska zoološka ekspedicija, ki je prodrla v notranjost Afrike, da najde velike opice — gorile. Drugo ekspcdl-cljo so organizirali Nemci. Ta ekspedicija se je vrnila brez uspeha, ker se Nemci niso mogli prilagoditi afriškim kllmatlčnim razmeram. Lov na gorile jc združen z velikimi težavami: treba sc je preriti skozi gosto grmovje in često brez vsakega uspeha. Na svojem dolgotrajnem potovanju po afriških pustinjah Je princ Viljem doživel mnogo Intcresantnlh doživljajev od katerih pravi, da je bi najzanimivejši tale: Srečal jc trop 30 goril, ki so Jedle in se igrale, gledal Jih je, nc da bi ga opazile, kake pol ure Iz daljave 100 metrov. Sreča pa je bila princu mila tudi pri lovu. X Kongres Udruženja jugoslovanskih inženjerjev v Splitu bo v dneh 10. do 12. septembra 1923. Prijavo z naznanilom potovalne progo sprejema do 24. avgusta 1923. inž. Mencinger, Ljubljana, Gradbena direkcija, kjer so dobe potrebna pojasnila. X Skautl v LJubljani! Redni sestanki so vrše sedaj vsako sredo in soboto ob 15. uri v belgijski vojašnici. Točnost! »Bodi pripravljen!* — Stegovodja, X Polletni podkovskl tečaj na drž. podkovski šoli v Ljubljani so prične dno 1. oktobra 1P23. Za vstop jo vložiti do 15. septembra na ravnntoljstvo drž. pod-kovsku šole v Ljubljani s kolkom za 13 Din kolkovano prošnje, tor ji priložiti: Rojstni in krstni list, domovinski list, zadnjo šolsko izpričevalo, učno izpričevalo, nravstveno izpričevalo, ubožni list. Vsako prilogo, čo šo ni kolkovana, jo kolkovati s kolkom za 1 Din. Pouk v podkovski šoli jo prezplačon. Učenci dobivajo redno drž. podporo ter imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo sami za hrano in učno knjige. X Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani je vpisovanje v učiteljišče (razen v I. letnik), v dekliško vadnico in otroški vrteo v torek dno 11. septembra ob 0. uri dopoldne. Ponavljalni in vsi drugi izpiti se vrše od 1. do 10. septembra, 12. je maša, 13. pa redni pouk. Zrelostni izpiti v septombrovom roku so prično v pondcljek dno 17. soptombra. Podrobnosti so razvidno v razglasu v veži šolskega poslopja. — Ravnateljstvo. X Na državni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se prično šolsko leto v pričetku novembra 192f>. Šola ima dva oddelka. Celoletna šola jo. namenjena •iredvsom za učence iz vinorodnih krajev, zimska šola pa za učence iz nevi-norodnih krajev. Letna šola traja "d 1. novembra 1923. do 31. oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola traja dvo zimi po 5 mesecev. Učenci imajo na zavodu vso potrebno preskrbo, to jo stanovanje, hrano in snaženjo perila. Preskrbovalni-na, ki 60 plačuje polletno v naprej znaša 2-10 Din mesečno. V slučaju rastočo draginje so pa lahko zviša. V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. Domača borze 20. avgusta. ZAGREB. Na efektnem tržišču je prej-nja baisse trnjala v dosti jakem obsegu. Promet je bil precej živahon. Na deviznem tržišču so trguje s največjo oprei-nostjo. Device: Amsterdnm 8775 do 8800, Iltinnj 0.1330 do 0.1340, Berlin 11.U025 do 0.0030, Budimpešta 0.525 do 0.576, Bukarešta 42 do 14, Italija 408 do 410, London 488.5 do 435. New-York, ček, 94.5 do 95.75, Pariz 522.5 do 527.5, Praga 279.75 do 281.25, Svlca 1780 do 1785. Valute: dolar 98.5 do 94, avstrijske krone 0.1880 do 0.18375. BEOGRAD. Do polovice dannšnjogs borznega poslovanja jo bilu pri devizah tendenca zelo čvrsta. V drugi polovici Je radi vesti iz Zagreba iznenada nastopila reakcija. Blago se je pojavilo v iz-obilici. Devize: Dunaj 0.1330 do 0.1336, Berlin 0.0028 do 0.00285, Italija 409 do 410, New-York, ček, 95.20 do 95.40, Pra-ga 279.75 do 289, Švica 1782.5 do 1787.5, PosSano.