Leio VIII.» šlev. 3. Celle, torek 12. Januarja 1926. PoitDina platans v gotoviii. Naročnfna^ Za Jugoslavijo : tnesečno 7 Din, letno 84 Din. 2a Inozcmstvo: letno 240 Din. fosamezna ötevitba I Din. Izbafa v torek, fcetrtefc in soboto. Redakcija in upravai Strossmagerjeva ulica 1, priti Tel. 65.—Rač.p.-Č. zavoda 10,666. Oglasl po stalnem ceniku. Smotri naše trgovske politike. Minister trgovine in industrije g. dr. J'.rajae jo da I ob božičnih prazni- kih >Zagreber Ta&blattu« na razpofa- go cJanek o smotrih naae trgovske po- litike, kojega spričo zanimivih izva- janj priobcujemo: »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Sioveiicev tvori po svoji zemljepisni le- gi naravno zvezo med zahodno Evropo in BaJkanom in mod srednjo Evropo in morjem. Država ima obilo poljedes- skih produktov, gozdov, živine, rudnin in vodnih sil in jo v pocetku razvoja gospodarske organizacije in izrablje- nja svojih gospodarskih možnosti. Smer njene trgovske politiko je torej sarna od sebe dana. Nastopajoča okre- pilev političnih in gospodarskih sil po- spešuje slromljonje trgovske politike po miiTiem razvoju frgovskih odnoša- jev napram inozemstvu. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Stovencev je varna opora re-da, gospodarskega naprodka in urejenih mednarodniih, posobno go- spodar.skih odnošajev napram vsem sosedom. Vsled (oga jc trden živelj mi- ni, ukrepitve trajnih gospodarskih od- nošajev in razvoja mednarodne trgo- vine s srednjo Evropo in Balkanom. Naša trgovska poJitika stremi za tern, da s prijateljskhni odnošaji napram svojini sosedom pridobi «talne odjcmal- ce za vodno naraščajoco indu.slrijsko in prvotno produkcijo. Na drugi stra- ni je po možnosti pripravljena za kon- cesije, kofjkor so le mogoče brcz škode za lastno indusCrijo. To velja posebno za sosedne države, s katerimi je naša država v stalniJi trgovskih odnošajih in katerim hoče za kompenzacijo zava- :ovati uvoz njihovih produktov, pred- vsem industrijskiih produktov. Za te produklo imajo sosodne države pose- ben in tores, ker tvorijo glavni del nji- hovo produkcije. Nadalje izkuša naša trgowska po- litika okrepiti našo zunanjo trgovino z novimi trgovskimi pogodbami. S temi liočenio sebi in vsem državam, s ka- terimi: smo v gospodarskiJi odnošajih, zasigurati trajne medsebojne trgovske /veze / zanesljivo trgovsko kalknla- cijo brez ovir, brez uvoznih in izvoz- liill prepovedi. x\a ta načhi bo država v tesnem go^podarskem sodel'ovanju s sosednimi narodi izpolnjevala nalogo, katero ji je odmenila zemljepisna lega, boga^ stvo Jiai'avnih dobrin in pridnost njo- nega prebivalslva. Tern potom bomo do.segli cim popolnejse urejene, rnirne in sigurno mednartKlne trgovske stike. i'odstava naisili novili trgovskih pogodb je brezpogojna klavzui'a najviš- jih ngodnosti, brezpogojna, razen oniJi izjem. k: so danes v mednarodneni pro- met u običajne. Naša kraljevina ima redno trgovsko pogodbo s Francijo, Anglijo. Združeniini državami ameri- •škimi, v^vico in Belgijo. S Holandijo, Dansko, Švedsko, Spanijo, Portugal- sko, Avstralijo in Novo Zelandijo ima dogovor o porabi najnižjih postavk. Z Avstrijo in Češkoslovaško je sklenii'a začasne pogodbe 1. 1920., z Nemčijo le- ta 1922.. s Poljsko I. 1920. Dogovor o porabi najnižjili tarifov ima izza leta 1924. z Ogrsko in izza 1. 1924. z Romu- nijo. ])asi te pogodbe niiso tarifne po- godbe, imajo vendarle značaj navadnih rodnih trgovskih pogodb, v katerih so je opu.stilo dosodanje nacei'o kornpen- zacij m kontingentov. Z Jtalijo smo sklenili. tai'ifno pogodbo dne 14. juni- ja 1924 in z Avstrijo dne 3. decembra 192Ö. Tarifni del pogodbe z Avstrijo je stopil v veljavo dne 10. septembra 1925. Nova splo.si.ia ca.r.inska tarisa z uvozno in izvozno tarifo. kateva je bila Narodni skupščini predložena dne 18. junija 1925, omogoča skl'epanje novih tarisnih pogodb. To je hkratu najvaž- nejsi tvgovsko-politični dogodek v na- šom gospodarskem življenju. Nova ca- j'inska larifa inm v prvi, vrsti nainen iniditi znierno za«čito Jiaši doniači in- dustrjji ir. poljedelstvu. Vo uveljavlje- ll j LL rove- splošne eariinske t a rife v praktičncm življenjn obravnava sedaj finanoni odbor Narodne skupščine iz- preminjcvalne predloge, ki so so v praksi izkazal'i za potrebne v interesu nase mednarodne trgovine. Priprave za trgovsko pogodbo s Ceškoslovasko so ravno a- tc-ku. Hkratu se bodo začela tr- govska poga.janja z Albanijo. Nato sie- de trgovske pogodbe s Francijo in An- glijo in koiu-no z Memcijo in Ogrsko. Trgovske pogodbe s prijateljskimi velesilami naj omogociao naši kralje- vini najizdatnejse in najživahnejše ne- posredne trgovske in gospodarske sti- ke brez posredovalcev. To vol'ja po- sfcbno za uvoz, izvoz, denarstvo in tr- govske običaje. Naša kraljevina bo staino slrcmela za tern ciljem, da vse medsebojne odnošaje in interese okre- pi in na ta način ustvari v gospodar- slvu in trgovini isto zvezo mod zahod- no Evropo in Balkanom, kakoršno tvori riaša kraljevina že danes po svoji zemljepisni legi.« Poiitika« p K0.MBJ.iNAGUE O VLADl. V zadnjem času se neprestano pojavljajp gfede vlade kombimacije, v katerih igrär 81)8 veliko vlogo. To je samo dokaz, da se današnja situacija splošno Sina- tra za nevzdržno, na drugi strani pa, da se pri rešitvi položaja smatra sode- lovanje 8DS za neizbežno. Naravno pa je, da se SDS no udeleži nobene koni- binacije, ki bi podpirala nezmožnoet današnjega režinia ali pa prevzela nj&- ga ncsrečno dedščino. Koalicija IIR naj I'e pokaže kaj zna in v državnem interesu bi bilo želeti, da se njena ne- sposobnost iin sterilnost do kraja kom- promitira, ker le potem bo mogoče koneno razcistitL nevzdržno stanje. pBALKANSKI PAKT ZA VAR- NOST. Iz Aten poročajo, da je jugoslo- venski posliinik Panta Gavrilovič ob- vestil grškega zunanjega ministra Ru- fosa, da je sprejel od svoje vlade na- ročilo, naj sporoči grški vladi, da želi Jugoslavija skleniti balkanski. pakt, vsled Cesar je treba, da se razeistijo vsa sporna vprasanja med obema država- ina. (jrški pofitirni krogi so sprejeli to vest z veliikjm zadoseeiijem. Ta korak jugoslovenske vlade spravljajo v zvezo s poročilom iz Garigrada, glasom ka- terega se pripravlja v Carigradu bal- kanska varnostna konferenca v svrho sklenitvo varnostnega pakta. p SPÖRAZUM GLEDE ZAV0DA SV. JER0NIMA. Dopisnik »Jutra« doznava iz poucenega vira, da se je mod Jugoslavijo in Vatikanom dosegei1 v načelu sporazum gledo zavoda sv. •Feronima v Rimu. Rimska kurija je j)opustila in pviznala jugoslovensko te- zo, po kateri pripada uprava zavoda edinole naii državi. Čim bodo urejene šo nekatere podrobnosti, bo imenovala nasa vlada novega rektorja zavoda sv. Jeronima v asebi katoliškega dnhovni,- ka našega drzavl'jana, in sicer iz l3eo- grajske nadškofije. Govori se o znanem svoi-eniku, ki biva stalno v Beogradu. — Odločilni pokret v zadržanju Vati- kan a- se je izvršiL dne 17. decembra, na rojätni dan kralja Aleksandra. Ta dan je posetil sedanji rektor zavoda sv. Je- rcwiima jugoslovenskega odpravnika' poslov pri Vatikanu in mil izrazil če- stitko povodom rojstnega dne. Krafj Aleksander se je rektorju za te častitke zivhvalil preko poslaniatva. S tern so bili formalno obnovljeni razgovori mefl Jugoslavijo in Vatikanom. V kratkem se obnove tudi pogajanja za sklenitev konkordata. p GERKEV V ITALIJI. »Tribu- na« priobouje razgovor svojega ured- nika z državnini podtajnikom v pravo- sodnem ministrstvu no vprasanju re- i'ormo cerkvene zakonodaje. Drzavni podtajnik je izjavil, da se reforma iz- vrisL v duhu lojalnega sodclovanja med državo in cerkvijo. Ob tej priliki je dr- zavni podtajnik kritiziraf bivše vlade, češ da so si prisvajale neopravičeno nadzorstvo nad cerkvijo in nad njenim delovanjem ter da so bile sovražne na- pram cerkvi. Fašistovska vlada, ki je neko vrsto konkordat, ni sovražna cer- kvi, kar bo med drugim dokazala tudi z državnini priznanjem onih eerkve- nih redov, ki bodo za to prosili. Redovi, ki ne bodo prosili za priznanje, kljub temu no bodo preganjani. Nadalje je izjavil, da namerava fašistovska vfada v bodoče opustiti u.radni »eksekvatur« za skofe. (jerkvene oblasti v iz/praznje- nih škofijah bodo morale zaupno vpra- šati politično oblast, če je duhovnik, ki j naj bi. bil posvečen v škofa, politično zanesljiv. Glede uprave cerkvenega premoženja bosta sodelovafe tako cer- kev kakor država. Gerkveno premože- nje bo le pod državnim nadzorstvoni, I upravljala ga bo pa duhovščina sama. 30. jan. v Ceijskem tlomu diiošhi plesni uencek. 3/. Alherti. — E. 8.: Na smrt obsojena. (Slika iz harema.) (Dalje.) Mohained Ali je bil vzhičen vsled llanda^inoga odgovora; kajti pricako- val je ravno od nje najhujšoga odpora. Zadovoljen si je pogfadil brado ter od- vrnil: Modra žena je krona hiši. Želim ti tisöoletno življenje, Handasa!« »Tvoja hvala me je poživila, kakor požiti hladni dež onenioglL jazmin«, jc odgovorila modra žena. »Moje srce se raduje, ker sije liKime soi'nee dobrovolj- nosti mojega zapovedovalca. Poslušaj me? Mohamed Ali. Po noči se mi je prikazala Hadiža, najljubša proroko- va soproga, —«. »Ivako veš, da je bila prikazen ravno Hadüa?« je prekinila Fatima ßovornico z bliskajočirnL oomi. »Njena duša_živi vendar žc stoletja v raju.« Ker verniki (Mohamedanci) ne sniejo sükati I'judi, ne ve nihee, kako je izgledala soproga Mohained ova. Haudasa jo je prezirljivo pogle- dala in pocasi nadalievala: Pi'ikazen mi je rekla: Hadiža sem, v(?seli se brezotročna, poskakuj radostj, ožafoščena! Alah — njegovo jme bodi^slavljeno — je uslišal tvoje molitve. Soprogu boš rodila sina, ako roma s teboj sam v Meko. Tarn poljubi sedemkrat sveli, črni kamen in se vrni s yoprogom domov. 8e en pogoj je zve- zan z obljubo, Mohamed Ali ne sme no- beno žonsko do povratka pogledati pri- jazno. Od danes do povratka iz Meke mora i-jegovo sree okl'epati samo tebe. Tako je govorila Hadiza, najpobožnej- ša vseli žen. Na tebi je, moj gospod in soprog, da me napraviš za najsrečnej- šo vseJi umrljivib. Dobro veš, da jo moja uajsrčnejša želja, ukloniti s© tro- ji volji. Ali hočeš moje srce uničiti ali moje colo oveneati s evetlicami in me posaditi v sednia nebesa sreče?« Pogledata ga je tako nežno, zazde- la. se mu je tako lepa in prikupljiva, da je zaldical brez obotavljanja: »Zgodi se po tvoji volji. Dovoli mi samo nekaj ur časa, da uredim svojo hišo. V vGČernem hladu odpotujeva.« SuJ'eima se je komaj premagala, da ni ve&elja zavriskala. Slutila je, da si je njena mati izmislila bajko, kate- ro je Handasa tako spretno pripove- dovala. Težko breme se ji je odvalilo od srea ob misli, da ima sedaj čas za osvo- bojenje. Fatima je mri'a od jeze. Ta lksica, ta zvita Handasa! Kako je bila tej kači prijazna. Handasa bo dobro izkoristi- la romanje z Mohamed om Alijem. Fa- Fatima pa ostane doma za peto kolo! Maščovala se bo. Voeraj ji je poslal lepi Selknar skriyaj selam, ko je bila v javnem ko- pališču, bil je šopek iz aster, krasne bei'e kale in cedrovega lista. Pomenil je: Kadar zvezde svetijo, misli na me, labud mod evetlicami, najkrasnejša vseh žen. Ali upam zamanj? Ni mu hotela vrniti cedrov list, ki naj bi spo- j rocil: Upanje zamanj. | Brez odgovora ga je pustila. Scli- mar se bo še prizadeval, da pridobi njeno Ijubezen in ne bo potem trdosr- čen. Mohamed Ali, ta vetrnica, ne za- služi njene zvestobe. Ob misft na Seli- mara se je izvil globok vzdih iz njeniJi bujnih prs. Navidezno se je udala volji soproga, da jo bil ponosen na oblast, s katero obvlada svoje soproge. Medlem ko se je Mohamed Ali pri- pravljai na potovanje, sta se pogovar- jali Handasa in njena enooka zaup- nica: >Rajse bi videla, ako bi me ti spremljala, Turandota.« »Gospa, solnce bo zame zatemne- lo, ko ne born videla tvojega ljubkega obraza. Vendar se moram premagati in tu kaj ostati, kajti slutim, da imafa Fatinia in Sol'imar, ki ga nazivljejo ,lepega' grešno razmerje. Ako mi uka- žeš, da strežem Suleimi, bi skrivaj nad- zirala Fatimo, kakor cuva zmaj zlati zaklad. v Suleünino kopelj bi nameša- la fetrupenih zeliše, ki povzrocijo gnus- ne izpuščaje. Ko se vrneš, dokažeš lah- ko Mohamedu Aftju Fat im in o nezve- .stobo in dobro veš, kaj jo caka. Bospor je globok, mrličev ne vrne več. Sulei- ma pa bo ljudem gnusoba in Mohamed Ali bo pognal garjevega psa iz hiše.« Turandota, ti vidiš z enim oče- som ve':, kakor dvanajst drugih suženj z oboma očesoma!« je vzkliknila Han- da.sa vzbiceno. "Kronski biser suženj! Ako se imvsnieijo tvoji. načrti, boš svobodna. Povej mi se, kaj naj poenem, ako Mo- hamed u Aliju ne podarim sina?« Enooka. se je zvijačno nasmejala in zašopetafa: 1'Potem je sam kriv! Povdarjaj, da ni izpolnil Hadižinega povelja. Ako pa tega nočeš storiti, ti svetujem drugo. Že marsikatera brezdetna žena je po- ložila v Stambulu svojemu soprogu M naroejo sina. Zaupaj meni! Uboga Tu- randota ti preskrbi vsak čas laliko le- pega močnega dečka!« Dami so izginili vsi pomisleki. Njeno srce je utripal'o hitreje vsled ve- selja, da se načrti posrečijo. Ko je razlivala polna luna svojo srebrno svetlobo nad Stambulom, je zapustila lično opremljena karavana l'epo mesto. Na čelu je jalial vodnik, nato Mo- hamed Ali, na levi strani poleg njega je sedela Handasa na srebrno-sivem velblodu, ki ga je vodil strežaj, sledifa je za rjimi truma služabnikov, oboro- ženih in sužnjev, ki so naganjali z ži- vežem obložene velblode. (Dalje prih.) Razširjajte „Novo Dobo" Stran 2 rt\ V V A b O b A « Stev. 3. Ceijska kgr»cmika. c REDNI SESTANKI GLANOV SDS V CELJU so vrse vsako sredo v kiubovi. sobi Celjskega doma. Začetek razgovorov in razprav je ol) osmih /AC"c' SVETOZAll PTUBICEVIČ V *t;EUU Svotozar Pribi&vicbo govonl v soboto, dne 30. I. m. tudi v Ccljskem doinn. Povsod je za njegov pvibod vg- liko zanimanja. Največja celjska clyo- rana bo za la zbor komaj dovolj vclika. <¦ NTOVI OBČANL Obc.in.ski svet rel'jski jc sprejel slcdoeo osobo v niestno domovinsko zvezo: Alojza Leskovskaz žono in nedoraslim sinom; Antomjo Žvar; Josipa-Plavonika z ženo in ne- doraslo deco; Antonijo Kugler; Vin- renea Krempnsa z ženo in 3 otroki; Franciško Feld in s-bcerko; Marujo Re- har: Bogomirja Scblossorja z ženo in dvoje dece: Franca Šribarja z ženo, Jožofa Jazbinška; Jožefa Vengnsta z ženo in 1 otrokom; Egon a Kainerja z zone in dvetna otrokoraa. A zadnji je sprejet samo vS pogojem, da si prid obi drzavljanstvo. c CELJSKO PEVSKO DRUŠTV0. Ivno najstarejših celj.ski b drustev, ki inia za seboj nad 30-letno dobo knj- turnega in nacijonal.nega dela, je naše Celjsko pevsko društvo. To društvo je preživljalo že delj časa iežko notranjo krizo, delo je zaostajalo in skoro že do- | r-ola iznmrTo, izostali so tndi oni redki | idoalni povei in pevke, ki so z društvom vzrasli in ki 5c ne smojo zapuščati dc- Ja. ako nooejo društva preobcvitno oskodovati. Danes ni doba, ki bi tradi- cijc spošlovala, pa naj bi bile so tako slavne. Delo društva v prejšnjib tezjih časib. ko jo bila naša slovenska drnzba v CeTju. prav piela, pa nam razkriva vso mdolentnost danasnjega časa, ko ;je prišlo v Gclje na stotine in stotine novih ljudi, novib delavcev v društvih pa jo tako malo. Upravičeno se gleda- inn in vprašujemo na drnštvcnib. zbo- rih in dnistvonem dein: kjo so vsi, oni mnogosievilni mladi interlgentni Ijud- je. s kojimi se srecavamo po Geljn? V znamenju oživljonja Celj. pevskega društva se je vrsil v petek 8. t. m. letoš- jiji redni obeni zbor v mali dvoraniNa- rodncga doma ob navzočnosti 35 čla ¦ nov in clanic. Zborovanje jo vodil* g. Zalokar. Po obširni debati in poroci- 1 ili, ki so obravnavfila društveno živ- Ijenje, je provzel predsedstvo društva g. prof. Fink, vodsivo petja pa g. uči- telj Kovač. Drušlvono vodstvo nam jo porok,' da bo drnstvo raslo in napredo- valo in zavzelo zopet ono mesto, ki mu pripada. Pevko in povce pa pozivamo, da ne stoje ob strani, preveč je že biTo mrtvila — dajte nam zop<'< Ivnihmioga zivljenja. na«e ppsmi! c SL0MŠK0VA TISKÜVXA ZA- DIIUGA, ki jo bila v Colju nstanovlje- n a. mesoca deoembra namerava sedaj olvoriti svojo irgovimo. Pravijo. da se jim jo nabralo |)recoj zadružnikov in da bo trgovina poslovala. oo pojde vso gladko, že čez dva meseca. c LJTIDSKI DOM V GELJU? V ¦Smvencn« trdijo. da se njibovo prire- ditve v Celjn ne morejo razmahniti ra- di pomanjkanja primernih prostorov. To so že baje davno uvideli njihovi tnozjo. ki stoje na vodilniJi mestih go- .spodarskega zivljenja. V zadnjom casa za to zo resno mislijo na gradnjo Ljud- skega doma, kjer bi našle zatočišče vse gospodarsko in knKnrne organizacije Slovensko ljudske stranke. c JUG0SL0VENSK0-GEH0SL0- VAŠKA LIGA V GEL.IU. Veliki župan .ie potrdil* pravila Juga^lovensko-coho- slova.sko ligo v Coljn. Ustanovni obeni zboj' >se bo vršil dno 16. jannarja t. 1. ob dvajsotili v klnbovi sobi Geljskega doma. — P. H. c HTTRICA URADNEGA KLJU- SETA. Po viseh listih kroži sedaj no- vost, da. jo jugoslovensko drzavljanstvo podefjeno g. Nikolaju Antipinn. rusko- mu emigrantu in pravnemu prakti- kantn pri okrožnem sodišču v Celjn. Da ne bo kake zmote, sporočamo, da }e g. Antipin. ki je žo bil svo.j čas državni pravdnik v Odesi, mod tern v Jngosla- viji prišel od praktikanta preko av- pkultanta do sodnika in da je že dolgo sodnik na Laškem. e IZPREMEMBA FIRME. Topil- nici svinca in srebra ter kemični indu- striji d. d. v Litiji je dovoljeno izpreme- niti po sklepn občnega zbora naslov v ^I'razarna in koinirna tovarna d. d., Col jo«. c PROŠNJJ-] ZA PODALJŠANJE ()IU)ŽNIR LTSTOV. (Razglas.) Na 1) od 1 a g i. okrožn ice srezkoga poglava r;j a v Colju br. 20.780/28 z dne 31. decem- bra 102.") so razglasa: Po členu-1.8. pra- vilnika ža izvrsovanje zakona o pasesti iiii nosonjn orožja morajo I'astniki. že izdanib orožnib listov iste do 15. jann- arja Asakega Iota predložiti oblastvn, da so jim podaljšajo. Pj'osnjo za po- daljsanjo orožnih listov za nošenjo orožja jo kolokovati s kolkom po 5 Din, priloziti i'odio kolokovino po 50 Din za vsako v orožnom listn oznacono strel- no orožje in. 2 Din za kritje stroškov lozadovnib tiskovm. Prošnje za podalj- .šanje orožuih listov za poses! orožja je kolokovati. s kolkom po 5 Din, priloziti sknpno letno takso po 20 Din in 2 Din za kritje slroskov tozadovnih tiskovin. Laslniki orožnih listov se opozarjajo, da so im obsloj^'oih tozadovnih prodpi- sili primora.ni p'odal'jsali voljavnost po- sodujooüi orožnib listov do zgoraj na- vodonoga roka, kor bi so v nasprotnom siuraju proti zamndnikom postopalo po zakonn. Oni pa, ki ne reflekfirajo voo na orožne liste za leto 1926. in si- c.cr iz razloga, ker ne posednjejo več strcluoga. orožja, morajo do zgoraj do- looonoga roka vrniti orožne liste s po- sobnim tozadevnim porociTom sreske-' mu lioglavarjn v Oljn. Nevednost o torn no opravienje. — Mestni magi- stral coljski, dne 8. jannarja 1926. Bar a čevlji dobijo 8G samo pri tw*dki A.Drofenik, m?rT v ZA VOZOVE PREP0VEDANA TT.LIGA. Mestna obcina je sklenila za- pret'n ozko Levstikovo nlico mod Ra- knsolieviin skladiscom in 13raniborom za promot z vozovi. Vožnjo po tej uTici bosta zabranjevala po dva v zemljo za- bita stebriča na obeli koncih nlice. c D0MA(v;A VESELICA v prid ])ijaski, kubiiiiji. Vsi ljubitelji neprisi- rjeno zabave ^o vabijo na domačo ve- solico; ki. jo priredi v soboto 1.6. janu- arja 1926 ob 8. nri zvečcr v prid Dija- ski knhinji v Gelju v spodnjili prosfo- rib Narodnoga doma gostilničar. c DVE K0K0ŠI STE P0BEGNI- LI i/. Lovstikovo nlice št. 1 Lizi Šnper- jovi, ki prosi, da bi jib postoni najdec vrnil. . 20 Skrb 7M mlndino- (Povocilo o obenom zboru državno kra- jovno zaščite dece in mladino.) Obcni zbor »Državne krajevne za- ščite dece in mladine v Gel'ju« se je vr- šil: v četrtek 7. t. m. v mali dvorani Na- j'odnega doma. G. predsednjk šolski upravitelj Joško Bizjak je otvoril obc- ni zbör s prisrenim p'ozdravom na na- vzoce. V svojom. nagovoru je omenjal, da pokrajinska uprava tndi v pretek- lem poslovnom letn ni p'odpiraTa drn- stva, zaščita pa je vendar razvila veli- ko delavnost, ki» je donesla. prav lepe nspebe. Tajnißko porocilo je podal g. nči- terj Janko Kramer. Tndi v rninolem poslovnem letu je naša zašcita vestno \vl\l?i svojo nalogo in je povsod poma- gala, kjerkoli in kadarkoli jo izvedela za osirotele, zapuščene in zanemarje- no otroke. Seveda je v prvi vrstii dolž- nast države, da skrbi za otroke, kajti vsa bodočnost je v mtadinii, v otrokih; njihovo zdravje, njihova mlada moč jo mora usposobiii. da izpolni svoj knl- turni cilj. Naša pokrajinska uprava je v pre- teklem poslovnom letu poslala samo enkratni prispevek 3000 Din za razde- litev. Morda so se pa naše socijasne razmere tako izboljšalo, da sploh ni vec revnih otrok, ki bi bilL potrobni podpore? Tega pač nihče ne trdi in tu- di no verjame, saj se vsak lahko sam prepriča, koliko je pri nas revčkov. Ko je pokrajinska uprava ukLnila mesecne prispevke in s tern anemogočila nadalj- no reclno dol'ovanje, lako da jo pretila nova most, da so unici. vsoga i)i'iznan.ja in hvalo vredno stremljenje zaščite, se jo pa naša javnost zavedala v polni ine- ri svojLb dolžnosti in ni propustila, da bi naša za-ščita, ki so briga za zane- marjono otroke, poslala saina zapuščon otrok, čigar starši so ga sicer spravili na. svet, pot em pa ga prepuslili same- mu sobi. Prijotna dolznost odbora jo. da omenimo veriikodusno dobrotnikc, ki so: mostnii magistrat celjski, celj ska okolisk.'i obcina, Geljska posojilnica, Ljudska posojilnica, Južnoštajorska b.ranilnica in. olrajni zastop. Zahvala i gre vsem torn dnbrotnikom v imenu drustva kakor tudi v imonu sirot. Število člano*/ se je pomnožiJo v preteklom poslovnem letu, vsekakor ve- sol pojav v driištvenom delovanju! Jn- nija meseca je zašcita priredila cvol- lični dan s prodajo /jiakov in cvotlic, ki je prav 1'epo uspel in prinosol dru- štvoni blaga.jiii prav izdaten dohodok. | Docombra meseca je zaščita. priredila s sodelovanjem v&eh tnkajšnjih osnov- nih sol dobrodelno priredi lev, katere cisti dobičok je bil namenjen v prid obdarovanju najrevnejših šolskih otrok ob priliki. božičnice. Priroditov je ki'asno uspela. Zaščita je s to prire- ditvijo napravila Topo vzgojno in ku- ritativno delo, ki so je pa tudii v gmol- nom oziru sijajno obnesla. Dvosto šol- skib otrok jo bilo olidarovanili z obloko; čevlji i,n porilom. Skupni stroški za 1o akcijo so znašali 20.000 dinarjev. Srč- na. hvala vsom. lei so pripomogl*i k lopi božičniea! Odbor je imel v preteklom letu pot sej. Udeleževal se jib jo ved.no raesln: župan g. dr. Hrasovec, ki nam je mno- gokrat koristil z nasvotom in dojanjom Rodi mu zato izrečena iskrena zabva- la! V teb sejah jo za.sčitn dovoljevala denarno podporo; onoga dočka smo spraviti brezplačno v zavod, trem po- polnim sirotam pa smo poiskali. pri- pravno ljudi, ki so jih s])rejoli za svoje. To je torej naso dolo. ("o uviditc, da je dobro, podpirajio nas, da z zdru- žonimi mocmi zmanjšarno gor je ubo- gili, zapuščenih in zanemarjenih otrok, da posušimo marsilatoro solzo z njib nedolžnih lie, da jib obvarujomo prod protočim propadom in jili spravimo na pravo pot. da postanojo pošteni Ijuc1.fc in koristni eJani cl'oveske druzbo! 0 gmotnem stanju je oročal bla- gajnik g. katchet Lukman. Blagajni- kovo porocilo obsoga izčrpne podatke o dohodkih ki izdatki.7... ax. 1. 1925. Re- vizor računov g. Solski upravitelj Vo- glar jo poi'oc-c'il, da jo nasof blagajniske knjige v najlepšem redu in je predla- gai blagajniku a.bsolutorij s pohvalo, kar je obcni zbor soglasno odobril. Ker sta sedanji predsednik g. Biz- jak Joško in bl'agajnik g. Lukman Fr odklonila ponovno izvolitev, je bil ]io vzkliku [zvoljon slocleci. odbor: predsed- nik: g. Clernej Lndovik, šolski nadzor- nik; podpredsednica: ga, Ela dr. Ka- lanova; tajnik: g. Janko Kramer, uči- tel'j; blagajnica: gdč, Zupančič Ivana, šol. upraviteljica; odborniki: g. Joško Bizjak, šolski upravitelj, g. Riko Pe- stevsek, ucitelj in ga. Olga dr. Božiče- va; namestnica: ga. dr. Filipiceva; j preglednika racunov: gg. Fran Voglar. šol. upravitesj in Jagodič Jožef. tr- govec. Pri slučajnostih se jo g. nadzor- nik Clernej v prisrenib besedab zahva- lil closedanjeinu predsedniku g. Bizja- ku za njegovo dolgoletno uspešno delo- vanje kot predsednik in je nato zaklju- cif obcni zbor. K — r. Poles tf% okoii sw@fa • g VPRAŠANJE NAŠEGA STA- B1L1ZACIJSKEGA POSOJILA. Beo- grajyki »Privredni pregfrd« piše, da nam Ijo Amerika kljub vsem demanti- jem vvsilila posojilo za stabilLzacijo di- narja poleg Bleerovoga pcKsojila. Itali- janski fin an en i minister Volpi je mo- rar istotako sprejeti 100 milijonov do- larjev v svrho stabilizacijee lire. Ame- rika kot najvecja imetnica zlata, boče izzvati povpraševanje po njem. To pa bo dosegla, ako prisili nekatere države. da se vrnejo na zlati standard. g KOxNKüRZ JA.UKANSKE BAN- KE V L1KVIDACIJI NA DUiNAJU. Dunajsko trgovinsko sodišče je raz- gla.sil'o konkurz nad Jadransko banko v likvidaciji. Trdi se, da jo banka zo izza januarja 1928. pasivna. g KOLIKO DAVK0V PRIDE NA OSEBO V JUG08LAVLJI. \r prvi. po- lovici proracumskega leta 1925.—1926. je prišlc na vsakega posameznega pre- bivciica Jugoslav!jo ])ovpi'et;.no 37.70 dinarjev neposrednili davkov, 17.99 di- narjev izrednib doklad, 8.65 Din davka na poylovni promet, 5.25 Din invalid- skega davka. V posameznib pokrajinali je i^rislo V torn c'asu na vsakega posa- meznega probivalca neposrednili dav- kov: V Hrvatski in Slavoniji 32.35, v Bosiii in Hercogovjni 20.20, v Vojvodi- ni 107.83, v Sloveniji 66.19, v Dalma- ciji 4.94 ter v Srbiji .in Črni. gori 12.28 dinarjev; davka na poslovni promet: v Hrvatski in Slavoniji 11.8, v Bosni in Liorcegovini 4.94, v Vojvodini 15.25, v Sloveniji 22.27, v Dalmaciji 4.40 ter v 8rbiji in Crni gori 3.96 Din; invaftd- skoga. davka: v Hrvatski in Slavonijji 7.52, v Bosni in Hercegovini 3.46, v Vojvodini 8.20, v Sloveniji 10.64, v Dalmaciji 3.38 ter v Srbiji in C glasovi, da nam ziuanjka blaga za domaco potrebo, ak(> bo tudi x januarju lmda zima. g UVOZ 1N0ZEMSKE OBUTVE V NASO DRŽAV0. Kfjub visokim ca- rinskim postavkam za obutev je uvoz tujü obutve še vedno velik. Visoka ca- rina drži cene se vedno na visokem ni- voju zlasti za prvovrstno bJago, dociin se jo drugo- in tretjevrst.no blago, ki je pretožno domaeega izvora, znatno po- cenilo. y: VPRAÖANJE STABILIZAGI- JE ITALIJANSKE LIRE. Italijanska lira jo v zadnjeni casu precej stabilna. Politiko stabilizacije more Itafija vo- cliti s pomocjo posojila 100 milijonov dolarjev, ki ga je dobil ;talijanski l'i- liančni minister Volpi v Newyorku. Za enkrat je lira stabilizirana na bazi 25 fir za dolar all 120 lir za angloški funt sterling. Bodocnost bo pokazala, na ka- iorem nivoju bo niožna trajna stabili- čaeija lire. g FRANC0SK0- JUGOSLOVEN- SKA TRGOVSKA ZBORNIGA. Iz Beograda porocajo: V zadnjeni casu se vsedalje bolj občuti potreba ustano- vilvo Franccxsko-jugoslovonske trgov- ske zbornice, kateiro sedež bi bil Pariz, docijn bi se v Beogradu nstanovila po- družnica, Nase ministrstvo za trgovi- no in industrijo bo stopilo gfede tega vprasa.nja v pogajanja z inerodajnimi sranco.skimi cinitelji. g .POLOŽAJ NA TRŽIŠUU SLAD- KORJA. Po zadnjih statističnih podat- kih je letošnja sladkorna. kampanja na ivubi dala okrog 5.13 miiijona ton slad- korja. Napram lanskemu letu pomoni to povecaaije produkcije za 25 odv^tot- kov. Gene na svetovnom tržižču slad- korja so sedaj že das jo casa stabilno. Tendenca je mirna. Enako ni bilo spre- memb na domačem tržišču. Vse doma- če sladkorne tvornice ra.ze;n velikobec- kereškt so zakijučile kampanjo. Po zadnjih cenitvah bo letosnja prodnkci- ja sladkorja v nasi kraljevini za 25 od- stotkov manjša od lanske. _,.v. 3 >NOVA D 0 B A« Stran 3 Kino« i KINO GABERJE. V pondeljek 11., torek 12. in sredo 13. januarja >Umor iz Ijubosunmosti«, velika krimiiial'na I drama v pctih dejanjih. Za mladino j predstava ni. priinerna. MES'INI KINO. V pondeljek lt., torek 12. in sredo 13. i. in. se vidi »Raz- nzdana lnladma«, ki nudi nravnostno sliko iz danaSujega New Yorka. Pred- stava ni za mladino. Ljuslska prösweta. ] PROSLAVA 25-LETNICE Ml- LANA BEGOVIČJA V ZAGREBU. Hr- vat.sk i pisatolj Milan Begovič obhaja loto> 25-letnico svoje pisaterjske kari- jere. Ta dogodek proslavi zagrebška drama s ])rvo uprizoritvijo Begoviceve nove drame »Pustolovec pred durmi«. j)raino ho režirafdr. Cavella, nacrt za inscenneijo pa jo iavršil slikar Ljuba- Palm' iiilajši. i- oDERSKA ^S-LETNICA GE. STRw>^UEVE V ZAGREBU. Gospa Marijii Ružička-Slrozzi obhaja to dni 58-K'tnieo svojoga odorskega deiovanja in nustopi ob tej priliki v Ibsnovi dra- maticni pesmi. »Peer Gynt«. 1 DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJI- ŽEVNJKOV poziva vsa prizadcta kul- turna druslva. da mu pismeno javijo svoj pristop k Jngoslovenski sokciji Mecltiarodne literarne in umolniske zvc/.e v Parizu. Pristop k sekciji naj javijc i-imprej, ker se bo vršila v naj- krajšem času ustanovna konferenca navedeno sekcijc v Zagrebu. Oh tej pri- liki SG bo obravnaval kot najvažnejša tocka nacrt zakona o avtorskem pravu, ki pride- nato pred narodno skupščino. — Drustvo sfoven skill knjizevnikov. 1 ZASTOPNIK DOMAGIH IN TIjJIJI AVTORJEV. Kakor poročajo, .ie pi-tvzel zastopstvo večine domačih in vseh tujih avlorjov visji niag. rovident g. Giri.1 Tavčar v Ljubljani. To došlih nani,,'informacijab znasa otl predstav dovolitvena pristojbina \5% in avtor- ,>ka tantijoma 5% od kosinntih do- hodkov. j RAZSTAVA AKAD. SLIKARJA ANTE TRSTENJAKA. line 6. januar- ja 11)20 je razstavil v Jakopičevem pa- viljor.u g. Ante Trstonjak svoje slike izza Oasa svojoga bivanja v Parizn in potovanja po Franciji in itai'iji, v akvarelili in olju. Velenadarjeni umet- nik je že v Parizn dosegcl sijajne uspe- ho. in zato ho razstava za vsakega, ki se zairima za umetnost, zelo intere- santna. Francoska kritika se je izrekla o Trslcnjakovi umetnosti nad vse po- livalno. Trstenjak je, kakor kaže že ime, naš rojak in bližen sorodnik Stan- ka Vraza. I 1 60-LETNIGA ANGLEŠKEGA P1SATELJA KIPLTNGA. Dne 30. de- i-'-'mbra. je obhajal 60-Fetnico svojega rojstYa Rudyard Kipling, eden največ- jih angleških pisateljev. Kiplinga, ki je prišcl na svet v Bombayu, pozna in priznava za svojega ves britanski svet. V m-Jadih letih je prišel Kipling na Angl'esko, kjer je študiral na ondotnih Kolab. L. 1880. pa je zopet odpotoval v Indijo. V reviji »Ploner« so zaeele iz- hajaii njegove prve novele. Prva Kip- lingova knjiga jc bila »Echoes«. Tzšla je 1. 1884. v Indiji. Kontinentalna Bri- tanija jo je matone prezrla. Ko pa je prišel na dan ponatis dela v Londonn, je dobil Kipling zasluženo priznanje. Namah je postal znan in še več kot znan, populären. §vetovno slavo je do- segrl Kipling kot pesnik »Džnngfe«, poleg kat.erih stoji častno tudi roinan iz intlijskega življenja »Kim«. Kipling ¦^0 k izkazal tudi kot kolonijalen pos- nik. i • N 1 Z AMERTSKTH VSEUriELIŠČ. \ soutilišče Cohuübia v Newyorkn je s sYOJinil 32.700 »1'ušalelji stopilo na če- lo vfich visokih šol na svetu. Mlajše, le- ta 1831. ustanovljeno newyorsko ves- učiliačc prihaja s 10.000 sluaatelji na cetrlo me,sto in jo prescglo razna ev- ropska vseučilišča. Sedaj se trudi, da dobi zadostne prostore in si je nakupi- I'o tekoin zadnjih štlrih mesecev že če- trto po,slo])j« na Washington-Square. To je Hundson-hotel, ki je bil zgrajen že prvot.no kot ceneno bivališoe za mla- de jjndi in ima sedaj nastan,|evati slu- Sa te!je vseučili«ča.. Oglašnlte! V Š G. SVETOZAR PRIBIČEVIG OB1ŠČE TÜDI MAR1B0R IN CELJE. Šes ftainostojnc demokratske stranko, minister na razpoloženju in narodni poslanec g. Svetoziir Pribičevic bo zbo- roval dne 30. januarja zvečer v Getju, dne 31. januarja dopoldne pa v Mari- boru. NatanČna navodila pošljemo or- ganizacijam in poYorjenikom v celi oblasti. Oblastni odbor SDS za mari- j Ijorsko oblast. ' š P0NAREJEVALCI TISOCDJ- NARSKIH BANKOVCEV. Afera po- narejevalcev 1000-dinar.skih l)ankov- } ce\r je že popolnoina razčišcena. Dru- ! žba falsifikatorjov izvira iz vasi Brinje I na Hi-Yatskem. Tarn je prišel k neke- mu trgovcu neki mladenic, ki je hotel izmenjati 1000-dinarski bankovec. Tr- gOYcu .so je zdel pap it bankoYca suin- ljiv in jo radi toga poklical polioijo, ki je mladenica aretirala. Ta-le je izjavil, da se knenuje Jasip Mesic, ter izpove- da's, da mu jo dala. bankovec njegova ljubica Ruža Mesic. Pri zaslišanju je ta poslednja izjavila, da je prejela de- nar od nekega Mileta Javorja, ki je pred kratkiin došel iz Nemčije v Jngo- slaYijo. Javor je bil takoj nato prive- den na zendarmerijsko posLajo, kjer je priznal, da je bil* v Nemciji pri ftvojem bratu v Duisburgu, kjer so so tiskali ponarejeni 1000-dinarskL bankovci, ka- . leriJi je prinesel v Jugoslavijo 150 ko- madoY. Od teli je skril 67 komadov bli- zu Karlovca, 500 korakov od železni- ske poslaje, kjer je Zend armer ija denar tudi v resnici našfa. V okolici svojega ' rojstnega kraja Brinje, v okolici Kar- ! lovca in Olocca je Javor izmenjal 68 j komadov ponarejenih bankovcev, ki jili je žandarmorija že vse naäla ter jih od- poslala zagrebški policijL. Tekom pre- iskave se je še ugotovilo, da sta bivala razpecevalca ponarejennih bankovcev Miidnnic in Car, ki sta bita v Novi Gra- | diški in pustila tamkaj kovceg s falsifi- j (.'iraniiin denarjem, istotako 3 mesece v Duisbuigu, kjer sta pomagala pri ti- skanju ponarejenih bankovcev. Šef javne varuosti Žika Lazič, ki je bil te dni v Zagrebu in v Borlinu, je odpoto- val v Duisburg, kjer skupno z uradni- koin zagrebške policije Bogdanovicem preiskuje zadevo. s IK)J 0R0ŽNIK0V S KOMITA- ŠI. V bližini Skoplja je })risl'o do spo- j pa da mod orožniki in komitaši Milora- i da Pejorica, na kojega glavo je razpi- sana nagrada 30.000 Din. Po dveurni horbi je orožnikom uspelo, da so ubili ! voditelja. in ostale i'azgnali. Nagrada | je hila razdeijona raed oroxnike. š ARETAGIJA KOMUNISTOV V ZAGREBU. Zagrebška policija je pri- j jela in zaprla dva komunista, privatna | uradnika Kamila Horvatina in Misicaj j ki sta bila v zvezi z beograjsko afero rdcče pomoči. š NAPRED0VANJA UrilTELJ- STVA OSNOVNIH SOL. Na predlog prasvetnega ministrstva je podpisan kraljev ukaz, s katerim napreduje nad 100 uciteljev in uciteljic osnoMiih šol v smiislu nradniškega zakona. s ARETACIJA ZAGREBŠKEGA ODVETN1KA RADi VELIKIH MAL- VERZAGTJ. Radi mnogi'h nerednosti je bil aretiran v Zagrebu odvetnik dr. Bogdan Barbot, bivsi generalni ravna- telj Zanatl'ijske banke. Poprej je bil odvetnik v Krapini in se je bavil z raz- nimii, industrijalnimi in finančnimi na- crt i. ki pa so se mu vsi ponesrečili, Ži- vel je silno razkosno in razuzdano, vsled cesar je njegova žena pred dv&r ma letoma poskusala izvršiti samomor. V zadnjem casu je nameraval dr. Bar- j hot ustanov.i.ti novo veTiko industrijsko pod jet je in je iskal potom listov urad- nike in sluge, od katerih. je kot uslngo izvabil ziiatne Ysote kot kavcijo, katere pa je potem jiorabil sam zase. — Sedaj tso Barbota poslali v blaznico v opazo- vanje. š MEDNARODNI TRGOVEG Z DEKLETI. Mariborska policija je pri- jela v nekem hotelu inozemski parcek. Mož se je izkazal z avstrijskim potnim listom na iine Hans Lukan. 0 svoji j mladi spremljevafki je trdil, da je nje- gova žena, toda dunajska policija je brzojavno odgovorila, da je deklica šele 15 let stara ter je bila. odpeljana z do- ma. Oba so spravili na Dunaj. j2pwi ram Oglejte si pred nakupom večernih in plesnih čevljev izložbo tvrdke SJ» Straše^, Kovaška ul. St. 1, ka- lera Vam nudi vsake vrste čevljev najtiovejše fasone in elegantne izcielave. Cone konkurencne! 4—1 VELIKA DEFRAVDAGIJA V ViNivOVClH. Po nalogu drzavuega pravdniAtva« je bis predvčerajšnjim v ; VinkoYcih aretiran predstojnik tarn- i kajsnjega tobačnega skla.disča Aran- gjcl Ötefanovic in sicer zaradi defrav- dacije in zlorabe uradne oblasti. Štefa- novic je oškodoval državo za 200.000 dinarjev. Vodil je napacne sezname de- lavcev, ki faklicno niso bill najeti, pre- bitek zaracnnjen.o mezde pa je porabil zase. Živel je zelo potratno ter je iinel dva avtomohila. š V DEŽELI NEVERJETNOSTI. Svoj cas so bili Italijani izmislili, da je iinel poslanec Wilfan na Učki za- coikom avgusta shod in hujskaški go- vor. Poslanec je bis takrat v tržaški okolici s svojo družino. Na ovadbo je i'imski parlament hotel izročiti dr. Wilfan a sodiscu. Sedaj je bil v Pazi- nu razprava proti njemu in še proti dr. Vratovicu in dr. Stangerju. Slednji je bil na izlWu na Učki gori 2. avgusla. Ovadbo je skoval policijskl komisar Ghizzola iz Pazina na podlagi poroči- la orožnika Mammine. Dr. Wilfan in dr. Yratovic sta dokazala, da sta bila v Trstu. dr. Stanger je bil na Ucki, pa ni ime? Jiikakega slioda in f.udi ni jirepo- val izdajalskih pesmi. Sodnik je snw- trai za potrebno, da se zasliši orožnik '• Mammina. Potem se ho i-azprava na- j daljovala. i Š IDRIJSKI RUDARJI PRTSTOJ- NI V FAŠISTOVSK1 SINDIKAT. Idrijska Zveza rudarjev, ki je radi fa- sistovskega zakona o sindikatih izgu- bih svoj prejsnji pomen, je razpušce- na in rudarji so se pod pritiskom raz- mer odločili pristopiti k fašistovskcniu sindikatu, ki, jim bo v prihodnje mo.i:il usodo. Oficijelen pristop rudarjev k fa- siznui je bil dne 20. deccmbra. SAMOMOR MLADEGA DIJAKA. V Beogradu se je ustrelil dijak Milan JJopovič, iičenec VI. razreda II. beo- grajske gimnazije. Vzrok obupnega cina je iskati v nepovoljni šolski klasi- fikaciji. Ker so ga domači karali za- radi slabega napredovanja v soTi, je Milan pohitel v sobo svojega brata-ofi- cirja, vzel njegov revolver ter si po- gnal kroglo v glavo. Ostai je na mestu mrtev. Vo2i de,cmo! Prehitevaj Sevo! s SAMOMOR SLOVENSKEGA 1UTDAIUA V SRB1JI. V Senjskem Rudiiiku se je ustrelif z dinaniitno pa- trono SI oven ec Karel Deželak, doma od Sv. Lenarta pri Laškein. Vzel je di- naniitno patrono, jo pripravil, kakor je ])otrebno za odstreljevanje premo- ga, jo položil ]3otem na levo stran prsi in vzgaf. Pri eksploziji mu je patrona raztrgala sree, i)ljuca in levo roko. Vzrok strasnega samomora Deželaka ni znan. Nesrečnež je ostavil samo pi^- mo na nekega svojega tovariša, v ka- terern ga prosi, da naj sporoči njegovi. maleri. da mu je bilo življenje ne- znosno. v PRED TRGOVINSivO VOJNO MED AMERIKO IN EVROPO. Iz Washingtona poročajo, da napoveduje Hoover trgovinsko vojno mod Ameriko in evropskinii državami, ker ogrožajo evrojjske države s svojimi monopoli ainerisko industrijo. r KAM SE SELI.JO NAŠE PT1- GE. Med prvimi pticami, ki nas zapu- ste, je kukavica, ki odleti včasi že kon- cem avgusta. Njej sledi štorklja, potem lasiavica in dru go ptice, kot zadnji pa se poslovi od nas žerjav. Dolgo časa, so ugibali. v katerih krajih prezimujejo nase ptice, a dalj kakor do južne Itali- je jih niso mogfi zaslediti. Šele v zad- njih desetletjih, ko so začeli sistema- tično proučevati. vse te probleme, se je po.srecilo dognati, da prezimijo naše ptice vecjidel v Egiptu, ob obrežju Rdecega morja in v Nubiji, kjer je v zimskein času na razpolago mnogo hrane. — Opazili so celo, da so se v I povcjnih letih pota selivk nekol'iko j spremenila. Poprejo so letele cele jale preko bejiecanske nizino proti južni Italiji. sodaj .se je pa ognejo in bite ob I dalmatinski obali direktno proti južne- | mu koncu Italije. Enako so dognati, da j je polet selivk čez sever no Francijo po- j polnoina prenehal. V teh krajih so bila | namrec1 med svetovno vojno glavna bo- i jisc-a, ki so odganjaJa od svoje okolice vsako živo bitje. r ZRAÖNA MOG ZE1 JIN JEN III DRŽAV. v Aineriško Zedinjene države i so dne 30. julija 1925 iniele 319 slu- ! zhem'ii letal, med katcrimi je bilo 31 le- tal' -/Ax. vežbiuije. 167 letal za opazova- nje, 95 zrakoploYov za lnetanje bomb in 26 zrakoplovov za dru go uT>oraho. Ameriški tisk konstatira, da zaostaja ainerisko zracno brodovje se vedno za 59 letal za potrebami normalnega časa ter za 2000 letal za potrebami v sluenju vojrie. r NOVA VATIKANSKA KONGE- SIJA ITALIJANSKI VLADI. Listi pi- se jo, da jo italijanska vlada dosegfa pri Vatikanu locitev Soverne Tirolske in Vorarlberske od briksenske škofije ter ugotavlja, da je Vatikan storil ta sklep v soglasju z riinsko vlado. r ANGLEŠK0 OBOROŽEVANJE V ZRAKU. »Morning Post« kritizira v "uvodniku pomanjkrjivost angleške zračne politike, ki jo dokazujejo s cita- ti uraclnega poročila o zTacni strategiji in vojni'taktiki. Svoja izvajanja za- kljucujo z ugotovitvijo, da hi eventu- alen poraz v zraku p.omonil veliko ne- varnosl za Veliko Britanijo in da si mora zato Anglija zasigurati prven- stvo Y zraku. obravnava gospodars-ka vprašanja \z slališcct ra^vtlijäve. Cna se bori proli zablodi. da je elektriuia razsvcJljava iuksus in zahieva od vsakegaj i da izkorisii gospodarske in kuluirne nr»oči elekfrične sveÜobe. I OS RAM Stran 4_____ >NOVA DOBA« Štev. 3. I Pupilarnovaren in javwokoHsiero denarii zav^d celjskega mesta Mestna hranilnica celjska I I Uetanovljena let* 1864. — Pod I ttujalm drtavatm aadzorstvom. V la^tni palaoi ppi kolodvopu, VbI branUnttnl poall «e isvr*u|e|o nalfculanlneje, hltro ftnioč« no. Ugodno obresiovanje. Pdfasnlla In nasvetl brezplačao. Vreduost rezervnlb z&klRdov mud «roü 2S.OOO.OOO*-. I Za hranitae vloge Jamßi mesfo Cefje 8 celim svojim premoženjem m z v*o svojo davcno močjo v SREClNI DEDIČI. Iz Budimpe- šte porocajo: Madjarski uradi so pre- joli vest, da so avstralske obfasti po 37- letnem iskanju izsledile, da je bil y Av- straliji leta 1886. umrli milijonar L. WeLsberger rodom iz Madjarske in da ima sorodniike v Budimpešti in nek jo na Srovaäkem. Koliko bodo dobili sreč- ni dediči, priča to, da .je bil eden izmed njih, ki je vratar v neki budimpeštan- ski tovarni usnja že obvoščen, da dobi 24 milijonov zlatih kron. r PRAKTiGEN »BOLJŠEVIZEM« GOJENCEV SOVJETSKIH SOL. — »Daily News« poroča iz Rige, da je v Moskvi nastal spopad med policijo in prebivalstvom. Policiji jo moralo priti vojastvo na pomoo. Na več mestih so se zbirale tisocgl'ave množice, večino- ma mladi ljudjo iz sovjetskih sol, ki so na dogovorjen znak pričeli pleniti tr- govine. Pridružili so se jim ljudje iz sosednjih his, da si zasigurajo del ple- na. Ker poficija ni mogla vzdržati na- vala množice, jo prihitela na pomoč kavaJerija, ki jo morala večkrat na- skociti množico, da jo je razgnala. r NAJKRA.TŠA BRZOJAVNA ZVEZA Z AMERIKO. Kakor je bilo nase ministrstvo pošto hi brzojava ob- vežčeno, je med južno Evropo in Ame- riko upostavljena nova brzojavna zve- za, ki jc za sedaj najkrajša. Po tej li- niji se bodo odpošiljalo one brzojavke, na katerili se bo nahajaFa oznacba »Via Italkabel«. r PORTUGALSKE KOLONIJE. Ker se perijodično pojavljajo v ino- zemstvu tendencijone vesti o event, od- stopu portugalskih kolonij neki velea;- li, poslaništvo Portugala izrocno in 'formefno izjavlja, da nikdo nima pra- vice niti povoda trditi, da se je sploh ; kdaj mislilo odstopiti ali oddati portu- galske kolonije in da Portugalska nik- dar ne odstopi nobene svojih kolonij niti Nemeiji nisi kalerikoli drugi ve- lesffi. r AMERIKA PRüTl MEDNA- RODNI GOSPOJ)ARSK1 KONFE- RENGI. Kakor poroča »Evening Post« so Zedinjone držnve ne bodo ndoležile svetovne gospodarske konference, ki jo namerava skficati Zveza narodov. B^oover se je izrazil, da bi takozvani gospodarski Locarno, kakor si ga za- mišljajo v Evropi, povzročil številne zapletljaje. ; r GRŠKI FAŠIZEM. Grska vlada je prepovedafa vsem časopisom priol>- i čevanje kakršnihkoli izjav repuIjlikaE- skih voditeljev o političnem poiožaju. Nadalje jo prepovedala izhajajije pro- ti venizelističnega glasila »Kathimeri- ni« in. venizofLstičnega »Elefhteros Lo- gos«. Vsak časopis, ki bi se pregrešil zoper te odredbe, bo takoj ustavljen. r NESRECA V MEHIKANSKEM RIJDN1KU. Tz Newyorka poročajo, da so v nekem meliikanskem rudniku eks- plodirafi plini. Pri tej priložnosti je bi- lo usinrčenih 52 rudarjev. Rovi v pre- raogovniku so popolnoma zasuti. r STREHA SE JE UDRLA te dni na kolodvoru v Darmstadtu v Nemeiji in pokopala pod seboj 16 oseb. Nesre- ča se je dogodila ob treli popoldne, ko je bil promet na postaji najživahnejši. Kako je prišlo do nesreče, ne ve nihee pojasniti. Med ponesrečenci je ena ose- ba mrtva, tri so težko, vec pa je lahko ranjenih. r VELIK MRAZ V AMERIKI. Iz ameriških Združenih držav poročajo, da je tarn zopet nastopif izredno hud mraz, ki je doslej zahteval žo 20 člove- skih žrtev. ¦r SAMOMOR KLAVIRSKEGA ViRTUOZA V BUDIMPEŠTI. V sobo- to je izvršil samomor znani budimpe- stan.skj. klavirski virtuoz in skladatelj Oskar Dienzl. Zastrupil se je z vero- naJom. Dienzt je bil zelo simpatičen in nadarjen klavirski umetnik ter je vži- val posebno dober sloves kot klavirski spremljevalec tujili pevcev in unietni- kov. Vzrok samomora so družinske razmere. r AMNESTIJA NA MADJAR- SKEM. Za božične praznike je izšla na Madja.rskem obsirna arnnestija, s ka- tcro jBniiB>i__ii______________________ Oddajs in prcVzcra ceVIIarsKc obrti Cenj. obdnstvu in svojim odjemalcem vljudtio naznanjam, da sem izročil svojo čevljarsko obrt svojemu zetu, preizkuSenemu mojstru Francu Vo!ferl, ki bo cenj. strankam točno postregel s solidnimi, elegantnimi in prvovrstnimi izdelld ter ga priporočam blagohotni naklonjenosti. Ivan Lavtar, čevljarski mojster Celje» Za Kresijo Sf. 5. Cenj. občinstvu in odjemalcem vljudno naznanjam, da sem prevzel čcvljarsko de- lavnico od gosp. Ivana Lavtar ter born skrbel ?.a točno postrcžbo s finimi in solid- nirni izdeSki. PriporoOam se obilna naročila Volferll Franc riaslediuIEc Ivana J-avJarja izdelcvanje vsako^rsinifi Sponnih, itrlbovskih in navadnih ^\]t\ Celje, Za kr^sljo Sf. 5. Kleparstvo» vodovodtae ftašta- lacije lit i*api*ava sfrelovodov Franio Dolžaii CEUE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprejetna Vsa dda zgoraj otnenjenih stroK HaKor M popraVlla portmba km. Ccnc zmsrae. Jolidua izVrsücv. 25-3 Delaj, nabiraj in hrani! VI O c _ «% > o _ T- Ci > ""' « -»-• *~ Vi C o § l u, O s L o a :•-, o Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTHl DOM stavb. in kreditni zadr. z om, zavezo v Gaberju pri Cel|tt Obrestuje hranilne vloge po 6%- Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. p^> PH naložbl zneska po 20 Din se dobi mp» nabiralnik na dom. ~W *1PI ^H Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel^u, Prešernova uliea št. 15. HL •-» [/; < n 7T O Čtis je denar! Tiska in izdaja Zvexna tiakarna. — Üdgovorni so: za izdajatelja P«w«l Zabukošek j za tiskarno Milan Četina | za redakeijo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju.