p. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. S prihodnjo številko začenjamo drugo polletje. — Prijazno vabimo k novi naročitvi. — Cenjene naročnike, ki še dosedaj niso poslali naročnine za tekoče leto ali pa. da so poslali samo za pol leta, vljudno prosimo, naj bi zaradi reda kmalo doposlali malo svoto 2 kron, oziroma 1 krone, Gospodarske stvíiri. Grozdni sukač ali kiseljak. K najhujšim ákodljívťeiii na vinski trti je prištevati v onih vinorodnih krajih, kjer se je zelo razmnožil, jfrozdni sukač ali kiseljak. Zato je potrebno, da vsak vinogradnik vć, kako se razvija in Škoduje ta kvarljivec ter kako ga je zatirati v vinogradih. Grozdni sukaČ ali kiseljak škoduje na vinski trti dvakrat na leto in sicer v dveh zarodil). 1'rvi zarod nastopi meseca maja in se razvije tako-ie ; V tem Času prilezejo iz prezinieJili bub grozdnťga sukača majhni, malovidni metuljčki, ki ne merijo z razpetimi krili niti 1 cm poprek. Da je spoznamo, opisimojili: Njili prednja krilca so jasno rumena, a po sredi gre prek njili ostro omejen pas svinčene barve. Ta pas je na gorenjem robu najsirji, proti doljneniu robu se pa zožuje, a proti korenu stoji za njim nekoliko temnili pik. Zadnja krilca so sivjasko-rajava, pri samcu jasnejša nego pri samici. Tipala so kratka in atrčé naprej kakor kljuiiček. Truplo, pipala in tipalnice so rumene kakor slama. Ta metuljček ždi po dnevi s strehasto položenimi krilci, na kakem skrivnem kraji med trtnim listjem, da ga je težko opaziti. Še le zvečer postaja živahen in leta vso noč do ranega jutra, da ae spari. Samice odložijo potem svojih 30—40 jajčic posamezna na raz-cvetja grozdičeva. Ko so to storile, poginejo. Za 14 dnij se izvalijo gosenčice, ki so s prva bele, glavo imajo črno in po hrbtu rudeČkasto progo. Ob straneh in zadaj so nekoliko kosmate in merijo dorastle do 12 mm. Gosenčice preprežejo razcvetja s tanko prejo, se hranijo z nežnimi deli cvetja in onemogočijo tem nastavljenje vinskih jagod. Ako oh ugodnem vremenu trta naglo ocvete, škoda ni posebno velika in večja množina gosenčie gre po zlu. Ce pa zabrani mrzlo vreme, da se cvetje ce more razpihniti in oprasiti, tedaj sežejo gosenčice po njem, da je groza. Ko so se gosenčice nekolikokrat prekožilc, so dorastle, potem se zapredejo med razcvetjem na trtnem listju in se zabubijo. Ker se to dogaja o času košnje, se imenujejo te goscničice tudi ,,8eneni črviči". Meseca julija izleti drugi zarod, ki je mnogo-stevilneji od prvega. (Oplojene samice polagajo pa sedaj jajčica na nezrele grozdne jagode. Gosenčice, ki pridejo iz njih meseca avgusta, zavrtajo se blizu reclja v jagode in živijo ob njeni vsebini in semenu, ki je takrat že mlečno. Mesto, kjer se je zavrtala gosenčica, je sivkasto ali rujavkasto. Napadene jagode ae posušijo in odpadejo, kar se zlasti dogaja pri vrstah s trdo lupino in ob suhem vremenu, ali pa, in to je navadno, Jagode začno gniti in okužijo tudi sosedne. Ker ostanejo take bolne jagode zelo kisle in ker dobroto vina Jako izpridijo, ako jilt nismo odbrali, zato se imenujejo gosenčice druzega zaroda „k i s e 1 j a k". Ker uniči vsak kiseljak do svojega popolnega razvitka več jagod in ker je v vsakem grozdu po več gosenčie, zato je razvidno iz tega, kako velikansko škodo more napraviti. Tzjedene jagode se ususijo in odpadejo ; pri mokrem vremenu pa gnijo in se skisajo. Ako se pri trgatvi take jagode ne odbirajo, temveč se jagode maste, kakršne so, potem je vino kislo in nestalno. Ko so „kiseljakove" gosenčice dorastle, spuščajo se ob niti navzdol, skrijejo se pod luske in v razpoke na skorji, posebno v strženu starega lesa, v špranjah vinogradskega kolja, v slamnatih vezeh in različnih drugih kotičkih, kjer se zapredejo in zabubijo. — Prihodnje pomladi prikaže se iz njih potem metulj, ki iz nova začne svoje od začetka navedeno življenje. Kjer se je ta kvarljivee zelo razmnožil, moči ga je le z združenimi močmi zatirati. Posameznik opravi tu malo, ker zaplodijo metuljčki, preliajajoČ iz zanemarjenih vinogradov zmirom zopet nove zarode. Skupno zatiranje mora obsegati uničevanje metuljev, gosenic in bub, ki naj se tako izvršuje : Metulje pokončujemo na tak način, da jih lovimo s tako zvanimi pahljačami. To so tenke deščice, ki merijo približno 30 dm® in ki so namazane s kakim dobrim lepivom ter pritrjene na primerni palčići. S takimi napravami gredo otroci meseca maja in meseca avgusta po dnevi v napadane vinograde ter skušajo splašene, počasi trfrjoČe metulje z lepivom doseči, kar se jim kmalu posreči. dose II cice zatiramo a tem, da poškropimo napadena razcvetja s tekočino, ki jo dobimo, ako raztopimo 3 kg. mazljivejja mila in 1 Va kg, rarčesjega praska na 100 1. vode. To škropljenje se mora zvreiti z vino-içradsko škropilnico, ki pa ima tedaj poseben mocen razprsilnik („Camilla Hibella"), a kojem se raz-predek raztrga, v katerem ae goseučice naliajajo in katere tekor-ina nnion. Najizdatneje in najbolj priporočljivo je zatiranje f^osenčk; na ta način, da jlli izvlečejo otroci iu delavke 8 pletilnimi iglami ali lesenimi klinčki iz napadenih jafi'ud ter ji zmasté, katero delo naj se izvršuje v juniju in v avgustu. H u be uničujemo ob čaau režnje 8 tem, da odrgnemo ves stari les iu vinogradsko kolje prav skrbno z jeklenimi sčetmi ali z rokavicami od žice. Vse olupe, vexi, odrezane mladike itd. je nato treba atžgati. l*olitičm pregled. Italijanske univerze v Trstu ne bo! Pri vsprejemu avstrijske delegacije dne 14. maja rekel je laski poslanec Mauroner med drugim cesarju: ,,Mi želimo ita-iljaitsko univerzo v Trstu." Nato cesar rece odločno iu zaniaiine z roko: „Te ne bodete dubili v nobenem slučaju." — Trst je bil doeedaj gajezdo onih rovarjev, ki hote Trst iu laske Tirole odtrgati od Avstrije. Ko bi pa bila tam se laška visoka šola, bi bilo še huje. Gotovo veselo znamenje je, da vendar enkrat spozna vlada, tla ne sme zidati na Italijane, ako iioče zidati trduo. — Pri dvornem obedu due 4. junija cesar italijanskih delegatov- sploli veĆ ni ogovoril. Presvitli cesar bi bil moral potovati na Angleško, da vrne obisk angleškemu kralju Edvarda. A zdravniki 80 mu odsvetovali z ozirom na visoko starost in ker ne more prenašati morske vožnje. Cesar je v znak svojega spoštovanja imenoval angleškega kralja za avstro-ogrskega maršala, ob enem pa je mesto sebe poslal nadvojvodo Friderika v Ijondon, koder je bil kot zastopnik cesarjev sprejet z najvišjimi častmi. — Politiki pravijo, da ta obisk ni samo obisk iz vljudnosti, marveč da je političnega pomena, ter govoré o zvezi Avstrije z Angleško. Češki deželni zbor je sklican. Tu bodo nemške stranke takoj v prvi seji pričele z obstrnkcijo. Torej spet stara pesem ! Razprave o trgovski pogodbi med Avstrijo in Italijo so bile za nekaj časa pretrgane iu se sredi mesca spet začno. Da bi !e poklicani možje varovali koriat naše države ! Neki dopisnik ,,Slovenca" imel je razgovor s Sa-rafovonj, vodjem vstaje v Macectoniji. Pravi, da se vstaja zopet prične, ker je narod prepričan, da Turčija ne niara pomagati in zboljšati razmer. Upa tudi, da to pot vstaši zmagajo. Ob obletuici groznega nmora kraljeve srbske dvojice 80 se sicer opravile žalne slovesnosti ob silno pičli udeležbi, a uradno in javno se ta dan ni praznoval. Nestrpno caka ves svet poročil iz rusko-japonske vojske. Splošno prepričanje je namreč, da bomo v kratkem slišiili se o veliko večjih bojili, kakor so bili zadnje dni krog Port Arturja. Iz raznih poročil se da posneti z gotovostjo tole: Japonci ai bodo vse prizadjali, da vzemo Port Artur, a ravno tako bodo Rusi vse žrtvovali, da ga obdrže. Pri raznih napadih na suliein in na morju so -laponci dobili pošteno po glavi: padlo je naenkrat kakor eni poročajo GOOO, kakor drugi celo 15.000 mož. Tudi štiri lepe bojne ladje so Izgubili Japonci in več manjših. Proti Port Arturju pomikajo se v naglih pohodih močne ruske armade, da primejo Japonce od zadej, dočim jih bodo trdnjavski topi od spredaj pozdravili. Novi admiral Skridlov, naslednik nesrečnega Makarova, je že dospel v Port Artur. Njegova brzojavka: „Prišel sem" je v Rusiji vzbudila nepopisno navdušenje. Tam enkrat se je bila huda bitka, car celo noč ni zatisuil očesa, ampak dobival in pošiljal neprestano brzojavke in bil vidno oveseljen. Rog daj llusom slavno zmago 1 imenu V RIM! Sv. Pavel pred mestom in drugo. Sv. Peter iu Pavel nastopata veduo združena; ko euega emo, druzťígii ne moremo prezreti. Zajeduu sta v Rimu ozaaujala vero Kristusovo, eden m isti dan tudi dcisegla mu-čenišk« palmo. Sv. Peter je bil križan iia vatikanskem giiču, av. Pavla }}a 80 peljali pol ure iz mesta veti po eesti, ki drži proti niijiskemu pristanišču Ostiji: tam so ga olighivili. Pokopan je bil v katakombah sf. Dmiiitil«. Leta 324. pozidal je (iesar Konstantin na njegovem grohu bazilko, nii iimii podobno oni nad grobom sv. Petra, Že leta 386. pa ]o je dal cesar Teo-dozij na novo poz.dati: bila je lepša in velićastnejša celo ko oiia siř, Petra. Stala je ta hiša božja do 16, julija 18^3. — Tega dne unićil jo je požar tekom petih ur popoluoma, kipi, iu stebri iz marmorja so bili sežgani v apno. Nesiečo, ki je staročnstitljivo baziliko, pomnik toliko zgodovinskih dogodkov, razdrla, zakrivil je krovec, ki je pustit ponvo z ogljem stati ua leseni strehi. Pij VK, je i'avno ležal na smitiii postelji. Muogo budega je skusil ta papež, to nesrečo pa so nm prikrili. Papež Leon XII. dal je uspraviti nove uaérte. Bazilika naj se pozida v istem raziuerju in isti vebkosti. Leta 1840 izrocd je Gregor XVI, preĚuo Isdijo službi božji, celo dokon-èaUM baziliko pa je posvetil Pij IX. due 10, decembra 1854, dva dni po slovesnem razglašenju verske resnice o brezmadežnem spočetju Device Marije. Naj reče kdo, kar hoèei sv. Pavla cerkev je lepša in velićastnejea ko ona sv. Petra. Prvi vtis sv. Petra cerkve človeka potlači s svojimi velikanskimi prostorijanu, a v sv. Pavla cerkvi se človek čuti nekako povišanega: vse je jasno, svitlo, gladko, zaokroženo, solučno, pestro, skladno, recimo: elegantno. Vrat ima cerkev sedem, ena so sveta, t, j. odpro se le v svetem letu. Srednja ladija dolga je 120 metrov, visoka 23 metrov, vse petere ladi e skupaj so široke 60 m. Štiri vrste silovitih stebrov iz simp oiiskega granita, po 20 v eni vrsti, deli muiirtč celo cerkev v pet ladij. Loki nad temi stebri nosijo zid, na katerem vidm naokrog ceio vrsto okroglih podob (medaljonov) : shke vseh papežev so to. Nad temi se dvigajo velikanska okna, vmes s slikarijami ozaljsane stene, ki nosijo raven, čudovito lep, kasetiran strop (lepo izrezani in pozlačeni tram<»vi ločijo strop v večje in manjše, enakomerno razdeljene oddelke, to se imenuje kasetiran strop). Silno gladek in svitel je tlak. Koder prebaja srednja ladija v prečno, sloni na dveh veli-kanskili stebrih takozvan slavolok; tu vidiš še iz stare cerkve mozaike, ki jih je dala napraviti Galla Placidija, hči cesarja Teodozija velicega. Ob omenjenem požaru so pač trpele te slike, a so jih precej dobro popravili. V prečni ladiji dviga se altar, nad njim dvojen baldahin! Starejši, manjši je gotski, večji, novejši pa je slogu cerkve primeren. Popolnoma nepo- treben j« in le ovira pogled v prezbiterij, sicer pa silno dra-gcceii. ytiri ptidsthvki iz Ifjn) Zfleiiega nialHhita, dar niskt-ga cat ja Niki'laja, nosijo štiri stebre iz lepu presojnega alabaslra ; dîiioviil jih je prdkralj egiptovski, Mulianied Ali, Ka teh atirih stebnh pa slimi kupola. Pod tak<> ^eliĚastuo stiťlio počivajo telesni o8tnnki apostola nan dov. Ko so po požaru razkopavali rnzvalitie, bila je bronasta kista nepoiSkodo^ ara. Polpg bazilike je samostan benediktincev; zanimiv je križni iKiiiuik v samostan, poln najlepiiili (linelnin. Oe gremo po catijski cesti še dalje, ter zavijemo v prijazno dolino na levo, pridemo do kraja, koder je bil svtti Pa^el obglavljen; kraj se imenuje „k trem studencem", Tu ao tri cerk\e. Prva je sv. Pavlu posvečena, stoji ravno tam, koder je bil apostol obglailjen. Izročilo pripoveduje, da je glava, ločena od telesa trikrat poi-koiSila, koder seje dotaknila tal, privrel je stndentc: se danes vio trije studenci v enaki razdalji iz zemlje in njih voda je malo nnzličiia po okusu in toplini. Diuga cerkev, okrogla, se imeunje, Sv. Marija, nebeška lestva. Sv. Bernfird je imel tu prikazen, koje maseval za umrle; videl je îestvo, po nji 80 lil dili angelji gori in doli, ter na priprosnjo Marijino reševali duše iz vic. Poleg altarja je tesen prostor, koder je prebil sv, Pavel zadnje trenutke pred smrtjo. Tretja, največja cerkev, starodavna stavba, posvečena je sv, Vincenciju in Anastaziju. 8e nekaj prav zanimivega smo videli na tem prostom, kai' si mcrajo posebno soyi'aïniki menihov zapisati zt uho. (Dalje sledi,) Domače vesti. (G. deželni predsednik), ekscelenca baron liein, mudil se je cd scote IJ. do toika 14. t, m, v Novem mestu. Slanoval je v ))rostiji. Obiskal je od tod svojo v Toplicah bi-vajočd visokoiodno gospo soprogo, ogledal si kapiteljsko cerkev, se prav živo in a pohvalo zanimal za nove orgije, ter obiskal tudi bolnišnici) usmiljenih bratov v Kandiji, o katere najnovejših napravah v operacijski sobi se je prav zadovoljivo izrazil, (Abrahama bo videl) dne 24. t, m. preč, g. novomeški gvaiilijan iu vodja deške ljudske sole P. Otokar Aleš. (Doktorjem sv. bogoslovja) je bil 4. t. m. promoviran v liiomostu i, gosp, Ivan Zore, rodoma iz Trebelnega. (Višji oki'ajni zdi'avnik) postal je dosedanji c. kr, okrajni zdravnik g dr, Ivan Vaupotic. (Osebne vesti,) C. kr. okrajni komisar baron Lazariiii v KiSkem je prideljen okr. glavarstvu vKamiiikn; na njegovo mesto pride koncipist pri dež. vladi, dr. Fr. V o D C i n a. (P r« ces i j a pres v, Reán j ega Telesa) v Novem mestn vršila se je z običajno svečanostjo. Ydeležila se je procesije poleg šol, raznih cerkvenih diužb, slavnega nradništva, gosp. župana in nekaterih občinskih odVoinikov jako velika množica vernikov; prav lepo število jih je bilo z gorečimi svečami. Plašil je precej izdaten dež, ki pa je komaj {-etrt ure pred procesijo k areČi prenehal. Drugi blagoslov je bil to pot pred hišo gosp, Bergmanna; zares lep in pripraven prostor za blagoslov, (Slovenski mladeniči) snidejo se dne 4. julija na Brezjah. V pivi vrsti je to shod mladeničev Marijinih družb povodom 50 letnice proglašenja brezmadežnosti Marijine. V drugi vrsti pa bo s tem zdrnženo tudi letno zborovanje «slovenske krsčansko-socialne Zveze" in vseh katol, izobraževalnih društev, ki probnjajo našo mladino na versko-narodni podlagi. Shod bo velikansk, ker je zanimanje povsod jako veliko, in zato tudi velicega pomena za nadaljni razvoj katoliške slovenske organizacije, (Porotne obravnave v Novem mestu.) Pred novomeškim porotnim sodiščem so bili obsojeni : Dne fi. jnnija Eduard Peterlin iz Sodraiice radi nenravnoati na Ifi mesecev težke ječe, vsaka dva meseca en post, 13, februarja 1905 posamezno zaprtijo v temnici z enim trdim ležiščem. Dne 7. junija 66-let.ni Peter Spoljarič i/. Kozin na Hrvaškem radi tatvine na pet let težke ječe z posameznim zaprtjem vsake 3 mesece. Dne 8, junija 22-letni Fr. Se reel j in 21 letni Jožtf Avguštin sta bila zločina ropa oproščena, toda zaradi hazardne igre obsojena na 48 ur zapora. Dne 8, junija 22-letni Rudolf Maher iz Laz, okraj Ribnica, radi uboja dve leti težke ječe vsake Iri njtsece en post. Dne y. junija 26'letHÍ Anton Cnnk radi uboja tri leta težke ječe, en post vsake tji mesece. (Mestna liranilnica v Novem mestu.) V mesecu maju 1904 je 270 strank vložilo 79.606 K 89 h, ÍÍ40 strank vzdignilo 89 789 K ii3 ]i, torej manj vložilo 10.183 K 34 h. 11 strankam se je izplačalo hipotečiiih posojil 17.260 K — h, 164 menic se je eskomptovalo za 6i.626 K — h. Stanje vlog 2,491.910 K 44 h. Denarni promet 390.081 K 73 h. Vseh striuik bilo je 953. (V bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca maja 178 bolnikov, koncem aprila 1904 jih je ostalo 87, skupaj 265, Od teh Be jih je odpustilo: 105 ozdravljenih, 51 zboljšaiiih lu 10 neozdravljenih. Umrlo jih je v pietečenem mesecu fî in sicer: 2 vsled pljučne tuberknloze, 2 vsled zadrgnjene kile, 2 vsled daviee, (Hranilnica in posojilnica za Kandijoin okolico), reg. zadruga z neomejeno zavezo, imela je meseca maja 1904 prometa K 73,179*26 Vložilo je 64 strank K16 054 29, diignilo 76 strank K 22,265-26. Posojil je bilo danih 38 strankam K 15.600 —, in vrnilo je 14 strank K 678 10. Zadružnikov je bilo koncem maja 975. (Vabilo.) Vsi častiti člani dijaškega podpornega društva v Rudiilfijvem se vljudno vabijo na občni zbor, ki se vrši diié 20. t. m, ob 6 uri zvečer v konferenčni sobi c. kr. gimnazije. Na dnevnem redu je: 1.) poročilo o dmštveiiem delovanju leta 1903/04, 2.) volitev dveh pregledovalcev računov, 3.) volitev novega odbora, 4.) poroíilo o delovanju dijaške kuhinje leta 1903/04. — Vodstvo dijaškega podpornega društv«. V Rudolfovem, 9. junija 1904, (Odbor) lukajšne obrtne zadruge imel je 29. maja t. 1, sejo v ziidružmb prostorih pri „Slonu" ob 1, ni'i pi'poldne, Navzočili bilo je g. načelnik in 10 odbornikov. Prvi pnzdi'avi gg. odbornike s primernim nagovorom, pre doč na dnevni red po otvoritvi seje. YeČ obrtnih pomočnikov prosilo je za samostojno izvrševanje izučene obrti, a moglo se jim je vsem prošnjo odreči, I'adi pomankljivosti izučnih spiičeviil. Gospod Malovič poroča glede obravnave deželne zveze obrtnih zadrug na občnem zboru, dne 5. maja tega leta v Ljubljani. V isto sta bila izvoljena kot odbornika gg. Davorin Frančič m Mai,ko Malovič, Dalje kot namestnik g. Valentin Appe. (i, Malovič predlaga, naj bi se izteijali zaostali doplačilni dospevki potom c, kr. okrajnega glavarstva, ako treba po izvršitvi, kar se enoglasno sprejme. Tndi predlog g, načelnika bil je enoglasno odobren, da uaj se z izterjatvijo omenjenili prispevkov toiiko časa počaka, dokler bode priziv nekaterih obrtnikov pri obrtni oblasti rešeu, g, načelnik se g. Maloviču toplo zahvali za krepki in izdatni njegov govor na zadnjem občnem zboru obrtne zadruge, dne 17. apnla tega leta glede postopanja obrtne oblasti proti obrtnikom. Ker ni bilo nobenega predloga več, zaključi g. načelnik sejo 3, uri popoludue. (Odstranitev jezu) na Krki pri Brodu in odkop otokov ter zagradbo levega brega Krke pri Mršečji vasi oddaja in i'azpisuje deželni odbor kranjski do 2, julija t, 1. (Cesto od Jugorja do Hrasta) začeli bodo letos še delati. Je pa tudi skrajna sila. (Tovarna testenin) v Hirski Bistrici je dne l.t.m. pogorela. Škoda znaša 170 000 K. (V Toplicah) je bilo od 1. do 15. maja 36 tujcev, od 15. do 31. maja jih je bilo fiO. (Nov most.) Deželni odbor je določil zgradbo novega mostu čez Temenico pri Veliki Loki. (Videm ob Savi.) Naša šolska efektna loterija prav dobro napreduje. Srečke se še dobijo po kroni. V kratkem začne loterijski odbor sestavljati liste dobitkov. Tiste trgovce, tovarnarje, obrtnike in posestnike, ki hočejo konkurirati s svojim blagom, opozarjamo, naj blagovolijo nemudoma vposlati cenike na loterijski odsek na Vidnm. Srečk je še na razpolago po 1 krono v prodajalni J. Krajec nasi, v Rudolfovem, (Lepa prilika,) Opozarjamo na današnji insérât, Dne 26. t. m. je na Jami pri Dvoin prostovoljna prodaja Wokače-vega posestva. Kdor hoče si pripraviti dobro domačijo .s prodajalno, uaj ne zamudi isti dan te ugodne prilike. (Stavbeno gibanje.) Nova liišit klepai'ja gospoda Agnitscha je 1)0(1 streho, istotako ona gosp. Mikolića; Roseubergerjevo hišo pa so piićeli ometavati. Temeljito prenovljeno lice je dobila hiša g. dr. Schegiila, g. PauiiĆ bo svojo hÍBo na velikem trgu vzdignil za eno nadstropje, stari rotovž je popolnoma podrt in sedaj priČao s kopanjem temelja, („Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) za Novo mesto in okolico" priredi s prijaznim sodelovanjem „Dol. pevskega drustv«, Sokola in prostovoljnega gasilnega društva", dne 3, mal. srpana t, 1. ljudsko veselico ua kapiteljsketn hribu. Skrbljeuo bode za kaj različno zabavo. Na vsporedn je petje, godba, tambufanje, šaljiva pošta, sre-čolov, ples i. t. d. Zvećer se bode prižgal kres in umetalni ogenj Skrbljeno bode tudi za dobro postrežbo. Gostilno prevzel je g.' Perko. Prodajalo se bode pa tuli v Hotorih vino, delikatese, sladsèiee, cvetlice, razglednice i, dr. Ôisti dobiček je namenjen druř-bi sv. Cirila in Metoda. Ker je naiuen blag, pričakovati je velike vdeležbe, za kar uljudno prosi odbor. (Bohinjski železniški predor.) Poročali smo že zudnjié, da je prevrtan bohinjski pi'edor in s tem napravljena pot s Kranjskega na Groriako — pod zemljo. Zito bo gotovo zanimalo naše bralce, ée jliu kaj veČ sporočimo o bolimjskem predoru. Zadnji kos tega predora ao prevrtali 20. maja. Djlg je, kakor ziiauo 6334 metrov. N» severu, v Buhinju, vršilo se je delo s pomočjo električnih vrtalnih strojev, na jugu, Pjdbrdiim, se je pa vrtalo le z rokami ; dné 18. maja manjkalo je le še 15 metrov. Tega due ao ustavili del) v ]uiuem rovu: vsak dan se je pa vendar znižala debelost Kranjsko in (J-orisko ločujoče ateiie, padajoče kos za kosom pod napadi strojev in dinamita od bohinjske strani. Dne 20. maja manjkalo je, kakor so kazila inerjeuja, le áe 5 metrov. Zato 80 izvrtali izvanreduo dolgo luknjo, skoraj 4 metre, in jo naba.sili prav d'jbro z dinamitom, In res, skala se je odmaknila na nasprotno stran, zveza rovov je bila dovršena. Plamen svetilke, postavljeue tik Uiknje, se je mgnil; precejšnji prepih vlada od severa na jug. Navdušenje vseh navzočih, L)ji so se borili dolga leta a trdo slialo, je bilo veliko. K'inec je truda, delo z veliko natančnostjo dovršeno. Delavci so vrtalne stroje okrasili in privlekli v občnem veselju iz tmine, kjer so se vjedili čez leto v skalo, zopet aa dan. Okrog treh p.tpoludiie so piščalke na lokomotivih oznanjale z dolgim piskom prebitev predora. Oitala je le še 1 m debela steaa. — Prebitje bohinjskega predora se je izvršilo v torek dna 31. maja na slovesen način. Nadvojvoda L^iopold Salvator, je prišel že v poudtfljek popolndne v Bjhinjsko Bistrico in je bil slovesno vsprejet. Ogledal si je slavnostni prostor, kjer so bile razdeljene spominske svetinje, ki jih je dal stavbenik Cef-coni napraviti. Zvečer je svirala godba pred nadvojvodovim stanovanjem, gasilci so priredili bakljado in «žgan je bil tudi umetalni ogenj. Slavnost se je začela z 2 sv. mašama ^ ena se je opravila na kranjski strani, ena na primorski. Potem so se povabljenci odpeljali v tunel. Na določenem prostoru je imel sekcijaki šef železniškega ministerstva Wurm daljši govor, na katerega je odgovoril nadvojvoda Leopťdd Salvátor, ter uato sproíil mine, s pomočjo elektrike, da je padla zadnja stena, ki je ločila Kranjsko od Primorske. S kratkim govorom železiii.škega ministra Witteka, se je končal ta del slavnosti, ua kar so se udeleiniki odpeljali na Primorsko v Podbrdo, kjer 80 bili zipet slovesno sprejeti. Po povratku v Bohinj jo bil banket, katerega se je udeležilo nad 100 gostov. Vršilo se je več napitnic. Več delavcev je bilo od cesarja odlikovanili. (Trg Krapina), 14. maja. — Stvar se je drugače obrnila, kakor smo pričakovali. Zdravilišče se jo moralo za polovico povečati, da vatreza vseb zahtevam. Sprehajališče, kjíír so se izprehajali gostje pred in po vsaki uporabi mrzle vode, da so se ogreli, je dolgi) 32 metrov. Jarek za hojo po vodi se je popolnoma zakril pogledom radovednih in nepoklicanih gostov potom nasadov smrečnih dreves. Travnik, kjer se izpvebajajo gostje po rosni travi, je izorau, očiščen vsakega plevela in posajen z novo sočno travo Iz kopališča se je napravilo na bl'žiiji hiíb sv, Jožefa víjočo se pot, po kateri dosežejo vrh brez vsake težkoče celo bolniki slabih nog in slabih prsij Raven drevored veže zdravilišče a parkom Dolac, Ravnatelj Okič izdaja letos slovenski mesečnik; „Knajpovec", Za stanovanje in brano je preskrbljeno v povoljni meri. 17. prejšnjega meseca je otvorila g.»spa geo-netrova Bes tel a k Knajpovo restavracijo, kutera je opremljena priprosto, toda elegantno. Prospekte pošilja ravnatelj m občiua. Svoji k svojim ! (Kaj je gospodinjam neznano"?) Da rabi vsaka v svojem gospodinjstvu in če je isto Še tako majlmo v jeduem letu veliko pralnega mila in da bi, ako bi kupovala edino le priznano najboljše milo družbe sv. Cirila in Jietoda v Ljiibljani, koristila bi s tem ogromno ne le imenovani družbi, marveč vsemu slovenskemu narod«, (Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda) razpošilja dve novi knjižici s sledečim pozivom: Z rastočim navalom tnjstva raste naloga, ki jo je izvrševati družbi sv. Cirila in Metoda. Rodoljubi, ne držimo križema rok, ko se bliZa nevarnost. Stojimo na braniku domovine, da nas ne obsodijo potomci. Podpirajmo čuvaricj slovenske mladine, družbo sv. Cirila in Metodal God njeniii slavnih zavetnikov je pred durmi. Blagovolite se je o tej priliki spomniti s kakim dai'om — morda večjim, nego je cena naznačena poslanima knjižicama. Prvo — „Sv. Aliacija", pcmiočnika Kranjske, krasi lep Gregorčičev prevod starodavne himne. Druga — „Mučenci" nas seznanja s krutim preganj^tijern krščanstva za cesarja Dioklecijana, Pretresujoče je opisal to grozno dobo vrl hrvatski narodni učitelj Milutin Mayer: Slovenski prevoil je izboren, tak, kakor se mora pisati slovenski, Obe knjižici sta popolnoma prikladni za darila konec šolskega leta, za šolske in ljudske knjižnica, bralua in izobraževalna društva. Ne vračajte knjiž'c, nego izvolite s pridejano polo/.nicD poslati družbi sv. Cirila in Metoda v Ljiibljano 1, za „Sv, Ahacija" 30 vin. ii. zt „Mučence" 90 vin, 3. zi poštnino 10 vin. Preplačila radostno Sprejema potrebna blagajna družbe sv, Cirila in Metoda. Vrlo, podpre potrebno družbo priporočamo kar najprisrčneje iu želimo, da bi Slovenci prav obilno segli po teh dveh jako lepih in zanimivih knjižicah, (Svetovno znani) najhitrejši brzoparuik „Deiitschland" parobrodue družbe „Hamburg-Amerika Lmie", koje zvstopuik je v Ljubljani gosp, Fr. Seunig, je odpljul 26. maja popoldne iz Kirnbnrgi in srečno dospel že 2. junija predpiddne v New Jork, vozil je torej samo 6 dui 19 ur, dasiravno je bil do zadnjega prostora zaseden. * * + (Marijin otrok.) Preiastiti ustanovitelji Marijinih družb se uljudno prosijo, naj bi pred ustanovitvijo tacih družb v pregled zahtevali knjižico Marijin otrok, kot najpri-pravnejše vodilo za ude Marijine drnžbe. Priredil in z:i]ožiI jo jti mašnik cistercijanskega reda v ZatiČini z dovoljenjem preč, knezDŠk. ordinarijata v Ljubljani in redovnih predstojnikov, — Prvi del razlaga splošni namea in koiisti Marijinih družb, pjpolne in nepopolne odpustke, pravila in k sklepu življenje jMarijinega otroka. — Drugi del te jako priporočltive knjižice pa obsega vse družbene molitve in veliko drugih, za Marijino družbo posebno primernih molitvic in sklene z pesmicami v slavo božjo in Marijino. — Ker je knjižica tudi zunanje nenavadno lična ter fino in trpežno vezana in jako prikupljive oblike ter jo konečno tudi ceiii zelo priiioročuje (usnje a zlato obrezo K l 80, usnje z rudečo obrezo K 1 60), je tembolj želeti prav mnogo odjemalcev, — N tročuje se lahko naravnost pn čč. oo. cisterc^jauih v ZUičini (Dolenjsko), ali pi tudi v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu in v drngih knjigarnah. Itaziie stvari. * (Milijonar Carnegie), ki slovi posvoji nenavadni dobrodelnosti je imel nedavno v Edinburgu (.Škotska) govor na dijake, ter rekel, da si bo dal na svoj grob napisati : „Tukaj počiva muž, ki je znal izkoriščati tudi pametneje ljudi, kot je b:[ sam". Iz tega se vidi, da Cirnegie vkljub svojemu neizmernemu bogastvu pozna samega sebe, ter se ne prečenja, * (Praktično.) V Bretanji na Francoskem je v nekih krajih navada, da mlada za možitev zrela dekleta prihajajo ob določenih praznikih na ples v rdečih jopicah, ki .«îo okrašene z belimi ali rumenimi trakovi. Ti trakovi označujejo doto deklice. Vsak bel trak pi'edsUvlja srebro in označuje 1000 fr. letnih dohodkov; vsak rumeni trak pa piedstavlja zlato in oznaóuje lOOO frankov letnih doluxlkov. Ako li kojemu zakona željnemn n^aja kaka deklica, že ve, kolik« dote bo imela. * (Smrt — zaspal.) Kdor bi verjsl, da .se more izogniti siiii'ti s S])aiijein, bi se mu Tse smejalo, in vendar se je zgodi! v Ljtibljanl v tivoiskem goziUi tak slučaj Še dupoldtte je prišel v svicirijsko restavracijo Friderika Novaka nek gostil-niéar iz Maribora, koji je pil skoraj do petih popoldne m pri tem pisal na razae kraje pisma, koje je zapečatil in j h pustil pri odhodu v gozd na mizi. Le eno pismu je bilo odprtt» ! Natwkarici se je stvar zdela Čudna in je vsled tega prebrala «dpito pismo, iz kojega je posnela, da gostiličar namerava — samomor. To Je takoj n;iznanila policiji îu restavraterjn. GUsoiii tega pisma je bilo sumiti, da se je samomor zgodil kje v obl.žju. In reí I Moiaka so dobili spečega v gnzdu. V žepu je imel samokres in steklenico briiijevca, Ko so ga zbudili, se um je sicer čudno zdelo, da je smrt prespal, toda odločno je zatrjeval, da od te namere ne odstopi in da inn je nekoč že oblast odvzela sami'kres. .!>el je v spremstvu na svoj dom. * (Pij X. pogrebec.) Neki Baltimorčan, ki se sedaj mudi v Rimu, piše domov, da se mnogo zgodbic pripoveduje o življenju novega papeža. Ko je bil še župnik v Salzanii bl zn Trebiš«, je opravljal delo pogrebca, kakor pravi protestantski misijonar Aleksander Rebertson, tedaj stanujoč v Benetkah. Kot sin kmetskih staršev bil je papež v mladosti vedno pripravljen pomagati sosedom. Cerkovnik pripoveduje, da je večkrat oče Sarto pomagal pogrebnem, ako je pri pogrebu zmanjkalo četrtega m(rža. Ko je leta 1873 obiskala kuga Sulzano, bili Su vsi prestrašeni, in m ga bilo zlepa dobiti, ki bi kopal grobe in zagrebal mrliče. Gospod Sarto je rekel cerkovniku: „To bnva sama naredila". Dobila sta lopate in sla na delo. Toda žiipljani niso trpeli videti svojega župnika pri takem opravilu in so ga kmulii nadomestili. * (Nevarna igra.) Nekje ua Ogerskem sta šla pred kriitkim dva dečka v gozd nabirat drv. Ko sta došla v gozd, privezala sta vrv na neko vejo ter se za salo toliko časa obešala, da je starejši 11 let star deček res obvisel. Ko so na klicanje mlajšega došli drugi ljudje je bila pomoč (irepozna. * (Katerih živali ne smemo ii b i j a t i V) Jež živi od miši, polžev iii mnogih drugih živalic, ki so poljedelstvu Škodljive, Pusti ga torej v miru. Krastavica uniči na uro 20 di) 30 ški dljivega jiirčesa. Zato ne ubij je. Krt se ne dotakne rastlin, temveč se hrani le s črvi, gosenicami itd. Imej ž njim usmiljenje in zravnaj le potrpežljivo krtine. Ne ubijaj ptičev. Tako tičé francoske šolske knjige. * (Dediči 6 0 milijonov se iščejo.) Pred 93 leti je udirl v neki bitki v Indiji angleški major Sinklair, ki je zapustil lepil premoženje, ki čaka že 93 let dediče ter je v tek« teh let naraslo na 60 milijonov maik. V Indiji se je b i namreč tako bogato oženi!, a juristi zaman iščejo njegov roj ni kraj in postavne dediče, * (Kdor je petrolej razi il po tleh) odpravi duh in marogo tako: tri dele prahu iz ilovice naj primeša enemu delu ognje-kislega (kohlensauer) natrona, in potem malo vode, To zmes naj pomaže na mesto razlitega petroleja, in v 6. do 8, urali potem je maroga izginila. * (Lovna m e d v ed e} je priredilo v Belenyesn (Ogrsko) 20 kmetov. Tudi orožniki so se udeležili lova. Zasledili so res dva medveda ter začeli na nj« streljati, toda nihče ni medvedov smrtno zadel. Medveda sta se razkačena obrnila proti lovcem ter dvH kmeta raztrgala. Neki orožnik je streljal na razjarjeni zverini, toda zadel je le nekega lovca. Končno so zverini vendar usmrtili. (Peči za poletje.) Mzrlote se lahko ubranimo, ako imamo Ziidosti kuriva. Težje pa se zavarujemo pred vročino, kajti ventilacija ne koristi mnogo. Neki Francoz je pa sedaj izamil hladilno |ieč. V jieč se devljejo majhni koščeki ledu, katei'e se mora nakopičiti «koli cevi. Cevi so napeljane v dveh oddelkih zgoraj in spodaj, med katerima sta dve z neko steno ločeni ledeni plasti. Zrak stiska v gorenji oddelek v to svrho napravljeni ventilator, se tam ohladi ter gre skozi ledeno plast, kjer piuti ves prah v dolenji oddelek: odtod pa prihaja mrzel in čist zi'ak v sobo. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Gosp, dubovtii sTĆtiiik J. Mrvec 12 mernikav kromiiir.ia; neimeno-VRiia 4 K; g. ,!auez Doliiinr,^iliih. avétiiik, 10 K; g. T \'arl, knjikii, 5 K; g. L Jeuko, žn|i]iik, 4 K; Sit^teršif Franc C K; Zntiatiiiiû Jntiez, KUiiiiik 6 K; g. J. Scliegiila, advokat, ita driigu [loDetje aO K; g. Mož.na Fr., ço-BtiluiËHT, 2 K; (bbrotiiiki mesta iti Kiiudije Ea mesec juui.j 49 K 60 h. Dr. Jos. Marinko. Umrli so: 2. junija: Honii^niaiiii Marija, bivSa dekla, 77 let. naduiia, it, 148. Eopai Vera, lići iiiš. posestnika, 2 mesca, želodčen In đrtveseii katnr, li. St. 73. Loterijske številke. GRADEC, 4 junija 74 65 70 3 83 TRST, 11. junija 83 69 fi8 85 71 Tržne cene dne 6. junija 190+ v Rudolfovem. Imenovanje llektl. po Imenovanje Ilektl. po K 1 li K b Šenica...... 13 '98 _ ._ RK....... la 3(i — Koruza..... 11 7T Ajila .... 12 38 Ř 62 Proso .... It 38 i Jeňmen..... !) 7i> Soršca . , , » ♦ ! 11 71 ' Krompir..... 5 85 Lan , . , . ■ • — — Fižol ...... 11 38 ,lajl^a po Ď ia 20 vinarjev. ■ H rail...... ! 1 1 — — Zahvala. Za dokftzt niLiigoKteviliiega soiutja ob bolezui iu «mrti, kakor tudi za častno, toll miiogošt.aviluo spremstvo pri pa-ftrebn iiaSega predragemu, nepozabnega bo pro ga, uzirjuia očeta, Bvaka ia strica, goapoda posestnika, gostilničarja in mesarja izrekamo k tem svojo najbolj globoko čutečo zabvalo. Posebno prisritio «e pa zahvaljnjenui prei;. duliov.wini, potem akvni tueSr;ausl(i gardi za spremstvo in gg. podčastiiikoiti c. kr. domobranskega pešpoika št. 27 xa roiiarjeui Tenec tf-r splob vsem ' prijateljem in znancem, kateri su od blizu ia daleč priliiteli ter liredragemu pokojniku s svojim spremstvom izkazali zadnjo ííast. KAMDIJA pri Novem mestu, l.jnnija 1'JOl, (162) Žalujoči ostali. Od C. kr. deželne vlade dovoljena koncesija za losredovanje služb za višji in nižji stan možkega in ženskega spola. Kdor želi službovati v Mariboru ali pa v kakeriinein koli kraju avstrijsko-ogprskega cesarstva, ali ée želi kdo od tukaj dobiti kako pomoč, naj se obrne na Karol Duller-ja, Tegethofova cesta št. 34, v Mariboru (.Štajersko) Tndi se doté po ceni in najoknsnejse sveže klobase (salami) (35-3-2) 1 kg, 2 kroni. Razpošilja na povzetje Karol Duller, Novomeafian^ v Mariboiti, Tegellnifova cesta št, 34, Štajersko, je na pi'Odaj v Budolfovem na Bregu št, 182. Kupec naj se zglasi pri Mariji Štravs v Mokronogu. ii03-2-i) Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Knaippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko ŽLi])iiik;i Riiei])pa in z imenom Kathreiner ter se ski bno iziijiibajte vseh manj vrednih posncinkov. M.] I/C Hiša u C E N CA takoj sprejme za ^^t^ mesarsko obrt (158-3-1) JOŽE WIND1SCHER v Kandiji. ISčeiii krepkega dečka za svojo trgovino z železuino in kolo« i jal ni m blagom. (iGo-t)i) Franc Guštin v Jretliki Dobro izurjen z dobrimi spričevali išče službo s 1, junijem. Plačilo po dogovoru, Kazmtieo pri vseli popravilih, spadajoéih k žagi. Kdor katerega potrtbuje, naj ae oglfisi pri ru«-2-2( Honigman-u, Podttirnora, p. Toplice. IVo zamihlite Dné 26. junija v nedeljo popoldan ob 2. uri prične se na Jami pri Dvoru javna prostovoljna dražba. ťrudaU se bode miva eiiotiailBtroyua liiSa. Hiša stoji tik (ieželue ceste, imn S Hub, iiiekal in [m zraven slila-diiÈe; inifi pruMtonie kleti, ur ilvorišču vuilujftk, obSirea liiev, topler koKolu s šujio. Prodale ee budu titdi jsritveu {iripAdujuûe njice iti bosta. Puj^oji so rnzTjdtii liri Untuibu FRANCETU WOKAČ, trifovou v EudolfjTeiu, ali jia jiri njegovi materi JOŽEFI WOKAČ, trgovki v Dvoru. Hiša z vrtom je na, prodaj v Riidolfovem n!i Bregu št. 174. — Več pove lastnik ravno tam Janez Hočevar. ' (laaj t v v s v je takoj na prodaj pod ugfdninii pogoji. — Več pove lastnik g. Ludovik Ferllč, gostilničar in messir v Rudolfovem, Glavni trg št, 62, (t)2-o-4) lad trgovski pomočnik m z vsem gospodarskim poslopjetii, zraven spada tudi velika njiva, je iz proste roke na prodaj v Jezeru pri Trebnjem, — Već pové lastnik Matija Gognajevec, posestnik v Eiški vasi št, 31, pošta Mirnapeč. (lcl-3-1) se Sprejme ii52-o-s) pri A. PAUSER-ju jun. v Rudolfovem, trgovina z žeieznlno in Špecerijskim blagom. \Iizarski pomočnik se takoj vsprejmeta. 'It^irlS Natančneje pri IVAN KASTELIC-u. mizarskem mojstru v Novem mestu. JjCpO oDiiaine podobice u dobivajo se v prodajalni J, Krajec nasi, v Rudolfovem. Vsak pondeljek in torek (razven praznikov) ordinira v hotelu „pri Schwarzů" v Novem mestu od 9. ure zjutraj do 5, ure popoldne zobozdravnik GOSTILNO J^'ii Gospa, katera je izvrstna kuharica, zna slovensko in nemško in je bila 20 let v gostilni ter ima nekaj denarja, išče gostilfio v najem. Ponudbe prevzema upravništvo tega tista. najem. I dl*. Â. FraUll80Í8. Plombiranje in stavljenje novih zob in celih zobovji itd, tî64-o-a) Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo m (125-24-3, Ono je zajiímčeiio Sisto in brez vsake škodljive primesi. WF" Pere izvrstno. Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELENA S GEOHG SCHICHT, Viijvcčjii tovarna te vrste m g Dobiva se povsod! IIJI, OVrOIiejskeill OZeinljn. Dobiva se povsod! ^^ dobsrega J 57-3-1) je po Jnk« nizki ceni na prodaj v Bajnof-u pri Rudolfovem. prodaja v množinah od 56 litrov naprej ,,Doi. kletarsko društvo', v Novemmestu. — Cena po 20 do 22 kr. liter. Uzorci na razpolago. (usa-ai Samo 6 duí Saru o 6 duí „Francoska prekmorska družba." Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre T "V Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces, potovalna pisarna Ed. SCHMARDA ; V Ljubljani, Dun^ska cesta št. 6. ■ blizo znane gostilne pri „Figovcii". ll2i)-24-3) •ofajd JO)iB>| BqzdJ^sod U! BIïizoa B;S) OUAB^ » m ■pis SOI & <3 "5 o: ■m' 5? o I_ je "O m o ra «__ == B S3 E n u >N (O i- o ^ M S = ^ s o t/J W a) na U M i = iS « g.H A a u Ol ni ... ^ i? I § Sedaj 70 gld. Zelo znižane vozne cene AMEHIKO. ® -I i- i o ® CO 12 O__ cA O „ £ "55 «_ "o 'M C ■ = 01 =5 E o . ca ■fS s " Jz rt tn = 'C S.2 a, CU Kisi O) -O I li a g rt ^ ^ S bD ^ a ai "J i Cd i .s ^ ■s Z £ S S W i. ^ s t: ■g t^ ■W Keil-ov lak najizvrstnejse mazilo za tla iz melikega lesa. Kei]-OTa bela glazura za uniivaJce mize 46 kr. Keil-ov zlati lak za okvirje 20 kr. Keil-ovo črnilo za tla 45 kr, Keil-ov lak za slamnike v veeli barvati je vedao v zalogi pri V Rudolfovem. (110«-5) Mm trg 8t. (i a. (Iil-()-4) tsi p o CKÎ P P tri- Í5 O eri- O trni» Ci rt> N SB -U o pj' =] M V O » v> P9 ro > CS] s > ÎZÎ cr p ■g s 0 ťD » ^ a fD QO u B — » i; _ [O ^ ® pr B j © Cř " „ á B s S- 3 » e: m e si. o- ST « Ca ^ ® E^ „ prj pi, « =r B ce nežno, čisto (78-34-7} gladko kožo ter^ íc:. ■ t'- -: cvetočo polt, uuiiya naj se z zoaiiim mediciiiskmi Bergmann-ovim Ulijiniin milom (s znamko: 2 rudarja) — tvtdke BERG!VIA^!^ & Co,' Diaždane iii Tečen ob Eibj. : Dubiva se tudi jin 80 h komati pri lek. S. pl. SLADOVIČ-u In v trgovini g. AM. OBLAK-a v Novem mestii, \ Prnv lepa ill prnstonui dobre vrste oiipide se proda po nizki ceni mimik po 1 kroni v prodajalni C. GERM-a v Riidolfovem. (150-2-2) obstoječe iz treli aub, kuhinje in zraven J spadajoćil) prostorov je takoj oddati pri gosp. Ludvik Ferliču v liudolfovem, Glavni prodajalna v Novem mestu, liu ^lavneui trgu št. 94 je z 18. avgustoiu 1904, pod u^^oduiuii pogoji J^" za oduati. Natanfineje ravno tam. (131-33) J^il I ff^ Ženske iase zmešane in rezane kupujem na malo in veliko, Plaňani «d zdaj miicgo višjo ceno. — S lem opozarjam nabiralce las na moj naslov. — Ivan Svetec, brivec, Rudolfov«, Glavni trg (nasproti mestne hiše), (272-24-]5> I Zdravje je uajvecje bogastvo. 1 OJgoTurui urednik Fr. Sal. Watzl. Izii saluiuik Urban Horvat. Tisk J, Krajec nasi.