Celje - skladišče D-Per MBS 214/1967 mm GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Uspeh našega kolektiva-nova topilnica Vsa leta po osvoboditvi je rasla proizvodnja v podjetju. Delovni pogoji so se spreminjali s povečanjem količine proiz-vodov. V nekaterih oddelkih smo uspeli izboljšati delovne pogoje s preureditvijo prostorov, drugod spet z novo opremo. Vendar imamo še vedno precej delovnih mest, ki zahtevajo modernizacijo. Nedvomno Prve dni aprila 1967 je pričela izgradnja, ki je bila izvedena v izredno kratkem času. Ne gre hvaliti samo podjetja, ki so sodelovala pri izgradnji, kot »Ingrad« in »Klima« iz Celje ter »Monter« iz Dravograda, temveč tudi naše delavce in strokovnjake v podjetju, ki so ali v sklopu Ljudske tehnike Stavba nove topilnice so imeli najtežje pogoje dela člani kolektiva v topilnici. S povečanjem kapacitet v letu 1964 so se razmere v tem obratu tako poslabšale, da ni bilo mogoče več odlašati s sanacijo obrata. V planu vzdrževalnih stroškov smo predvideli večja sredstva za ureditev obstoječe topilnice. Ko pa so se pojavile večje potrebe po fritah, predvsem v obratu v Kraševcu in za prodajo, smo se odločili za izgradnjo dodatnih kapacitet v novih prostorih. V novembra 1966 so samoupravni organi podjetja sprejeli sklep o izgradnji topilnice. V najkrajšem času so bili izdelani načrti in pridobljena dovoljenja za izgradnjo od pristojnih oblasti. v popoldanskem času ali pa v rednem delovnem času opravili zahtevno strokovno delo. (Nadaljevanje na 2. strani) PRVA DELOVNA KONFERENCA KOMUNISTOV CELJA KAZGOVOft 0 SAMOIPHAVLJANJU Oktobra bo v Celju prva delovna konferenca komunistov. Ob tej priložnosti bodo razpravljali o integraciji v gospodarstvu in o decentralizaciji samoupravljanja. Za to temo so se odločili zategadelj, ker je o teh dveh kategorijah veliko različnih mnenj. Nekateri so prepričani, da decentralizacije samoupravljanja ni mogoče nadaljevati ob integracijskih težnjah v gospodarstvu, da se je torej treba odločiti ali za eno, ali za drago pot. Toda resnica je po mnenju drugih čisto drugačna. Integracija in decentralizacija sta celota, ki ju je nemogoče obravnavati ločeno. Poleg tega bodo na konferenci govorili še o rezultatih reorganizacije Zveze komunistov v občini in ob tem odločili nekatere pomembne zadeve: o obstoju oziroma ukinitvi nekaterih osnovnih organizacij, delovanju aktivov Zveze komunistov in podobno. O čem bo razpravljal delavski svet na prihodnjem zasedanju Prihodnje zasedanje delavskega sveta bo 8. septembra 1967. Predlog dnevnega reda za to zasedanje vsebuje med drugim polletno bilanco in potrditev pravilnika o racionalizacijah. Tako o enem kot o drugem smo že pisali v našem glasilu, vendar ne bo odveč, če seznanimo naše bralce z nekaterimi kratkimi novicami, ki so s tem v zvezi. Po predlogu in poročilu o delu upravnega odbora med tretjim in petim rednim zasedanjem delavskega sveta je razvidno, da je bil v prvem polletju dosežen sicer dober finančni uspeh, vendar opozarja upravni odbor na kritično stanje likvidnosti podjetja, do katerega je prišlo zaradi nenormalnega porasta zalog in neizvršitve akcijskega programa, katerega rok izvršitve je podaljšan do konca novembra. Z ozirom na predvideno in možno ustvarjanje nadaljnjega dohodka, odnosno povečanja nadaljnega dohodka ter izboljšanja likvidnosti podjetja, predlaga upravni odbor delavskemu svetu naj sklene, da prejme vsak član kolektiva ob izplačilu akontacije 26. novembra 1967 15.000 S-din kot dodatek za letni dopust. ej Kako smo izpolnili naše obveznosti v avgustu Proizvodni plan po količini v mesecu avgustu smo dosegli le 96%, medtem ko pričakujemo, da bo izpolnitev plana po vrednosti nekoliko ugodnejša. To zato, ker na vrednostne rezultate vplivajo (spremenjene) povišane cene in struktura doseganja proizvodnih in prodajnih Vse člane mladinskega aktiva »EMO« in ostale mladince kolektiva vabimo na REDNO LETNO KONFERENCO ZMS ki bo v četrtek, 14. septembra 1967 ob 16,30 v prostorih dvorane delavskega sveta TOVARNIŠKI KOMITE ZMS EMO planskih nalog. Plan v avgustu smo presegli pri pralnikih, pomivalnih omaricah, straniščnih izplakovalnikih, odpreskih in kolesih za TAM. Preseganje proizvodnje teh izdelkov ugodno vpliva na doseganje plana po vrednosti, še posebej dohodka podjetja, ker je struktura do-hodka v kalkulacijah teh izdelkov nad povprečjem plana. Izpad uslug za ca. 106 ton pa niža strukturo po vrednosti in dohodek, ker usluge delamo po 150 do 250.000 S-din po toni, medtem ko so izdelki, s proizvodnjo katerih smo planske naloge presegli, po vrednosti in dohodku 2 do 3 krat višji. Na osnovi teh ugotovitev ce-nimo, da smo plan dohodka v avgustu dosegli. Plan prodaje se je gibal vzporedno s proizvodnjo, terjatve kupcev pa smo znižali za približno 60 milijonov S-din. USPEH NAŠEGA KOLEKTIVA-NOVA TOPILNICA (Nadaljevanje s 1. strani) Nova topilnica je grajena na strokovnih izkušnjah, ki smo jih pridobili v dolgoletni proizvodnji frit. V njej ne bo omogočeno samo povečanje proizvodnje, temveč tudi za zdravje varno delo, kar je gotovo najvažnejše. S to izgradnjo ne bomo poboljšali delovnih pogojev samo v topilnici, temveč tudi v emajlirnici, saj bo s preneha- Nove transportne naprave bodo zagotavljale boljše delo — prav tako bo delo lahko bolje steklo zaradi prezračevalnih in drugih klimatskih naprav. njem proizvodnje v starem obratu topilnice odpadel oblak prahu, ki je zastrupljal okolico. Čeprav smo pričeli z zemeljskimi deli šele aprila, pa so na- ši pečarji že drugega avgusta prižgali gorilnike in pričeli sušiti peči. Danes teče že poizkusna proizvodnja v dveh pečeh, v kratkem času pa bodo obratovale že štiri peči. V letošnji jeseni nas čaka še prestavitev nadaljnjih dveh peči v novi obrat in popolna ukinitev proizvodnje frit v stari topilnici. Z novo topilnico smo pridobili tudi prepotreben proizvodni prostor za povečanje proizvodnje v obratu emajliranih in alu izdelkov. Strokovne službe imajo že načrte za preureditev mlinov, v kratkem pa bodo izdelani tehnološki postopki za ureditev proizvodnje v prostorih, ki se bodo izpraznili. Za uresničitev razvojnega programa so potrebni ogromni napori celotnega kolektiva, saj predvideva veliko povečanje proizvodnje, njeno specializacijo in modernizacijo. Nova topilnica je grajena v okviru programa in pomeni predčasno realizacijo. To nam je lahko samo vzpodbuda in zagotovilo, da smo sposobni, da uresničimo naše načrte za bodočnost. V prvi polovici meseca septembra bo izvršen tehnični pregled nove topilnice od odgovornih organov oblasti. Po tem pregledu bomo predlagali delavskemu svetu obrata topilnice, na izvede uradno otvoritev novega obrata. Ob tej priliki pa bomo ponovno podrobneje spregovorili o topilnici in naših sodelavcih v tem obratu. V novi topilnici so že »zakurili« dve peči — čez čas bo gorelo pod štirimi in nato pod šestimi... Zakaj je pocinkovalnica pod planom? V Sloveniji je trenutno pet pocinkovalnic. Med vsemi je naša največja. Kotla, ki sta v njej, zadovoljujeta vsem potrebam, v njih se lahko pocinkujejo tudi največji predmeti. Kje so potem vzroki, da so delavci v juliju dosegli plan samo z 85 0? Glavni vzrok nedoseganja plana je treba iskati v izpadu uslug. Usluge pocinkanja za različna podjetja v državi so vseskozi predstavljale pomemben del v proizvodnji tega oddelka. Med glavnimi naročniki uslug je bila ljubljanska tovarna ogrevalnih naprav TIKI. Za to tovarno so v pocinkovalnici pocinkovali vse vrste bojlerjev, ki jih tovarna daje na trg. Toda tovarna si je v zadnjem času uredila lastno pocinkovalnico in sedaj pocinkujejo doma vse izdelke, razen manjšega števila manjših bojlerjev, ki jih še vedno pocinkujejo v naši pocinkovalnici. Poleg tovarne TIKI se je preusmerila tudi mariborska hidromontaža, ki si je zaradi bližine pocinkovalnice v tovarni BORIS KIDRIČ v Mariboru, znatno pocenila stroške prevoza. Skupaj s tema dvema proizvajalcema pa se zmanjšujejo tudi usluge ostalim podjetjem, med katerimi je tudi celjska KLIMA. Tovarnam, ki so si uredile lastne pocinkovalnice je pomagala tudi naša tovarna z vzgojo kadrov. Z uslugami pa pada tudi pro- izvodnja kant za smeti in pocinkane posode. Kant za smeti in posode je premalo na zalogi, vzroke je treba iskati v surovinskem oddelku, kolikor pa dostavijo delavci v pocinkovalnici sproti pocinkajo. Pomanjkanje materiala je povzročilo v avgustu prehod na dve smeni. Delavci vidijo rešitev samo v treh izmenah v surovinskem oddel-ku. Vzporedno s temi elemen-ti pa se pojavljajo tudi težave z izvozom. Pred leti pocinkovalnica ni mogla slediti naročilnicam za izvoz. Sedaj ko bi pa lahko izvršila vsa naročila zaradi zmanjšanih uslug, pa so naročila zaradi objektivnih vzrokov na svetovnem trgu v manjšem številu. Vse to povzroča med delavci v pocinkovalnici skrb, kajti vedno so bili pripravljeni v roku opraviti delo ki jim je bilo zaupano. Delavci so mnenja, da bi bilo rentabilno začeti z višjo proizvodnjo kotlov, predmetov kot škafov, dalmatinskih in ovalnih in drugega. Povpraševanje na trgu upravičeno pogojuje to mnenje delavcev. Ograditev Na eni zadnjih sej je delavski svet orodjarne razpravljal med drugim tudi o problemu zavarovanja dragocenih strojev pred škodljivimi vplivi raznih plinov. Stroji večmilijonske vrednosti dotrajajo predčasno in se pokvarijo. Tako se je zaradi tega že pokvaril kopirni stroj, ki smo zanj plačali sedeminštiri-deset