* ODPRTO PISMO PREVZVIŠENEMU KNE ZOSKOFU G. DR. JEGLIČU V LJUBLJANI. Koncem meseca aprila 1923. sem so t pismom obrnil na Vašo Pre vzvišenost, da uvede preiskav > proti g. kaplanu Janku Sedoju v Šmarju pri Ljubljani in sicer iz sledečih razlogov: 1.) Ker sem ga pozval kot uradna oseba, da so s tovornimi vlaki no smo voziti in mi jo odgovoril: »Kaj pa vas to briga» in mi pri tem grozil, da mi bo žo pomagal. 2.) Ker nc vrši svojega vzvišenega poklica v smislu sveto vero, za kar sem navodol več dokazov, kakor navajam tudi pri tej priliki enega od mnogih, to jo: Ko ga je prišel nekega dno klieat kmo-čki fant na postaji, naj gro s svetim obhajilom k umirajočemu bolniku, so je obrnil v stran ter rekel: »Hudiča, ali som sam v Smarjul*, in so odpeljal z vlakom proti Ljubljani. Opozarjal Bem Vas tudi, da ostaja cele noči zunaj in popiva z ženskami, za kar sem pripravljen doprinesti prnvomočno dokaze. Dodatno Vas opozarjam tudi, da mi je pisal 24. maja pismo, v katerem pravi, da bo moram tekom onega mesoca. prostovoljno izseliti iz Šmarja, in ako tem zahtevam ne ugodim v celoti v določenem roku, mi preti grozilno, da bom moral nositi konsekvence. Provzvišeni! Iz navedenih najuiarkant-nejših dejstev, katere Bem pripravljen vedno dokazati, je jasno razvidno, da g. kaplan Scdej no škoduje samo avtoriteti duhovščine, temveč b svojim ponašanjem tudi sveti veri, in nadleguje monc z grozilnimi pismi. Zaradi tega Vas pro sim v intoresu stvari samo, da uvedetc proti njemu takojšnjo preiskavo, in naredite energično konec temu škodljivemu počenjanju. Smarje-Sap, dno 20. avgusta 1923. Pompe Rudolf post. odpravnik, Šmarjc-Sap. • Za vsebino uredništvo ni odgovorno. ČASTNA IZJAVA. Podpisani oroklicujem in obžalujem vso, kar sem o gosp. Dr. Pavlu Janežiču žaljivega govoril dne 27. julija 1928. na vrtu gostilne Jurija Marenče na Dolenjski cesti z Izrecnim pristavkom, da jc vso neresnično in izmišljeno, kar sem govoril. Zahvaljujem so gospodu tožite-lju, da ml jo žaljenje odpustil in me rešil sodno kazni. Ljubljana, 18. avgusta 1923. Struna Franc. risk Delniške tiskarne, d. d. v LJuhllani. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Šolnino 50 Din za en semester plačujejo i Odgovorni urednik Fr. BrozovIC. Veliki inkvizitor Ljubezenski roman iz naisramotnoi-8e dobe Sloveške zgodovine. cVaže skuSnje so bridke,« je dejal Estevan, «zato hvalim Boga, da som Sc neizkušen! Še zaupam prijateljem...» »Prav je, mladi moj prijatelj,« je rekel starec in mu stisnil desnico. n v prem.) za večji strmec, popolnoma nova, ugodno naprodaj. Ollca Rečica ob Paki. 8223 Knjigovodja samostojen, z večletno prakso, zmožen slovenske in nemške korespondence, išče mesta. Blagovoljne ponudbo na upravo ,,Jutra" pod ,,Knjigovodja". 8216 Dobro izučena šivilja gre na dom šivat. Naslov v upravi „Jutra". 8209 Učenec dobrih ln poštenih staršev, s primerno šolsko Izobrazbo, 14—15 let star, se sprejme v trgovino mešanega blaga pri ivrdkl štofan Jurkovič, Vrat-no-Vinlca. postaja Ormož. 8222 Pisalni stroj pisalna miza (preprostn) p*-vadni voz za težo. mala lu vel'ka tebtLica (declinalka), se kupijo. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..StroJ". £160 Rabljeno blagajno St. 2 kupim — upravo ,.Jutra" nh rar.tonn". Ponudbe na pod „Dobro S1VJ » Otroški voziček ..Premier", dobro ohranjen, so ceno proda. — Naslov pri upravi Jutra". 8250 Proda se kolo! Natančnejša navodila se do be pri Iv. Turkoviču, Kolo dvorska ulica 85, od 8—12 ln od 1—6 uro. 8257 Krajnikov lepih smrekovih in Jelovlh za sukceslvno dobavo franko Slovenija ca 30 vagonov, prodam. Rudolf Zore & Kotup, Ljubljana, Gledališka ul. 7, II. nadstr. 8208 Pohištvo starinsko ln druge prodmetc, prodam takoj radi selitve. — Bcrgant. Dunajska cesta 6" dvonščo. S260 Trgovsko hišo s skladiščem, vrtom in dvo parceli gozda, z vsem inventarjem in blagom, nahaja-jočlm so v trgovini, prodam ali oddam v najem. Poleg hišo so nahaja voda, kl bl se jo Ialiko izrabilo, tudl so na parcelah nahaja plodonosna ruda. Kupec so lahko takoj vseli. Cena 300.000 Din. — VprnSati pismeno na upravo „Jutra" pod ..Rudnik". 8240 Opremljena soba prostorna, z električno raz Hvetljavo. parkctiraua, v sredini mesta, se odda solidne mu gospodu. — Ponudbe pod ..Prvi september" na upravo ..Jutra". 8243 Zamenjam stanovanje obstoječe lz 2 sob ln kuhinje v sredini mesta z enakim ali večjim. Dam nagrado 20.000 K ln plačam preselltveno stroške. Ponudbe pod .,Do govor" na upravo ..Jutra" 7859 Stanovanje z 2—3 sobami b prltikllnaml, v stari ali novi hiši, oziroma vili, Jfcčem. Plačam dobro. — Ponudbo pod ..Ravnatelj" na upravo ..Jutra", 8252 Brivnica kjer vsak lahko dela 1 mesec v prepričanje dohodkov Isto, se proda, eventuelno zamenja ali vzame družabnika. — Vpraša se v podruž. .Jutra* v Celju. 8235 Delavnica za čovljarska obrt v mestu ali v okolici se išče. Cenjene dopise na upravo „Jutra" pod .Takojšen prevzem'. 8215 Kateri gospod srednjih let, s premoženjem, želi lepo življenje z mirno, dobrosrčno gospodično, naj pošlje resno ponudbo na upr. .Jutra' pod šifro .Značajna'. 8282 Kateri orožnik lz dobre postaje v Sloveniji, želi zamenjati z jako dobro postujo v Banatu. Zamenjam radi bolezni v družlui. Dopise pod ..Dobra postaja" na upravo ,,Jutra". 8231 Pri mrtvašnici javne bolnišnice, na mre2nl ograji jo bila v nedeljo opoldan pozabljena črna palica o srebrnim ročajem. NajditolJ naj jo Izvoli oddati proti nagradi vratarju prisilne delavnice. 8233 Kot družabnik s 40.000 do 50.000 Din lim pristopiti v trgovino mečanlm blagom In žganje-točem. Naslov povo uprava „Jutra". 8217 Dolenjka 22 let stara, mirnega značaja, z večjim premoženjem v gotovini, želi znanja v svrho ženitve z dobro situirauiiu gospodom. Blagega in mirnega značaja Imajo prednost-Ponudbe Jo poslati na upravo ,Jutra* pod .Dolenjka*. 8249 Dve mladi dami življenja vesele, govorita tudi nemško, Iščete vsled pomanjkanja znanja, dva boljša gospoda, radi skupuo zabave ln večernih izprehodov. Ponudbo poslati upravi .,Jutra" na: ..Plavolasa, črnolasa". ""51 Sobo za solidnega gospoda, čedno opremljeno, z električno razsvetljavo, se išče za takoj. Pismeno ponudbo z navedbo cene pod ,.Podpolkovnik" na upravo ..Jutra". 8203 Sobo za dobo enega meseca, s popolno separiranim vhodom, išče sameo takoj. Plača postranska stvar. Ponudbe pod A. S." na upravo „Jutra". S152 Na stanovanje ln dobro domačo hrano sprejme boljša družina dva dijaka boljšo rodbine, nižjih razredov srednje Jole. Pismene ponudbo pod ,,Srednješolec 1923" na upravo „Jutra". 8095 Soba s posebn. vhodom se Išče. Plača po dogovoru. Ponudbe pod ,,št. 333" na upravo „Jutra". 8020 Hiša oziroma manjšo pos"3tvo v Podplntu, blizu kolodvora cb cesti proti Rogaški Slatini, se proda za 65.000 Din. — Pojasnila daje Josip Pipan, Lenart v Slov. £ >r?cnb. 8107 Opremljeno sobo išče 301etnl. dobro sltuiranl gospod. po možuostl v sredini mesta. Ponudbo na upravo „Jutra" pod ..Mlrcn". S263 Stanovanje v Rožni dolini, obstoječe it sobo In kuhinje, se zamenja z enakim v mestu ali zunaj. — Naslov v upravi ...Jutra". 82C 3 Pile in rašpe vsakovrstne, izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvišjih cenah Ivan Flgar, pllarskl mojster, LJubljana, Hrenova ulica št. 11). 8064 Kdo posodi proti dobrim obrestlm ln dobrem poroštvu za dobo dveh let vsoto 50.000 Din. V3ak riziko Izključen. Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod ..Dobro obrestovan". 79SS Miško Žagar Marica Žagar, roj. Žagar poročena. Draga Osilnica 19. avgusta 1923. isoa Krasno OMio. 423S Ka prodlog tvrdke ,,To varna pohištva lesna trgovina Vintgar v Gorjah nad Bledom, družba z omejeno zavezo" po poslovodjih Fran:; Goloba, tovarnarju v Ljubljaui, iu Antonu Jolencu m Bledu, kojo zastopa notar Andrej Kuhar r Ljubljani, se bodo po sklepu okra nega sodiSča v Radovljici t (lue IV. avgusta 1923, Nc I. 675/23—1, toj družbi lastni zeinljiSča vlož. štev. 33, 82 in 83 kat. obSine Poclhou z restavracijskim in tovarniškem poslopjem v Vintgarji in vlož. štev. 88 in 274 kat občino Spod. Gorje z m pritiklino, z vso tovarniško in Industrijsko napravo, j vsem restavracijskim inventarjem in z vsemi premičninami prodala potom prostovoljne javne dražbe, ki se vrši ua licu mesta v tovarniškem poslopja i Vintgarju o [iuteh tlne 17. septembra 19Z3 ob 11. url dop. Izklicna cena dva milijona dinarjev, pod to cent se ne proda. Vadij Din 200.000-— je naložiti pred lačctkcn dražbo. Najvišji ponudek pa jo v celoti izplačati naj-kesneje i& dan po izvršeni dražbi na roki sodnega komisarja, oduosno založiti pri zanesljivem ljubljanske® hranilnem ali bančnem zavodu. Zastavne pravice na zemljiščih vknjiženih npnlkoi niso t tem tangirano. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sodnem komi sarju in tudi pri notarju Andreju Kuharju v LJubljani V Radovljici, dno 18. avgusta 1923. Alojzij Pegan, notar kot sodni komisar. sestoječe iz 10 oralov, polje iu gozd, v bližini kolodvora naprodaj. Voč se izve pri IVANU PANČIČU, LoSočka vas, Foljoane. Sprejme se takoj strotajoi? v cementnih izdelkih Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta 2. Kdor hoče spoznati mesta ln kraje ▼ Hrvatski, Bosni, Vojvodini, Srbiji, Dalmaoljl Itd., naj naroči A. Mellfat Jugoslavija Zemljepisni pregled, n. dol. Na 524 straneh podaja knjiga, ki ji je priložen tudi zemljevid, podroben popis naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša izdaja 67 Din 50 p. Naroča se pri Tiskovni ■adrngl v Ljubljani, PreSernova nI. 64. Celjani obiskujte brlvntco KoStomaj. Kite, laeuljs, mrežice, laso-ltn In briirntin kot lastni brezkoukui*cnC-nl Izdelki to razstavljeni na mariborski razstavi. 7S27 Športne čcpice lz lukna ln usnja, člvanc klobuke ter lilsne Gevlje Izdeluje Albin Jazbec, Kranj, paviljon ,,L", £U 4C4, na ljubljanskem velikem sejmu. 7059 Zastavice, zalepite za BreColov ln Šaljivo poŠto priporoča 11. Tliar, Ljubljano. .. 155 Din 50.000 vložim na sigurno mesto proti soudelo/.bi in sodelovanju v dokazano dononno podjetj*. Ponudbe pod ,,D!n 50.000" na Aloma Compnny, nnor.čna družba v LJubJJanl. Kensrrcr.ul 1,-3 3» 8155 Ne smete opustiti, ne da hi poselili EE oddelek št. 154 na ljub- 173 K«*« Portland cemen D vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi' Trgovci dobijo primeren popust. 4061 Prodajni mi Portland cementa 9. PEGEVHIH Ljubljana. Pisarna in svišča: Gesta na iužno železnico,