milijonov starih dinarjev. Stroj je nov in zaradi vpliva škodljivih plinov že enkrat pokvarjen. Delavski svet se je obrnil na upravni odbor s prošnjo naj ukrene potrebno, da se obrat orodjarna ogradi, s čimer bi preprečili veliko škodo, saj bi bilo v nasprotnem primeru potrebno stroje večkrat popravljati, kar bi bilo vezano na še večje stroške kot bi jih dali za ograditev. orodjarne V orodjarni so tudi razpravljali o organizaciji dela ter Sklenili, naj vodstvo obrata tesneje sodeluje s tehnološko službo z ozirom na tehnološko obdelavo orodij. Ugotovili so tud potrebo za nabavo nove stiskalnice za pre-iskus orodij ter poudarjajo, da je to problem, ki se pojavlja že dolgo časa in ga je treba čim-prej rešiti. Pri obravnavi planske proizvodnje so ugotovili, da bo v naslednjih treh mesecih plan njihove proizvodnje bolj uspešen kot doslej in bo tudi dosežen. Glede obravnave predloga kadrovske politike pa so sklenili, da bodo na seji delavskega sveta v septembru to obravnavali kot posebno točko dnevnega reda. ej Leto krajevnih skupnosti Po petnajstem septembru se bo v vsej Jugoslaviji začela posebna akcija — leto krajevnih skupnosti, katere namen je vzpodbuditi to obliko krajevne samouprave k boljšemu in si-stermatičnejšemu delu. V to tekmovanje se vključuje tudi celjska občina. Zato bodo krajevne skupnosti sestavile delovne programe, v katerih bodo predvidele obravnavo in reševanje najbolj perečih problemov svojega območja. Zlasti se bodo morali lotiti vprašanj o urejevanju otroškega varstva, pa varstva ostarelih in onemoglih ljudi, urejevanja stanovanjske soses ke in podobnih zadev, ki jih ljudje s skupnimi močmi veliko laže rešujejo kot imaginarna skupnost. I. B. NOVI ŠOLI Otroci dveh šol so letošnje šolski» leto začeli v novih zgradbah. To so učenci osnovne šole Štore in njihovi vrstniki s Fran-kokr.ega. Medtem ko gre v Štorah za popolnoma novo poslopje, ki je stalo približno 400 milijonov starih dinarjev, pa so v Frankolovem šolo samo nadzidali, vendar so s tem pridobili šest, novih, svetlih učilnic. Novo osnovno šolo v Štorah pa lahko po pravici štejemo med najlepše v celjski občini. Ob njeni otvoritvi so prebivalci Štor in okolice pripravili tako slavje, kot ga ne pomnijo. To pa je tudi razumljivo, saj je minilo že več kot desetletje, odkar so na zboru volivcev prvič povedali, da poučevanje in učenje v starem šolskem poslopju ni več mogoče. I. B. Otroci sc bodo učili tuje jezike Center za poučevanje tujih jezikov pri celjski delavski univerzi ho letos spet organiziral tečaje za poučevanje tujih jezikov v otroških vrtcih. Za to so se odločili na podlagi po vsem svetu znane ugotovitve, da se otroci kaj hitro naučijo tujih jezikov. Podobne tečaje so or- ganizirali že lani in izikazalo se je, da so bili zadovoljni tako starši, seveda'pa tudi otroci, ki so učenje tujih jezikov sprejeli kot zanimivo zabavo. Vse informacije o tej novi obliki dela lahko dobite v otroških vrtcih ali pa kar pri Delavski univerzi v Celju, kjer bodo 5. septembra začeli tudi z ostalimi tečaji tujih jezikov za odrasle. I. B. Asfaltiranje ceste na Dobrovo Občani Nove vasi so se dolgo jezili zaradi prasne ceste, ki pelje skozi njihovo naselje. Toda minila so leta preden so prišli na vrsto. Zdaj je komunalno podjetje Ceste in kanalizacije Celje končno le začelo asfaltirati tudi to cesto, po kateri vozi toliko tovornjakov in osebni havtomobilov. V zadnjih letih je namreč na Golovcu zraslo novo naselje in se je zato, razumljivo, povečal tudi promet na tej cesti. Asfaltiranje je stalo 16 tisoč novih dinarjev. I. B. Nova velika trgovska hiša v Celju Pred meseci so v Celju veliko govorili o tem, kje naj bi stala velika trgovska hiša, za katero se zelo zanimajo najrazličnejši proizvajalci potrošnili izdelkov, Takrat je prevladovalo dvoje različnih mnenj, — ali naj zgradijo tako modno hišo na parkirnem prostoru poleg restavracije Koper ali pa oh hotelu Celeia. Odločili so se za prvo varianto. Potem pa so govorice o modni hiši povsem utihnile. Toda pred kratkim je občinska skupščina prodala prostor ob restavraciji Koper na javni licitaciji trgovskemu podjetju Tehnomercator. Ta delovna organizacija bo zdaj poskrbela za to, da bomo Celjani dobili novo trgovsko hišo, ki naj bi po svoji velikosti, sodobnosti in izbiri prekosila vse dosedanje. Seveda pa se to ne bo zgodilo čez noč. Novo modno hišo pa bodo prav gotovo zgradili tja do leta 1970. Popili smo manj alkohola Gostinska podjetja so v letošnjem prvem polletju ugotovila, da je precej padel količinski promet. Toda, ker so hkrati narasle cene, je vrednostni pro- met kljub temu za .8,8 odstotka višji kot v enakem obdobju lanskega leta. Zanimivi so tudi podatki o strukturi gostinskega prometa. Še naprej pada promet z alkoholnimi pijačami, ki pa še vedno sestavlja približno 37 odstotkov vsega prometa v Po najnovejših podatkih službe družbenega knjigovodstva znašajo skupne, investicije, ki so v toku v industriji in rudarstvu nekaj več kot 33 milijard novih dinarjev. Investicijska izgradnja je odobrena samo za proizvodnjo elektroenergjie, črno metalurgijo, kemijsko industrijo in premogovnike. Sredstva za te investicije so v glavnem dana ali je njihova realizacija v zaostanku kar priča tudi, da je s pogovori urejeno samo 16° o teh investicij. Vlaganja v nove objekte, razširitev in rekonstrukcija, potrjena z investicijskim programom po posameznih objektih izgleda tako: V elcktro industriji znašajo investicije 10,7 milijard novih dinarjev. Od tega odpade na hidroelektrarno DJERDAP — 3,3 milijarde, TREBIŠNJICO — 757 milijonov, SENJ ■— 524, BAJINO BAŠTO — 475, NERETVO — 440, Dravske ELEKTRARNE — 421, TIKVEŠ — 233, KA-KANJ — 184, potem pa za ter-moeelktrarne OBRENOVAC — 608 milijonov, KOSOVO — 602, TUZLA — 416, PLOMIN — 221, MORAVA — 219, TRBOVLJE — 190, BEOGRAD — 180, ostalo pa še na ostale investicije v tej panogi. Od skupnih investicij v črni metalurgiji dve tretjini vlaganja odpadeta na nove investicijske objekte, ostalo pa predstavlja vlaganje v rekonstrukcijo obstoječih objektov. Vlaganja v nove objekte — rudnike in železarno SKOPJE — 2,8 milijard novih dinarjev, rudnike in železarna SMEDEREVO — 1,4 milijarde, in v rekonstrukcije in modernizacijo kapacitet. Nosilci teh vlaganj bodo: Železarna ZENICA — 765, Železarna JESENICE — — 469, Železarna RAVNE — 239, železarna ŠTORE — 237, Železarna NIKŠIČ — 214, Rudnik železne rude LJUBIJA — 185 milijonov. V barvni metalurgiji se 90% investicijskih vlaganj nanaša na nove objekte. Nosilci teh vlaganj so rudarsko topilniški bazen — BOR — 2,2 milijarde no- 'vih dinarjev, kombinat industrije. aluminija v TITOGRADU — 1,4 milijarde, TREBČA — 734 milijonov, itd. Vlaganja v mo- gostiščih. Nekoliko pa je narasla potrošnja brezalkoholnih pijač. Seveda so ti podatki za gostince neugodni, razveseljivi pa so verjetno za vse, ki imajo v družini koga, ki rad globlje pogleda v kozarec. I. B. dernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih proizvodnih kapacitet v tej panogi industrije znaša vsega 666 milijonov novih dinarjev. Ta sredstva bodo vložena v TREBČO, IMPOL — Slovenska Bistrica, ZLETOVO in BOR. V kemijski industriji so glavni nosilci novih investicij: Industrija nafte ZAGREB (obrat du-milijonov, OHIS Skopje — 357, šičnih gnojil v Kutini) -— 793 Viskoza LOŽNICA — 230, in ke-182. Za rekonstrukcijo v tej veji mijska industrija PANČEVO — industrije se investira v Viskozi LOŽNICA 602 milijona in v kemijsko industrijo v PANČEVU — 517 milijonov novih dinarjev. Naj večja vlaganja v rudnike premoga so v zvezi z izgradnjo kemijske industrije KOSOVO — 827 milijonov, KOLUBARSKI BAZEN — 411, rudnik lignita KOSOVO — 380 in rudnik KO-STOLAC — 264. Od rudnikov premoga bo edino rudnik KREKA vložil v modernizacijo proizvodnje 209 milijonov novih dinarjev. Olimp: Šoštanj 3:4 V okviru druge slovenske conske nogometne lige so naši Olimpovci razočarali svoje zveste privržence s porazom na svojem igrišču. Fantom pri NK OLIMP priporočamo malo več resnosti in discipline v borbah za točke, če želimo tudi v industrijskem Gaberju v prihodnji sezoni gledati kvalitetnejši nogomet. OLIMPOVCI! borbe so se komaj začele, naj vas ta neprijeten poraz ne omaja, temveč naj vam bo v pouk, kako se za svoje barve ne bori. Smelo in vestno vadite nogometnih veščin in prepričani bodite, da se bo sad vestnosti in prizadevnosti pri vajah pokazal tudi v borbah za dragocene točke — torej, čimprej pozabite neljub spodrsljaj ter v prihodnjih tekmah dokažite, da je bila to le trenutna slabost in, da boste v prihodnje razveseljevali, čeprav maloštevilne, svoje zveste privržence, ki si želijo včasih Zhjag na zelenem polju. LETOŠNJE. INVESTICIJE V INDUSTRIJI ŽAnafihec- ZAKAJ TAKO? Tovarniška ambulanta EMO je res ambulanta zaprtega tipa, česar se zavedamo tudi mi. Po zdravniški etiki pa moramo nuditi pomoč vsakemu, ki jo potrebuje in se zateče v najbližjo ambulanto. Tak pacient lahko pride tudi po večkrat in s tem zviša število zunanjih pacientov ga pa nato napotimo na mesto, kjer si običajno zdravi zobe. Na zdravljenju imamo omeje-. no število zunanjih pacientov, ki so v glavnem družinski člani ali sorodniki tovarniških zavarovancev, zaposleni pa izven tovarne EMO. Pri pregledu naše statistike smo ugotovili, da je prišlo od 1. 1. 1967 do 1. 8. 1967 v našo ambulanto 1.561 pacientov, od tega zavarovancev EMO 1.127, njihovih svojcev 385 in tujih 49 V istem obdobju pa je bilo na rednem zdravljenju 608 pacientov, od tega zavarovancev EMO 455, njihovih svojcev 137 in tujih 16. Po zgoraj navedenih podatkih mislimo, da zunanji pacienti ravno ne bremenijo kapacitete naše ambulante. Reforma je prizadela vse veje našega gospodarstva, kar se odraža tudi v zdravstvu in to z občutnim zmanjšanjem sredstev, ki so nam dodeljena. S tem je razumljivo prizadet tudi ob- seg našega dela. Ker nam Zavod za socialno zavarovanje dodeljuje le pavšalne zneske, je tudi obseg našega dela omejen z višino teh zneskov. V zadnjih mesecih je bil obseg našega dela manjši zaradi obolelosti enega terapevta (od 15. 4. dalje) in zaradi dopustov. Tako je zadnja dva meseca ambulanta delala le z eno tretjino zmogljivosti. Mislimo, da osnove za obtožbo, da pridejo pacienti iz drugih podjetij prej in večkrat na vrsto, ni. Naročanje pacientov je odvisno od vrste dela. če je treba čakati, gre to le na račun pacientov z bolečinami, ki imajo prednost pred naročenimi. Kriva pa je tudi nerednost prihajanja pacientov, ki porušijo časovno zaporedje. Zgodi se, da manjka kakšen dan tudi po 10 naročenih! Kako naj potem naročamo, da bo prav? Zato naročimo vsak dan nekaj več. Če pridejo vsi, nastane pač zamuda. Vsak pacient, ki hodi redno v ambulanto, je deležen našega maksimalnega prizadevanja in se mu ni bati, da bi »ostal brez zob.« če je potrebno, napišemo po več datumov, da se urede nujne stvari. Tak pacient pride nekaj časa tudi vsak teden na vrsto. Iz kartoteke tov. Pušnik Ivana lahko preberemo, da je bil prvič naročen 19. 4. 1967, drugič 25. 5. 67 in tretjič 30. 6. 1967. Vsakokrat je bila narejena vsaj po ena zaključna storitev. Vsakdo si lahko izračuna, da tudi ni govora o tromesečnih razdobjih in je bilo naročanje v običajnih razmakih z ozirom na število pacientov na zdravljenju. Smatramo, da je bila kritika tov. Pušnika nekoliko prenagljena. Za Zobno ambulanto vodja dr. Skoberne in dr. Bitenc V Crikvenici je zadnja skupina letovalcev Zadnja skupina, ki je letos letovala v Crikvenici, se je v teh dneh vrnila z morja. V zadnji izmeni so bili v Crikvenici spet gostje iz čeških podjetijj. Na letovanju so jih obiskali tudi predstavniki našega kolektiva. Septembrski dnevi so celo v Celju zelo prijetni. Kaj ni škoda, da bo domala sredi sezone počitniški dom v Crikvenici že sameval? Organizacijska shema in analitična J ocena za razvojno službo in mehanografski center Na zadnji izredni seji1 upravnega odbora je bil I sprejet osnutek organiza- < cijske sheme in analitične [ ocene delovnih mest za raz- < vojno službo in mehano-1 grafski center. Po organizacijski shemi bo imela razvojna služba štiri oddelke. ] V teh oddelkih bo zaposle-| nih enainštirideset delav-' cev z visoko, višjo in sred- ] njo izobrazbo, ki je potreb-' ' na za zasedbo delovnih i mest. Organizacijska shema in [ analitična ocena za te služ-1 be je bila v ogled članom , kolektiva. Dokončno bo o ] tem sklepal delavski svet na zasedanju, ki bo ob kon-1 & cu septembra. « ej Napredek in znanost v svetu POZICIJE STROŠKOV V RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJAH V ZDA Relativno število laboratorijev, za katere je ta Stroški v % shema tipična plače 60 — 77 69 nabave materiala in opreme 7 — 16 70 vzdrževanje prostorov 1 — 8 78 komunalne usluge 1 — 3 64 amortizacija 1 — 3 62 službena potovanja 1 — 3 74 razno 2 — 14 80 čeprav so izdatki za znanost v ZDA in SZ neprimerno večji kakor v Evropi ali celo drugod, so efektivne razlike vseeno manjše, če upoštevamo, da gre v ZDA in SZ relativno več sredstev za vojaške raizskave. Seveda pa izsledki vojaških raziskav slej ko prej koristijo tudi civilnemu gospodarstvu. Nasprotno pa je manjša razlika v dejanskih, efeketivnih stroških tudi med obema vodečima, saj odpade v ZDA na plače znanstvenikov 50 do .60 % in več stroškov na projekt raizskovanja (glej tabelo zgoraj). INVESTICIJE ZA RAZZISKOVANJE V FRANCOSKI INDUSTRIJI o Uh O tt, ~ "rt.R 0.-2 E !? * « 3 S N > g W) ¿j C O cn >ožt3.E > T3 O R Udeležba v 3 (A 0) ‘5-3 E o s !> C3 tr* Q >fS 04 .S u as Ti o' m c o p 0 a c/i O S s 01 Aeronavtika 805 22,5 16,7 77 (1) 18 Elektronika 760 21,2 52 33,1(3) 11 Kemija 359 10 82,5 5 4 Energetika 267 7,4 97,6 0,2 Avtombil. ind. 195 5,4 97,5 0,7 Kovinska ind. 178 5,9 71,5 pl,5(4) Elektro ind. 176 4,9 83 13,7(6) Nafta 149 4,2 76 0 Farmacevtika 129 3,6 92,8 0 Barvne kovine 108 3 67,5 18,5(5) Tekstil 78 2,2 100 0 Nuklearna energ. 68 2 13,5 73,5(2) Črna metalurg. 64 1,8 72,8 3,9 Steklo in keram. 52 1,5 93 7,0(7) Plastični mater. 42 1,2 96 7,0 Gradbeništvo 39 1,1 75,7 1,7 Prehramb. ind. in kmetijstvo 30 0,8 93,1 2,4 Gradbeni mater. 8 0,2 100 0 Papir 5 0,2 100 0 Ostalo 67 1,9 74,6 18 Skupno 3.579 100 60,6 30,4 5,2 2,8 3 Op. Opomba: Podatek se nanaša na povprečje odvajanj za znan-stveno-raizskovalne namene iz bruto prometa v industriji. Ematfihec DODATEK ZA UDELEŽENCE NOV Skrb za naše borce je v našem kolektivu že tradicionalna. Kolektiv in organi upravljanja so vedno našli veliko razumevanje za borce ter vedno uzakonili predloge, ki so prišli bodisi od posameznikov, raznih strokovnih služb ter družbeno političnih organizacij. Tako je o statusu udeležencev narodno osvobodilne vojne v našem kolektivu razpravljal tudi upravni odbor na osmi redni seji dne 6. 7. 1967. Sklenjeno je bilo, da bo dano delavskemu svetu v potrditev več sklepov glede izboljšanja življenjskih potreb naših borcev. Tako se vsem udeležencem NOV, ki imajo priznano dvojno dobo izplačuje borčevski dodatek pri osebnih dohodkih, če so njihovi osebni dohodki izpod minimalnega povprečja osebnih dohodkov, določenega za udeležence NOV. Za udeležence NOV, internirance in izgnance pred 9. 9. 1943, 'ki imajo priznano dvojno delovno dobo, se izplača dodatek do minimalnega povprečja N-din 930,00; za udeležence NOV, internirance in izgnance, ki imajo priznano dvojno delovno dose izplača dodatek do minimal-ibo po 9. 9. 1943 pa do 1. 12. 1944 nega zneska N-din 780,00; za udeležence NOV od 1. 12. 1944 do 1. 3. 1945 pa dodatek 80% od minimalnega zneska N-din 780,00 če imajo priznano enojno ali dvojno delovno dobo zaradi sodelovanja v NOV. Za delavce, udeležence NOV v obratu VI v Kruševcu veljajo ista določila neodvisno od obstoječih določil na področju SR Srbije. Poleg tega se vsem udeležencem NOV do 1. 12. 1945 priznava bolezenska hranarina do 31 dni v višini 100%. Popravek izračuna dodatka OKOLI Ker so bile zlate značke, ki so jih prejeli člani kolektiva, kot posebno priznanje za dolgoletno delo enake kot tiste, ki so jih prejeli za posebne zasluge, je upravni odbor na eni zadnjih sej sklenil naj bi izdelali predlog za obliko zlate značke za posebne zasluge ter pravilnik o podelitvi takih značk. Tak predlog je bil pripravljen in predložen v potrditev najprej upravnemu odboru, kasneje pa delavskemu svetu. Predlog predvideva, naj bi imela taka značka naziv »Zlata značka dela za posebne zasluge«. Značka bi bila iz štirinajst-karatnega zlata v obliki trapeza, katerega tri stranice merijo 15 mm, spodnja stranica pa 10 mm. po tem predlogu naj bi se izvršil 1. 1. 1967. V tem naj bi bile sprejete spremembe sedeminpetdesetega člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Predlagane spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov glede na navedeni dodatek za borce NOV so bile na ogled članom kolektiva 8. 7. 1967. Na te predloge doslej ni bilo pripomb in bodo dani v potrditev Značka bi se po predlogu pravilnika dodeljevala tistim delavcem, ki se odlikujejo z velikim uspehom na svojem delovnem mestu, ki v svojem okolju z delom izstopajo pred ostalimi, skratka, ki predstavljajo vzor današnjega delovnega človeka. Zlatno značko naj bi po navedenem predlogu dodelil delavski svet na predlog upravnega odbora. Delavci, ki jim je podeljena taka zlata značka imajo po statutu podjetja posebne pravice glede zaposlitve in druge ugodnosti s pogojem, da s svojimi dolgoletnimi izkušnjami čim več prispevajo k še nadaljnjemu delavskemu svetu na prvem prihodnjem zasedanju, ki bo predvidoma ob koncu avgusta ali pa začetku septembra. V eni prihodnjih številk lista, ko bo delavski svet sprejel te predloge za spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, bomo objavili celotno besedilo teh sprememb s potrebno obrazložitvijo. ej jetja, o teh njihovih pravicah pa naj bi po predlogu pravilnika odločal upravni odbor. Opomba uredništva: Upravni odbor predloga pravilnika ni sprejel. || Dopisujte I v naš list 1 ZLATE ZNAČKE gospodarskemu napredku pod- To dejstvo pa posredno slabi evropski znanstveni potencial. Od 1956 do 1961 je letno emigriralo povprečno 3.755 inženirjev in 1.114 znanstvenikov v ZDA. Največ emigracije »možganskega tru-sta« poteče iz Velike Britanije, takoj za njo pa sledi ZRN. Za ameriško gospodarstvo je nadalje zelo pomembna prodaja licenc, patentov in tehnične pomoči, ki prinaša samo gospodarstvu zahodne Evrope letno pasivo v višini 200 milijonov dolarjev. Italijani računajo, da bi meli ob letni investiciji 10.000 milijard lir v znanstvene raziskave kar 300 milijard lir čistega dobička samo iz prodaje patentov in izumov. Trenutno znašajo italijanske investicije v znanost 5.000 milijard lir in morajo letno plačati 150 do 200 milijard lir za odkup inozemskih izumov, kar predstavlja čisti deficit. Izdatki za razvoj se zelo razlikujejo po industrijskih vejah. Teoretski stroški raziskovalne grupe (francoski podatki), ki jo je vodil le eden znanstvenik, znašajo 1964. leta povprečno 199.500 FF. Najmanjši so v kmetijstvu, kjer dosežejo 114.000 FF in najvišji v avtomobilski industriji s 289.000 FF. Raziskovalna industrija v nuklearni industriji se uvršča s porabo 218.000 FF šele na 6. mesto. Glej tabelo! Podatki iz tabele se nanašajo samo na raziskave v javnem in privatnem gospodarstvu ter na profesionalne centre. Vlada je mimo teh sredstev investirala po ocenah še 4,45 milijard frankov za raziskovanje v vojne namene, za izobraževanje in ostalo. Torej znaša skupni znesek za znanstveno-raziskovalno delo in njegov razvoj v Francij (leto 1964) 8,05 milijard frankov (1.630,565.000 $). Podatki o znanstveno-raziskovalnem delu v Sovjetski zvezi so zelo pičli, vendar lahko povzamemo interesantne zaključke iz občasnih govorov in razprav vodilnih sovjetskih gospodarstvenikov in politikov. Sovjetski akademik Trapeznikov (namestnik predsednika državnega komiteja Sveta ministrov ZSSR za znanost in tehniko) je iznesel, da je »znanost izredno donosno področje kapitalnih investicij« in kritično postavlja kot primer gospodarstvo ZDA, kjer predstavljajo sredstva za pospeševanje in razvoj znanosti 30 do 40% vsote, ki je potrebna za razširitev proizvodnih fondov, kar je dosti več kakor v Sovjetski Zvezi. Petletni plan 1966 do 1970 predvideva, da bo vsak rubelj naložen v razširitev proizvodnih fondov (stroji, oprema, poslopja in podobno), povečal narodni dohodek za 39 kopejk, če pa naložijo 1 rubelj v znanost, poveča vložena enota letni narodni dohodek za 1,45 in je v investicijskem smislu štirikrat učinkovitejši! Trapeznikov iznaša za SZ revolucionarno idejo o »tekmovanju med idejami« (konkurenca!) in poleg ostalega navaja, da stroški za skicirno projektiranje običajno ne presegajo 0,5 % stroškov za celotni objekt. Izbor boljše variante prinaša torej praviloma v izgradnji večji prihranek, kakor strah pred dvojnimi stroški projektiranja. Kritizira tudi strukturo razporejanja sredstev za znanost, češ da porabijo v SZ za uvajanje znanstvenih dosežkov v proizvodnjo manj sredstev, kot za temeljne znanstvene raizskave. Nasprotno pa znaša v ZDA to razmerje 3,5 : 1 v korist uporabe dosežkov znanosti v proizvodnji. Struktura sredstev za znanost O £ £ a •’—i O Država Temeljne (fundament raziskave Usmerjena uporabna raziskovan Končni razvoj za uvajanje n tehnik in postopkov ZDA 4 18 78 Velika Britanija 3 20 77 Japonska 11 31 58 Francija 2,2 35,3 62,5 SZ X y z V Sovjetski zvezi najde po istih navedbah (Trapeznikov) pot v proizvodnjo le 30 do 50% znanstvenih dognanj in še ti med potjo pogosto zastarijo. Zamuda nastaja zaradi tega, ker je večina inštitutov centraliziranih v velikih upravnih središčih izven industrijskih podjetij. (nadaljevanje sledi) 6 £ÀHG$he(> Izdelali smo 10.000. oljno peč Pred nekaj dnevi smo v tovarni izdelali 10.000 oljno peč. Ob teni delovnem uspehu oziroma jubileju, če ga hočemo tako imenovati, se nam ponuja prilika, da naredimo »vmesno bilanco« in si prikličemo v spomin potek izredno hitrega razvoja ter osvajanja za redno proizvodnjo tega, za nas novega artikla. Ideja o proizvodnji sobne peči se je v naši tovarni porodila že pred nekaj leti. Vendar tedaj ni prišlo do odločitve, ali naj bo kurilni medij te peči trdo gorivo, gospodinjsko olje ali plin, ter kakšna naj bo kapaciteta peči. Proti koncu leta 1965 je potem prišlo do odločitve, da naj bo to peč na olje z zmogljivostjo 5000 kcal/h. Obisk na kolnskem velesejmu marca 1966 je to odločitev še podkrepil. Ob tem obisku je prišlo tudi do odločitve, kateri inozemski proizvajalec dozatorja, Zgorevalnega lonca ter regulatorja zraka — (najvažnejših delov za pravilno funkcioniranje peči — naj nam 'bi dobavljal te dele. Takoj potem smo pričeli z razvojem oljne peči, ki je bil v glavnem končan v treh mesecih. Na to smo pristopili k odločitvi izdelavnih postopkov, potrebnih orodij, ter konstruiranju .teh. Preko 70 orodij in naprav je bilo skonstruiranih v manj kot dveh, izdelanih pa v manj kot štirih mesecih. Preizkus orodij, ničelne serije, uvajanje montaže itd. — vse to je bilo opravljeno v rekordnem času. Prav tako je ■bilo za gotova dela potrebno najti kooperante, ki bi lahko v (kratkih rokih izdelali potrebne sestavne dele. V začetku decembra pa so potem začele prihajati iz montažnega traku prve peči redne serijske proizvodnje. Dnevno število izgotovljenih peči se je. v teh prvih dneh gibalo od 20 do 40 kom., nato pa je to število poraslo na preko 100 kom. dnevno, medtem ko v zadnjem času ta količina znaša tudi več kot 150 komadov na dan. Seveda je kratek čas, ki je bil na voljo od razvoja pa do redne proizvodnje terjal angažiranost vseh sodelujočih v največji meri. Lahko trdimo, da so se, kar zadeva ekspeditivnost ter prizadevanje, še posebej izkazali tovariši iz tehnologije ikovinske predelave, koristnik-cije orodij, tehnologije toplotnih naprav, površinske zaščite, orodjarne, nabavne službe obrate II. — zlasti izdelovalnice kopalnih kadi — in obrata III., brez katerih bi lahko hitro osvajanje redne serijske proizvod-ne bilo mogoče. Seveda je prišlo pri takem tempu razvoja novega artikla tudi do korektur pri posameznih sestavnih delili, ki so jih zahtevali kooperanti z ozirom na njihove možnosti izdelave; deloma pa jih je narekoval tudi montažni postopek, možnosti varjenja itd. Vendar te spremembe, kot tudi dodatna orodja, ki jih je bilo potrebno konstituirati in izdelati zato ter za nekatere sestavne dele, ki smo jih namenili kooperantom, teh pa nismo mogli dobiti v zahtevanih rokih, niso povzročile večjih zastojev pri osvajanju za redno proizvodnjo. Ko se je pričela proizvodnja, je bilo potrebno zagotoviti redni dotok vseh sestavnih delov, ■veznih elementov itd., ki jih ima oljna peč okoli 110. Tukaj je včasih prišlo do zastojev zaradi objektivnih (kooperanti) in subjektivnih razlogov, vendar pa se te pomanjkljivosti v vedno večji meri odpravljajo. Ne smemo pa pozabiti, da se pri dnevni proizvodnji maksimalno 160 oljnih peči porabi 17600 sestavnih delov in vezanih elementov na dan v montažnem oddelku, kar zahteva organizacijske ukrepe z ozirom na dotok materiala, ki jih pri ostalih naših proizvodih doslej nismo bili vajeni. Ostra konkurenca na domačem tržišču — saj je poleg nas v državi še okoli 12 proizvajalcev oljnih peči — nadalje boljši pogoji za emajliranje, možnosti 'poškodb pri transportu, nadaljnji uporabi ter zahteva po lepšem izgledu in večji funkcionalnosti, so pogojevali nadaljnji razvoj in tako smo sedaj v zaključni fazi priprav za redno serijsko proizvodnjo rekonstruirane peči. Kot prvi proizvajalci v državi pa bomo opremili našo oljno peč tudi z napravo za električni vžig. Nujno pa je, da naša oljna peč s kapaciteto 5000 kcal. ne bo unikat v našem asortimanu, temveč da razvijemo naprej še večje enote, delavniške oljne peči, bojlerje za kopalnice z oljnim gretjem, morda tudi dodatni štedilnik itd. Pri tem pa si kot tehnik želim, da bi — do odločitev o tem, v katero razširitev asortimana s tega področja bomo krenili, prišlo hitreje kot doslej. Razvojni službi je potrebno pustiti več časa za temeljito pripravo prototipa, tehnološki pa več časa za snovanje tehnoloških postopkov in konstrukcije orodij in naprav ter uvajanje proizvodnje. V takem primeru namreč ne bo prišlo do motenj in potreb po improvizaciji v redni serijski proizvodnji, do katerih pri pripravah, ki se vrše v časovni stiski, žal mora priti. Z drugimi besedami — danes bi želel imeti v miru snovan in izdelan prototip, s katerega redno proizvodnjo naj bi pričeli za prihodnjo kurilno sezono. V. Š. NEKAJ 0 PRAVILNIKI 0 VAROVANJU POSLOVNE TAJNOSTI Na eni zadnjih sej je upravni odbor sprejel osnutek pravilnika o varovanju poslovne tajnosti. Namen tega pravilnika je, da se zavarujejo posebni interesi podjetja in njegovih poslovnih partnerjev ter splošni interesi našega gospodarstva. Osnutek določa, kaj je poslovna tajnost. To so v glavnem tisti dokumenti, ki morajo biti po zakonu varovani kot poslovna tajnost in tisti, ki jih sam pravilnik dolbča kot poslovno tajnost. Iz osnutka pravilnika izhaja, da morajo vsi delavci, ki so v jem čuvati poslovno tajnost. To poslovno tajnost morajo čuvati tudi po prenehanju delovnega razmerja s -podjetjem ali po prenehanju članstva v organih upravljanlja. Pravilnik podrobno določa, v katerih primerih je dovoljen vstop tujim osebam v podjetje in v 'kakšnem spremstvu, pri čemer vključuje tudi razne ekskurzije in podobno. Za vsako spremstvo mora biti določena primerna oseba, ki ima iz določenega področja ustrezno strokovno znanje. Za tujo osebo velja vsak, ki ni v delovnem razmerju s podjetjem. V pravilniku je tudi podrobno določeno, kateri delavci, ki delajo na določenih delovnih mestih, lahko sprejemajo tuje osebe in vodijo z njimi razne poslovne in druge razgovore. Čeprav se je uredniški odbor tudi doslej strogo ravnal po zakonitih pravilih kar zadeva poslovne tajnosti, ne bo odveč, če povemo nekaj, kar vsebuje v zvezi s tem navedeni osnutek pravilnika. Zlasti zato ne, ker nas včasih naši bralci vprašajo to in ono o objavah in so celo nekoliko nezadovoljni, če ne objavimo vsega, kar si želijo, »člani raznih odborov in komisij kot tudi uredniški odbor tovarniškega glasila EMAJLIREC morajo varovati poslovne tajnosti ter odgovarjajo osebno za objavo vsakršnega gradiva, s katerim bi bila kršena poslovna tajnost« — pravi med drugim omenjeni pravilnik. če se na sejah organov upravljanja obravnavajo podatki, ki so poslovna tajnost, je tisti, ki vodi sejo obvezen opozoriti člane organov upravljanja, da je to poslovna tajnost. Pravilnik določa med drugim, da je .potrebno vse listine in podatke, ki predstavljajo poslovno tajnost podjetja, skrbno varovati in hraniti, kakor tudi to, kdo lahko dovoli, da se te listine prepišejo ali odnesejo iz podjetja. Osnutek pravilnika o varovanju poslovne tajnost podjetja bo dan na vpogled članom kolektiva po predpisanem postopku, nato pa bo predložen v potrditev delavskemu svetu. NOVO V KNJIŽNICI ■ Horstmann D.: «ALLGEMEINE GESETZMÄSSIGKEITEN DES EINFLUSSES VON EISENBEGLEITERN«. Köln 1964. - Böhm H. H.: »NICHTLINEARE PROGRAMMPLANUNG Wiesbaden 1959. - Stock E.: »TASCHENBUCH FÜR DIE FARBEN- UND LACKINDUSTRIE SOWIE FÜR DEN EINSCHLÄGIGEN HANDEL«. Stuttgart Gnamm H. und W. Sommer: »DIE LÖSUNGSMITTEL UND WEICHMACHUNGSMITTEL«. Stuttgart 1958. Büchner H.: »MODERNE METALLBEARBEITUNG«. München 1956. Stade G.: »TECHNOLOGIE DES SCHLEIFENS«. München 1962. ■ Charchut W.: »SPANENDE WERKZEUGMASCHINEN«. München 19621 EÀiu^ltiheo----------——— * TO IN OXO O MEHAN OGRAFIJI STROJI Z MOŽGANI V mehanografskih oddelkih najdemo večkrat napis: »Za- htevna dela opravimo hitro, na čudeže je treba malo počakati«. In tako je tudi! Pričakovanja so velika, uspehi, ki jih dosežemo z mehamografskimi stroji, pa so velikokrat manjši, včasih tudi večji. Od česa je to odvisno? Odgovor na to vprašanje najdemo sami, če se seznanimo s predpogoji in z načinom dela, ki ga zahtevajo ti stroji. Mehanografski stroji so kot vsi stroji, sredstvo (pripomoček) za delo in nič drugega, samo, da jih uporabljamo za obdelavo podatkov in ne za izdelavo predmetov. Uporabljamo jih za urejanje podatkov za računanje, za pisanje itd. Konstruktor, tehnolog, terminée, razpisovalec, evidentičar, knjigovodja, kalkulant — vsi so uporabljali pri svojem delu najprej svojo glavo (razum), pa še papir in svinčnik, pozneje enostavne pripomočke za pisanje in računanje, v zadnjem času pisalne, računske in knjižne stroje. Danes so v uporabi za raznovrstna dela avtomati sistema luknjanih kart in elektronski računalniki. Kakor se je spremenil način izdelave zaradi novih proizvodnih pripomočkov, ki so se razvili od kladiva in drugega ročnega orodja pa vse do avtoma-tov( kot je to npr. naša večstopenjska stiskalnica), tako so se razvili trdi pripomočki za obdelavo številk, ki so zveste spremljevalke proizvodnje. Od svinčnika smo prišli do avtomatov, ki delajo hitro, točno in kot pravimo — sami. In vendar so to Od IBM strojev lahko pričakujemo obdelavo podatkov in izdelavo poročil, ki jih rabimo pri poslovanju v zvezi s proizvodnjo. Ta poročila morajo biti izdelana v primerjavi z dosedanjim ročnim načinom dela: — bolj točno, natančno: — bolj podrobno, razčlenjeno; — v lepši obliki; — predvsem pa hitreje. Od teh strojev lahko pričakujemo še naslednje koristi in prednosti: — vsak podatek je mogoče v vsakem času ponovno obdelati, hitro in točno; — podatke je mogoče strojno kontrolirati in primerjati (sigurnost obde- ostali samo stroji, orodja v naših rokah. Brez našega razuma, brez načrtov dela, brez oblikovanja (tehnologije) dela in brez dobre organizacije dela, in zmorejo ničesar. Obračuni in poročila (izdelki), ki jih dobimo s temi stroji so toliko dobri, točni in kvalitetni, kolikor dobri so začetni podatki (¡delavni material) in strojni program dela (tehnološki postopek). Z drugimi besedami, kvaliteta in korist strojne obdelave sta odvisni od kvalitete priprave izvirnih podatkov in organizacije poslovanja za pripravo podatkov, če ti dve nista dobri, so tudi izdelki (poročila) slabi. Sigurno je utemeljen še drug napis, ki ga najdemo izpisanega z velikimi črkami v vseh prostorih firme IBM ene od proizvajalcev teh strojev. Ta napis glasi kratko »MISLI«. S tem je povedano vse. Samo dobro zamišljena rešitev neke naloge, dober program dela in dobro premišljena in izpeljana organizacija dela uspe izkoristiti vse možnosti, ki jih daje konstrukcija mehanografskih strojev. Menim, da je sedaj jasno, kje iskati vzroke za uspehe in neuspehe na tem področju dela: samo v človeku. Uspeh je odvisen od tega, kako znamo upo-ra-liti svoje možgane in sredstva dela, ki so nam na razpolago. Sicer pravimo elektronskim strojem tudi: elektronski možgani (ker si podatke »zapomnijo«), vendar misliti še ne znajo! lave); — podatkov ni mogoče potvarjati in ne nekontrolirano popravljati (to seveda nekatemm ni všeč); — organizacijske pomanjkljivosti postanejo očitne (tudi to ni vsem všeč); — človek je sproščen ročnega rutinskega dela (računanje, pisanje itd.), njegovo znanje in razum je mogoče uporabiti za bolj koristna dela; — produktivnost v pisarnah se poveča, predvsem v dobri organizaciji dela. IN KONČNI CILJ? Vodstvo delovne organizacije mora dobiti poročila hitro, točno in pravočasno. Poročila, ki pomagajo slediti dogajanjem v proizvodnji, dajejo osnovo za hitro in pravilno ukrepanje vodstva in omogočajo doseči denarne prihranke (štediti obratna sredstva). Boljši bo stroj, boljši bodo rezultati! Seveda ni vedno vse idealno. Stroj se lahko pokvari in s tem pride do zamud pri delu. Zahteve do delavcev, ki pripravljajo podatke so večje (izvirni podatki morajo biti točni, če hočemo dobiti točna poročila), priprave so zahtevne in zamudne. KAKO JE Z OBRAČUNOM MATERIALA Obračun materiala z IBM stroji se uvaja že nekoliko mesecev. Obenem je bil delan ta obračun tudi ročno. To je bilo potrebno, ker je ta obračun v našem podjetju prvenec na IBM strojih in je bila potrebna obojestranska preizkušnja in izbiranje izkušenj. Težave in pomanjkljivosti so še, bo jih pa vedno manj. Pojavi so slični kot pri osvajanju nove proizvodnje, oziroma novih izdelkov, v proizvodnji. V bodoče se bo mogoče tem pomanjkljivostim izogniti z boljšo pripravo, šolanjem, z boljšo organizacijo predvsem pa s poostreno disciplino pri pripravi podatkov. KAJ DELAJO STROJI PRI OBRAČUNU MATERIALA? Pri obračunu materiala je potreben samo še primarni izpis podatkov o spremembi v zalogi materiala t.j. o dohodku ali izdaji. Vse ostalo opravijo stroji. Podatke prenesemo v luknjane karte, te nato stroji sortirajo (zberejo po šifri materiala), poiščejo pripadajoče cene, izraču- ZA Y — TUNEL V AMSTERDAMU Prihodnje leto bo oba dela Amsterdama povezal med seboj 1040 m dolgi podvodni tunel, ki bo delno rešil transportne probleme holandskega glavnega mesta. Graditelji kanala iznašajo posebne lastnosti in prednosti emajliranih stenskih plošč za Oblogo steft v predoru. Preizkušali so tri sisteme emaj- najo vrednost za izpisano količino materiala, izpišejo dnevnik o prometu materiala in knjižijo izračunajo zalogo ob koncu me-vijo še druga poročila, kot prašeča. Z istimi karticami napra-gled nabav, pregled porabe za režijo, porabe za proizvodnjo po delovnih nalogih, pregled prodaje itd. Vendar so to osnove dela. Važnejši so drugi podatki, ki jih dobimo s pomočjo istih kart, kot pregled gibanja zalog in obračanja materiala, pregled gibanja cen, pregled »mrtvega« materiala (npr. so materiali, ki ležijo že 10 let neuporabljeni v skladišču). Te naloge je mogoče razširiti na poročila, ki izredno ¡koristno služijo nabavni 'ta prodajni službi, pripravi dela, pri planiranju potreb in zalog, tehnologom pri standardizaciji in še in še. Vedeti je treba kaj rabimo, kaj hočemo dobiti t.j. postaviti in točno vpisati nalogo, potem pa pripraviti pogoj-3 za strojno obdelavo. Seveda trajajo take priprave tudi leta. S tem moramo računati. Velika korist bo dosežena šele s strojno pripravo in spremljanjem celotne proizvodnje (material ¡4 delo), vendar so za to potrebna obsežne priprave in drugi boljši stroji, elektronski stroji. Sedanji stroji so svojo vlogo skoraj že odigrali, ker naj bi. služili samo za organizacijsko priprave in za preizkus osnovnih rešitev obdelave podatkov. Končno naj omenilo le še, da je Železarna Jesenice samo 'i urejeno evidenco materiala Z IBM stroji zmanjšala zaloge toliko, da je prihranila na obrestih za zmanjšana obratna sredstva toliko, da so s tem prihrankom plačali stroje. Ta in še drugi rezultati IBM strojev so jih ohrabrili za nabavo novega elektronskega sistema, ki bo stal okrog poL milijarde starih dinarjev. Kaj pa pri nas? B. H. liranih stenskih oblog. Od plošč iz sintetičnega materiala, i« stekla in emajliranih plošč so se najbolj obnesle poslednjo» ker so vsem zahtevam najbolje zadovoljile. V dvojnem (Y) predoru bodo obložili 10.000 m2 notranjih površin z žifcstkni, svetlomodrimi ploščami, izdelanimi v e ma j i V’« nici IJssel, Dieren na Nizozemskem. B. H. KAJ PRIČAKUJEMO OD MEHANOGRAFIJE EMAJLIRANE PLOŠČE KOT SODOBNA STENSKA PREVLEKA v potno torbo Deset minut preden se je v tovarni poslovil od svojih dolgoletnih sodelavcev, je Srečko podpisoval pošto z datumom 30. september. Dva dni kasneje je namreč že začel z delom v drugi delovni organizaciji na novem delovnem mestu. Kaj naj mu torej napišemo na pot poleg vseh tistih priznanj in zahval, ki so ga spremljale zadnje dni v naši tovarni. Vsi smo ga dobro poznali, zato so besede o njem skoraj odveč. Poznali smo njegovo vedrino, neposrednost, cenili njegov pristen odnos, poštenost in odnos do dela. Če danes odhaja, nam je zato tako kot članom kolektiva, ki je izgubil dobrega člana in kot prijateljem, žal. Ali kot je ob neuradnem slovesu dejal Ivo Brenčič: »Prijetna druščina sodelavk in sodelavcev, ki se je danes zbrala za tem omizjem ob odhodu dragega Srečka — direktorja v sektorju prodaje in zunanje trgovine, se verjetno v tem trenutnem veselem razpoloženju niti ne zaveda, da izgublja iz svoje delovne sredine sposobnega vodilnega strokovnega sodelavca, ki je skoraj 8 let vlagal vse svoje znanje in izkušnje za dobrobit številčno najmočnejšega celjskega kolektiva ...« Srečno in uspešno pot torej Srečko in oglasi se kaj! Zaradi nekaterih nejasnosti je dobila po sklepu upravnega odbora kadrovska služba navodilo za izvajanje pravilnika o pospeševanju stanovanjske gradnje in oddajanju stanovanj kadrovski službi, po katerem tvorijo stanovanjski sklad za kadre vsa tista stanovanja, ki so bila po letu 1950 dodeljena s sklepom organov upravljanja posameznim strokovnim delavcem. S temi stanovanji razpolaga ob izpraznitvi upravni odbor. Upravni odbor odloči, kateremu strokovnemu delavcu se izpraznjeno stanovanje ali stanovanje, ki je namenjeno za strokovne delavce v novih hišah dodeli. Če praznega stanovanja, namenjenega za strokovne delavce, ni mogoče pravočasno zasesti, se po sklepu upravnega odbora tako stanovanje odda na razpolago stanovanjski komisiji, ki ga odda v skladu z določili pravilnika o pospeševanju stanovanjske gradnje in oddajanju stanovanj drugemu interesentu, vendar upravni odbor sklepa istočasno o tem ali se pri prihodnjih razpoložljivih stanovanjih oddano stanovanje vrne v stanovanjski fond za kadre, ki z njim razpolaga po pravilniku o pospeševanju stanovanjske gradnje in oddajanju stanovanj upravni odbor. Upravni odbor sklepa o dodelitvi stanovanj za strokovne kadre samo na predlog glavnega direktorja. V svojem sklepu navede komu naj se dodeli stanovanje in velikost tega stanovati ja. O času, kraju in stanovanjski hiši, v kateri naj bo dodeljeno stanovanje interesentu, odloča glavni direktor na predlog kadrovske službe. Seveda lahko glavni direktor pooblasti tudi kadrovsko službo, da o tem odloča, vendar s posebnim pismenim pooblastilom. ej KISIINOODPORNI EMAJL XF 44 ZA APARATE V KEMIČNI INDUSTRIJI Podjetje TANKFABRIEK GE-ERTRUIEDENBERG na Nizozemskem je dobilo od enega svojih odjemalcev poročilo, da so vključili v proizvodnjo stari, odprti dvostenski kotel, ki so iga na novo emajlirali z novo frito XF 44. V poročilu navajajo, da so v kotlu izvajali reakcije, destilacije in ostale kemične procese .s spodaj naštetimi (ne kemično čistimi) snovmi, pri tem pa je ostala emajlna površina gladka in ne kaže nobenih znakov razdejanja: mravljična kislina; ,etilni alkohol, *polifosforna kislina, *urotropin, *fenilocetna kislina, nezaščitene alifatske kisline, *aromatski aldehidi, *eterična olja, *koncentrirana in razredčena žveplena kislina, amilni alkohol, *salicilna solna kislina, razredčena solna kislina, bencol, aceton, petrolej (bencin). Z * označene snovi so ogrevali na 125 do 140'C. Vse informacije in vzorce nudi na zahtevo Ferro Enamels. SREČKU JAMNIŠKU O pridobitvah kolektiva v oddelku za družbeni standard smo že poročali — prenovljena »kantina« je zdaj res primerna. Zdravko Trogar — podpredsednik celjske občinske skupščine je obiskal naše uredništvo. V razgovoru s predstavniki kolektiva se je posebej dotaknil vprašanja stanovanjske izgradnje in komunalne ureditve stanovnjskih sosesk. Več o obisku v prihodnji številki. 0 STANOVANJIH ZA KADRE PRIPRAVE MLADIH NA REDNO LETNO KONFERENCO i zkušnje pri delu v ZM nas že nekaj let opozarjajo, da se aktivi ZM, posebno pa še vodstva aktivov premalo skrbno pripravijo na konference. Konference aktivov so vse preveč orientirane k površnim ocenam mladih ljudi v kolektivih, na terenu ali v šoli. Do tega je predvsem prišlo zato, ker so nekateri aktivi dobivali navodila in stroge smernice višjih organov ZM, tako da so vso ostalo problematiko jemali povsem ne-konkretno, v drugih primerih pa so nekateri aktivi hoteli biti mladi vEMO s svojimi konferencami transmisija vsebine političnega dela ostalih političnih organizacij. Konference so prevečkrat izzvenele le kot nujno zlo v delu aktiva, niso pa bile resnični delovni dogovor in politična analiza ter ocena razmišljanj, mnenj in predlogov mladih ljudi. Konference aktivov ZM morajo postati resničen dogovor mladih, ki bo temeljil na celotnem delu mladih ljudi, ki bo povezan z življenjem kolektiva, ki bo nakazoval angažiranje mladine v samoupravnih, ekonomskih in političnih ciljih sredine, v kateri ta živi in dela. Zato so izredno važne priprave na samo konferenco aktiva ZM, kjer mora biti angažiran širok krog mladih ljudi, ne pa samo predsednik, sekretar in blagajnik, kot se je to pogostokrat pojavljalo. Predhodne priprave na konference morajo pokazati najaktualnejše probleme, ki naj jih obravnava konferenca, saj bomo s tem zagotovili, da bo interes mladih ljudi mnogo večji, če se bodo obravnavala vprašanja, za katera so oni prepričani, da mora ZM o njih spregovoriti. V letošnjem letu se mnogo govori o novem načinu organiziranja mladih ljudi, o vsebinski orientaciji in poglavitnih vsebinskih nalogah ZM. Pripravljajo se nova programska načela in nov statut ZMJ. Mladina sama je opozorila na potrebo izdelave teh novih dokumentov, ki bodo jasneje opreder lili vlogo in način organiziranja ter vsebine dela ZMJ. Te razprave pa ne smejo biti enostan-ske temveč morajo izhajati iz konkretnih razmerij, v katerih živi današnja mladina. V naši delovni organizaciji bomo govorili o problemih, ki zadevajo nas in ki so neposredno vezani na našo organizacijo. Zveza mladine mora biti usmerjena v vzgojo mlade- ga človeka za dobrega samoupravljavca in v krepitev samoupravnih odnosov v naših kolektivih in na terenu. Za takšno organiziranost in aktivnost pa bomo morali poiskati najizvirnejše oblike, ki bodo nudile možnost, da bodo mladi ljudje aktivni znotraj samoupravnih dogovorov ter odločitev. Da bi se tudi naša bližnja konferenca odvijala nekako v smislu občinske organizacije ZM in ostalih aktivov bi podal nekaj sugestij, ker bo le-to zagotovilo akcijsko enotnost pri reševanju nekaterih najaktualnejših problemov v podjetju in komuni, ki so kakorkoli povezani. Jasno pa je, da so ta vsebinska izhodišča le načelni predlo- gi, ki jih mora naša konferenca konkretizirati z ozirom na položaj v podjetju. 1. vloga samoupravnih organov, njih ocena in sodelovanje mladih v njih; 2. poslovni uspeh podjetja in perspektiva podjetja; 3. odnos mladih do dela (delitev dohodka, nagrajevanje); 4. ocena organiziranosti moči in aktivnosti ZM in ostalih političnih organizacij pri uveljavljanju samoupravljanja; 5. možnosti in situacija na področju izobraževanja (kulture, rekreacije in podobno); 6. povezanost z vprašanji, ki so pomembna za celo komuno (šolstvo, kultura, zdravstvo, komunalna ureditev itd.); 7. ocena položaja in perspektiva interesnih mladinskih organizacij (Počitniška zveza, Zveza tabornikov itd.); 8. delo mladih komunistov in sprejemi v ZK; Kot sem že omenil so to le ključna izhodišča za politično delo mladine, vsekakor pa bo potrebno na konferenci spregovoriti tudi o disciplini v podjetju in še o nekaterih drugih perečih stvareh, te teze pa naj bi bile le središče konference. Želel pa bi, da bi na konferenci iznesli tudi druge probleme v podjetju in mladinski organizaciji in, da bi se diskutanti na to pripravili. ž. J. KAJ NAJ DELAMO? Prejšnji teden so se sestali predstavniki vseh družbeno-po-litičnih organizacij, predstavnik VO podjetja, pomočnik glavnega direktorja in predsednik občinskega komiteja ZMS Celje. Sestanek je bil sklican na željo vodstva aktiva ZM EMO, da bi se pogovorili o nadaljnjem delu mladinske organizacije v podjeatju, saj ta zavzema vedno vidnejše mesto v družbi kot politična organizacija. Mladinci smo povabili predstavnike z željo, da nam povedo, kaj katera organizacija oziroma organ od nas pričakuje, kaj naj mladi delamo, da bo delo v interesu ZK, sindikata, podjetja in vodstva kot samoupravnih organov. Iz razgovora so se izkristalizirali naslednji odgovori: Vodstvo: Vodstvo podjetja vidi v mladinski organizaciji kader, ki bo na površju nekje čez 5 do 10 let, in da bo ta kader takrat sposoben voditi delovno organizacijo, odločati o važnih stvareh, ga je potrebno sedaj pripraviti, kar pa se lahko doseže 'največ preko mladinske organizacije, seveda, če ta dela kot je potrebno. Predvsem je treba podčrtati problem izobraževanja, saj bomo v podjetju rabili vedno bolj strokovni kader, torej kader, ki je že v podjetju in se bo moral ponekod še dodatno izpopolnjevati z novimi metodami dela, v nasprotnem primeru pa ga bo potrebno zamenjati z novimi kadri. Mladim naj bi polagala posebno pozornost tudi disciplini v podjetju in naj bi bila kot mno- goštevilna organizacija v pomoč vodstvu podjetja pri izvrševanju posameznih nalog. ZK: Treba je . delati v smeri dopolnilnega izobraževanja, potrebno je večje sodelovanje med mladino samo, kot med mladimi in ZK, potrebno je odpraviti komplekse med podeželsko in mestno mladino, med nižješolskim in strokovnim kadrom, mlade ljudi je treba zainteresirati in pritegnili za delo, ki bo koristno za družbo, čimveč mladih, sposobnih ljudi je treba imeti v samoupravnih organih podjetja in v vodstvih družbeno-političnih organizacij. Vzporedno s političnim delom pa naj bi razvijali tudi zabavno življenje v obliki prireditev, ekskurzij in podobnega, kar bi mlade razveselilo in zadovolji- lo. Sindikat: Treba je dati poudarek na izobraževanje, odpraviti je treba nezainteresiranost, bolj se mora poudariti športna dejavnost in pritegniti mladino k delu v organizaciji. Predstavnik UO: Od mladine pričakujemo precejšnjo pomoč, predvsem v izpolnjevanju delovnih dolžnosti, pri vzpostavitvi discipline v podjetju, v spoštovanju in zaupanju predpostavljenih, aktivno sodelovanje v samoupravnih in družbeno-političnih organizacijah, mladina se mora dodatno izobraževati, glede na tempo razvoja družbenega standarda. Občinski komite ZMS Celje: Mladina se mora med drugim zavzemati za pravilno delitev dohodka, za pravilno izvajanje kadrovske politike, kot mnogoštevilna organizacija, ki lahko vpliva na splošno vzdušje v podjetju, mora skrbeti, da bo to vzdušje dobro — pravo, sodelovati mora z ZK, samoupravnimi organi in drugimi organizacijami, še posebej tesno pa z vodstvom podjetja. Delo mladine naj bi bilo porazdeljeno po interesnih skupinah. To so zaključki razgovora s posamezniki, ki so prisostvovali na sestanku. Poleg tega nam je vodstvo obljubilo vso podporo pri organiziranju seminarjev, pri organiziranju raznih strokovnih ekskurzij, ki bodo v interesu podjetja, strokovno pomoč pri raznih predavanjih ipd. Rečeno je tudi bilo, da bi naj naša mladinska organizacija organizirala prireditve v krajih, kjer je doma dosti mladine iz naše delovne organizacije, saj bi tako tudi ta mladina izven mesta občutila delo organizacije kot celote. Sestanek se je pokazal kot zelo koristen, saj smo tako na konkreten način dobili smernice za naše delo v bodoče in bo laže tudi sestaviti program dela in ga izpolnjevati z vsestransko pomočjo. Žnidar Jože Mladinci ne pozabite na kon-fererfco aktiva! za nas! Ribe smo vzeli s seboj in gospodinja nam jih je spekla za »desert« po večerji. Vrnili smo se zelo pozno — na smrt utrujeni. JADRANSKE BARAKUDE — POTOMKE STAREGA RIMA 3. 7., ponedeljek. Včeraj so prišli v Pirnat kolegi iz podjetja — člani LT, da bi posneli nekaj scen iz našega življenja. Najeti smo morali še eno barko; našli smo nekega zanimivega izkušenega pomorščaka, ki si je na stara leta kupil majhno barko in se zdaj ukvarja s prevozom turistov med »Kapitan« je dal povelje za odhod, barko pa je treba odvezati od »keja«. kako se pase vsa bleščeča »ljubica«, tako lepa in čudovita v svojih devetih barvah, — je navdušeno nadaljeval A ... — Moje srce je odšlo k njej. Revica! In potem še strelica. — Amorjeva? — je vprašal Snajperist. — Ne! železna! — je odvrnil A ... in dodal: — Ali niste videli, da je bila še. mrtva v čolnu — na suhih deskah, lepa kot Venera — boginja lepote? In če se je je kdo dotaknil, je vzdrgetala kot moker psiček. V zadnjih trenutkih je hrepenela v svoj svet — na poi . življenja, ki je zanjo za vselej pretrgana. Ko smo obirali dišeče meso Z ribjih hrbtenic, se A..', jedi sploh ni dotaknil. Pri povratku smo se ustavili na konici Plavnika in nalovili še nekaj rib za domov. V plitvi vodi okoli dna, kjer so bile posejane po dnu številne skale, da smo se komaj gibali med njimi, so plavale večje jate šparov, ciplov in brencinov. »Cipi« in »brencin« sta precej podobni ribi. Obe sta podolgovati, zgoraj temnosivi, na trebuhu srebrnobeli. Prvi zraste do sedemdeset centimetrov in je do tri kilograme težak, drugi pa celo do enega metra in teže deset kilogramov. Cipi ljubi nizke peščene obale, brencin pa tudi svobodnejši svet in slajšo vodo ob izlivih rek. Čeprav smo imeli na tem »rtu dobre nade«, kakor smo ga začeli imenovati navdušeni AKCIJA »HOBOTNICA« šparom in s štiriinpol kilogramskimi brencini, ki so bili za nas »majhne ribiče« še dolgo časa lepe sanje, kajti z našimi »fed-račami« majhnega dometa se nismo mogli primerjati z težko zračno puško, ki je ta čas še nismo bili navajeni: »banja« bližnjimi otoki. »Kapetan Bar-ba« nam je še pred odhodom povedal marsikaj zanimivega o morju in o svojem stiku z njim: o burjah, ki jih je preživel, o morskih zvereh, strupenih ribah in podobnem. (Nadaljevanje prihodnjič) (Nadalj. s prejšnje številke) — Za skalo sem bil opazil veliko ribo, da me je kar stisnilo pri srcu, — je dejal. — Takrat se mi je zdelo, da je morski pes. Pritisnil sem na petelina in zgrešil... — — Še sreča, da si zgrešil, — ga je prekinil Snajperist. — Kajti, če bi bil zadel, ležal bi zdaj v njegovem trebuhu in plul brez vozovnice po širnih morjih. — Smrti in morskih psov se ne bojim in morja tudi ne, — je odvrnil A ... — Morda se nekoč srečam z njim, toda to zdaj ni važno. Če je bil ali ne — zdaj je mimo. Toda potem sem opazil na »travniku« za čerjo, Izkrcavanje na Kornatih — Da bi jedel ribe!: — je de- jal. — Ali ni dovolj, da jih ubijam? Ko jo vidim mrtvo pred seboj ali ranjeno na osteh, se mi zasmili, da bi zajokal; moram jo sneti s'sulice, da jo do kraja pokončam. — Ali misliš, da si ti drugačen od ostalih?! — sem ga potolažil. — Če hočeš spoznati tisto, kar ti je všeč, moraš prej sprejeti to, kar te odbija. Tudi meni se včasih zdi, da streljam ravno tisto, kar v morju najbolj ljubim in na kar moram streljati, če sploh naj spoznam, da tega pravzaprav ne želim počenjati. amaterji, vsi veliko lovske sreče, je odnesel rekord lova spet »lovec na velike ribe«. Po eni uri se je vrnil (omenjam samo pomembnejši plen) z velikim PLAVANJE 25. avgusta je bilo plavalno tekmovanje ekip sindikalnih podružnic, katerega se je udeležila tudi naša ekipa, ki je kljub okrnjeni postavi zasedla c-dlično drugo mesto v kategoriji do 35 let starosti. Predno poročamo o tekmovanju v posameznih disciplinah, naj v prvi vrsti pohvalimo naši starejši članici Travner Anico in Jan Milico, ki sta bili edini udeleženki starejšega razreda (do 35 let) in sta tudi osvojili točke za našo sindikalno podružnico, zato jima veljajo iskrene čestitke, obenem pa priporočamo vodstvu naše sindikalne podružnice, naj to prizadevnost posebej nagradi s kakšnim priznanjem za naše naj starejše udeležence v takih rekreativnih športnih tekmovanjih. Spet se vsiljuje vprašanje: KJE SO BILE MLADINKE? — tovariši iz mladinskega komiteja imate torej spet priložnost kritizirati avtorje sličnih člankov! Nemalo smo bili presenečeni, ko smo opazili med nami najstarejšega udeleženca tekmovanja tovariša Jožeta Zidanška — vodjo prodaje, ki je z odličnim časom odločilno pripomogel k lepi zmagi naše štafete 4 X 50 m mešano in čeprav so tu plavali samo tekmovalci mlajši od 35 let, ni to tovariša Zidanška motilo, pa tudi ustrašil se ni mlajše konkurence, nasprotno, s svojim poletnim in stilno lepim plavanjem je mnogo pripomogel k dragocenim tekmovalnim točkam v tej štafeti. Tovarišu Zidanšku iskrene čestitke, mlajši pa naj se zgledu- jejo, kako se je treba boriti za svojo sindikalno podružnico. Krivico bi delali, če bi prezrli tovariša Mravljaka, neumornega športnega plavalnega delavca, ki je v konkurenci starejših članov dosegel odlično drugo mesto ter dokazal, da je pla-valno-rekreacijsko tekmovalno plavanje priljubljeno tudi med starejšimi člani kolektiva. Tudi njemu veljajo naše čestitke. Priznati moramo, da so nas naši mlajši tekmovalci, to je mlajši kot 35 let, malo razočarali, če primerjamo rezultate iz prvega tekmovanja, to je 22. 7. 1967, kjer so naši tekmovalci pobrali skoraj vsa prvi tri mesta. Priznati pa tudi moramo, da je bila tokrat ekipa malo okrnjena in seveda tudi voda ni bila več tako topla, saj je zadnje čase vreme nagajalo, tako, da se naši udeleženci že precej časa tudi niso kopali, da bi s tem dobili potrebno kondicijo. Kljub vsemu pa je tudi prav dober uspeh v skupnem plasma-nu dokazal, da smo tudi v plavalnem športu med vodilnimi sindikalnimi podružnicami celjskega industrijskega bazena. Posamezniki pa so dosegli naslednja mesta in točke za našo sindikalno ekipo: 50 m prsno moški do 35 let Ivančič 5. mesto, Zorko I 6. mesto, Ratej 11. mesto. 50 m prosto moški do 35 let Cvetko 5. mesto, Mimik 10. mesto, Zorko II 12.—13. mesto, Jeršič 12.—13. mesto, Oštir 15. mesto, Vasic 28. mesto. Štafeta 4 X 50 m mešano EMO prvo mesto. 50 m prosto nad 35 let Mravljak 2. mesto. 50 m prsno ženske nad 35 let Travner L mesto, Jan 2. mesto. Ekipno do 35 let 1. PROSVETA, 2. EMO, 3. ZLATARNA, 4. KLIMA, 5. KOVINOTEHNA itd. Ekipno nad 35 let 1. ZLATARNA, 2. LIBELA, 3. EMO, 4. KLIMA itd. Ekipno ženske nad 35 let 1. EMO, 2. KOVINOTEHNA. | Drap Spila! f Ti uboga naša Spila, i' nikar ne muči se tako nesreča lahk’ bi se zgodila, * prehitro bi po tebi bič. Kdo potem bi kontroliral, kaj po obratu se godi, p kdo delavce bi obiral, če se tebi kaj zgodi. Če te mrzlica res strese (i ob tem planu — hoj pošto j i» pridi Špilica premila, Z rokami služit’ kruhek. svoj. Le pridi, pridi Špilca zala, v slogi pravijo je moč zagvišno boš ti plan spolnila, pokazala boš svojo moč. K-15 ti, ne boš rabila, (i iz uprave v obrat, i' denarce lepe zaslužila, le pridi k nam zdaj f vasovat. MIKI Hoj, Miki nabralo se je precej honorarja, komu naj ga nakažemo? Urednica Pravijo naj spet nekaj našraj-bam. Vem, da velikim gre v nos moje pisanje, za veliko pa jih vem, ki radi prebirajo moja »vtikanja« v kaj. No, mladi so me mislili grdo, moram pa reči, da me očitanja, da nisem konkretna in utemeljena, ne prizadenejo. Ja, moj bog, pa povejte še koga, ki je bolj resen in konkreten kot sem jaz? Gotovo pa je, da sem le bolj konkretna, kot ste vi pri marsikateri stvari. Ja, pa hvala, ko ste me poučili, kakšne vrste organizacije je ZM itd. Malo ste prepozni, ker sem to vedela Že precej prej kot vi. Žal nisem več mladinka, pa to še vedno vem. Nekaj naj pa jaz vas poučim. Če že naslovite »Mladi o Špili«, pišite potem res samo o meni. Mene je motilo, ko, sem opazila, da ne gre ves članek samo meni am. No, pa saj razumem, da se zmotite, ker pač nimate primernih prostorov, da bi se skoncentrirali (posebno če odgovarjate meni!). Ja, nekaj se nekje sliši, da dobite prostore v sedanjih pisarnah oddelka družbene prehrane. No, ja, potem pa boste ja imeli dovolj prostora za vse, za sestanke itd. Samo ne vem, če ni še kje kdo, ki je bolj potreben, prostora, kot ta organizacija. Ja, sicer to ni moja zadeva, v nos pa gre. Vesela sem, da so na sejah toliko sejali, da bo zrasel K-15. Nisem bila še na dopustu in bi bilo zelo nobel, da bi pri teh plačah kot so, dobila takle K-15 še pred dopustom. Tehle 15 jurčkov (starih) bo kar prišlo prav, čeprav ni veliko pri teh mini plačah. Ja, naše plače! Vedno na lepše se obrača. Te- Po tekmovanjih v naslednjih skupinah: odbojki, smučanju, plavanju, nogometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju vodi v generalnem plasmaju naša sindikalna podružnica. Vrstni red pa je trenutno naslednji: 1. EMO 92 točk 2. ŽELEZARNA 88 točk 3. LIBELA 74 točk 4. KLIMA 69 točk 5. KOVINOTEHNA 54 točk 6. ZLATARNA 50 točk 7. IFA 39 točk 8. PROSVETA 37 točk 9. INGRAD 32 točk 10. IZLETNIK 30 točk V tekmovanju sodeluje 31 ekip. V prihodnjih dneh bo razpisano tekmovanje v malem rokometu, malem nogometu in odbojki. Naši fantje in dekleta se naj vestno pripravijo tudi za ta tekmovanja, saj želimo, da bi ob koncu tekmovanja prejeli v trajno last len ookal kot zmagovalci delavsko športnih iger sindikalnih podružnic za leto 1967. gale sedemnajstega pa je bilo nekaj negodovanja. Pa se niti ne čudim, da je tako. Mislim, da tudi delamo bolj »mini«.. Ni veselja do dela, ni denarja, potem še manj veselja in več jeze 77. To bo treba na nek način urediti in nekje ugotoviti vzrok temu. Vendar pa ne bomo tega ugotovili, če bomo mislili, da se za spuščenimi roletami nič ne dela in če ne bomo videli, kako si nekateri med delovnim časom napravljajo dopust. Ja, tov. Černecova, tudi za spuščenimi roletami (luč ni potrebna v tem letnem času!) se tudi da delati in se tudi dela in tudi za roletami je zelo vroče. Če ne bi bile spuščene, pa bi kdo dejal: »Glej jih, mogoče se celo sončijo!« Če ne veste, da nekateri ne delajo med delom, poglejte malo okoli sebe, saj se to pojavlja tudi blizu vas, pa boste videli, čudi me pa, da niste opazili, da sem vtaknila nos tudi v vašo pisarno takrat, ko ste se »kopale v potu svojega obraza«? Vidite, kako se ob nepravem spotikate? Sicer pa tako velja neko splošno mnenje med delavci, da se na »upravi« nič ne dela. in so vsi v črnih plaščih lenuhi. H ja, nekdo pa mora imeti tudi črn plašč, pa čeprav je takšna barva in ni od umazanije. Je Že res, da se v upravi marsikdo ne pretegne in tudi kdajpakdaj zadremlje, kar pa ni nič posebnega tudi v obratu. Toda, morajo biti ljudje za fizično delo in umsko. Tudi to je res, da je precej ljudi, ki bi morali iz pisarn v delavnice, ker so za tisto usposobljeni, pa je že tako, da je vsesorte na svetu. Torej, tovarišica Černecova, brez prevelike jeze! Pa še dovolite odgovor tovarišu Petraku: Pisala sem, da se nekaj sliši. No, sedaj se tudi bere. Lepo, lepo. Jaz vedno pravim, če se nekaj sliši, je tudi nekaj res. Ne vse, nekaj pa. Tako tudi jaz nisem pisala vse, kar sem slišala. No, za to kar sem pisala, pa sami pišete, da je res. Torej :— kaj je potlej narobe? Hvala za predlog, naj si grem pogledati. Odkrito povedano, po vsem kar sem slišala, me ne mika. Pa tudi, sedaj se preveč o tem govori tako, da tako ne bi videli dejanskega stanja. Če je kaj narobe, se potem veliko bolj pazi. No, ob zid me le ne boste pritisnili, ker se vedno ugotovi, da ima tudi jezična baba kdaj prav. Priznajmo pa, nikoli ni vse čisto prav in kritika je zdrava, posebo še v dandanašnjih časih, ko ni ravno vse najbolj zdravo, posebno pa še ne odnosi. Če me še ne bodo v trugo djali, se še oglasim, na veliko žalost nekaterih in veselje drugih, ki se nikoli ne oglasijo, pa vem, da tole čitajo. Vaša Spila ZAHVALA Vsem sodelavcem, ki so ob smrti mojega dragega očeta z menoj sočustvovali, darovali venec, ter ga spremili na njegovi zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujem. “ Skale Amalija ZAHVALA Ob smrti mojega očeta DOLŽAN FRANJA se najtopleje zahvaljujem za venec, izkazano sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Drago Dolžan ZAHVALA Ob težki izgubi dragega ata, starega ata in dedeka BREZOVŠEK FRANCA se zahvaljujem kolektivu in sindikalni podružnici tovarne EMO za venec, tovarniški godbi za sodelovanje in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča hčerka z družino Židan Jožica OGLAS! Fiat Zastavo 600 D prodam — Miloš Jeftič. Ulica 29. novembra 22. Prodam televizor Nikola Tesla — ekran 43 — v odličnem stanju. Drago Capuder, Trubarjeva 55 a — ogled vsak dan od 16. do 17. ure. Prodam 30 komadov kozarcev za vlaganje — pollitrskih, tričetrtlitrskih in litrskih. Naslov v uredništvu. I\asa kriiar^ci VODORAVNO: 1. agresor na Bližnjem vzhodu, 6. čoln za reševanje, ki ga uporablja GRS, 7, veznik, 9. vinska trta, 10. reka v SSSR-u, 12. tuj dvoglasnik, 13. samec domače živali, .15. mestna hiša, 16. zadnja črka. NAVPIČNO: 1. domače moško ime, 2. bog sonca pri starih egipčanih, 3. spis, 4. Irska orig.,' 5. zanka iz vrvi, ki jo uporabljajo kavboji, 8. ni staro, 11. uporablja se za netanje, 14. medmet. Varuško na dom k pol leta staremu fantku za vsak drugi teden iščem. Hedvika Hostnik, tel. 227. iiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir. JOicbtoiftke, vc&tl NOVI ČLANI KOLEKTIVA V AVGUSTU IN SEPTEMBRU: Gašperlin Silvo — topilnica, Pečnik Stane — topilnica, Ružič Ivan — topilnica, Leskovšek Valter — splošna služba, Režen Avgust — izdelava odpreskov, Hren Alojz — orodjarna, Komplet Jože — surovinski oddelek, Zorko Jože-Marjan — orodjarna, Tratnik Vojmir — orodjarna, Kerš Anton — orodjarna, Švab Marjan — orodjarna, Vajdič Miroslav — elektro delavnica, Platovšek Rudi — strojno ključavničarstvo, Verbič Anton — orodjarna, Premšak Ivan — orodjarna, Robič Rado — orodjarna, Gubenšek Jože — elektro delavnica, Kolar Srečko — orodjarna, Pirc Rudi — orodjarna, Žolek Marija — emajlirnica, Šega Helena — uvozni oddelek. IZSTOPILI SO V AVGUSTU: Bučar Nada — sporazumno, Habjan Terezija — poizkusna doba, Tratnik Marija — inv. upokojena, Starki Ana — sporazumno, Gorenjak Angela — inv. upokojena, Jamnišek Srečko — na lastno željo, Pantelič Radomir inv. upokojen. POROČILI SO SE: Horjak Nada — Napotnik, Hribernik Marija — Turnšek, Skaza Kristina — Špeglič, Sinko Marija — Cahon, Malin Ana — Starki, Kajba Željko, Kra-maršek Magdalena — Hrušovar, Jože, Skale Magdalena — Kumer. Vso srečo na novi življenjski poti. V SEPTEMBRU BODO PRAZNOVALI 50-LETNICO KLokočovnik Franc — emajlirnica. Iskrene čestitke! m nun m PROGRAM IN TERMINI FILMOV ZA ČAS OD 1. 9. DO 15.10. 1967. KINO UNION: Od 7. do 11. 9. »DR. NO« ameriški barvni CS Od ll do 15. 9. »ČUDOVITI SVET BRATOV GRIMM« ameriški barvni ob 16. in 18. uri Od 12. do 15. 9. »LJUBEZENSKI PRIMER« jugoslovanski film — samo ob 20. uri Od 16. do 19. 9. »RDEČA PUŠČAVA« italijanski barvni film Od 20. do 21. 9. »MOŽ IZ PRERIJE« ameriški kinotečni film Od 22. do 27. 9. »CESAR PROTI PIRATOM« ameriško-italj. barvni CS Od 28. 9. do 2. 10. »ŽIVETI SVOBODNO« ameriški barvni CS Od 3. do 6. 10. »ŠERBURŠKI DEŽNIKI« francoski barvni film CS Od 7. do 10. 10. »DNEVNIK ŽENE V BELEM« francoski film Od 11. do 15. 10. »ŽIVLJENJE NA VRHU« angleški VW KINO METROPOL: Od 6. do 7. 9. »POROKA POD POGOJEM« češki film Od 8. do 12. 9. »BOEING-BOEING« ameriški barvni film 13. 9. 1967 »ZLOČIN V DEKLIŠKI SOBI« češki film Od 14. do 18. 9. »REVOLVERAš KLEJ« italijanski barvni film Od 19. do 22. 9. »NENAVADNI MENIH« zahod, nemški film Od 23. do 27. 9. »REVOLVERJI IMAJO BESEDO« in »ŠERIF IZ MEDICINE BOW-a-2« ameriška filma Od 28. 9. do 3. 10. »LORD JIM« ameriški barvni CS 4. 10. 1967 »PREKRIŽANI MEČI« sovjetski film Od 5. do 8. 10. »ŽIVLJENJE NA DVORU« Ijenjski poti! Od 9. do 15. 10. »ACTEŠKI ZAKLAD« nemški barvni film KONO DOM: Od 4. do 8. 9. »TOPLI PLEN« francoski barvni CS Od 9. do 10. 9. »MARCO POLO« iugosl.-francoski barv. CS Od 11. do 12. 9. »ONIBABA« japonski CS 13'. 9. 1967 »ZLATA STRELA« italij.-ameriški barvni CS Od 14. do 15. 9. »EKSPRES POLKOVNIKA RYANA« ameriški barvni CS Od 16. do 21. 9. »POSLEDNJI MOHIKANEC« španski barvni CS Od 22. do 24. 9. »REVOLVERAŠ RANCA CASA GRANDE« ameriški barvni CS Od 25. do 26. 9. »LJUBEZEN V LAS VEGA-SU« ameriški barvni film CS Od 27. do 28. 9. »MOJA DRAGA KLEMENTINA« ameriški film 29. 9. 1967 »RIO CONCHOS« ameriški barvni CS Od 30. 9. do 2. 10. »PESEM PRERIJE« jugosl.-nemški barvni CS Od 3. do 5. 10. »BUNNY LAKE JE IZGINILA« angleški CS Od 6. do 8. 10. »ČUDNE ŽENSKE« italij. barvni CS Od 9. do 10. 10. »ZLATO JABOLKO« češki film CS Od 11. do 15. 10. »Z ZAVEZANIMI OČMI« ameriški barvni CS Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk vsak drugi četrtek v nakladi 4.200 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Peter Videnšek, Jože Zidanšek, Mirko Breznik in Vili Korošec. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje