poštnina plačana v gotovini
ZADRUGAH
NAŠ NOVI DOM V MARIBORU / ŠVEDSKO POTROŠNO ZADRUŽNIŠTVO / NAŠE OCNjlŠČE: PLETENA JOPICA V ŠTIRIH BARVAH / PREHRANA: DAJMO OTROKOM SUHO PECIVO SEBOJ V ŠOLO / PISANO POLJE / LEPOSLOVJE: MAJSKA NOČ ALI UTOPLJENKA / ZADRUŽNI VESTNIK

Nabavite si zaboje in vreče za moko!
Mnogo je še članov s proge, ki si še niso do danes oskrbeli
s potrebnimi zaboli za prevoz živil
na progo. Še danes se pošiljajo zato vreče, v katerih se veliko špecerijske robe raztrese in raztrga ter nastajajo zaradi tega nepotrebne reklamacije. Zadruga sama ima pa tudi s pošiljko v vrečah mnogo več dela in mnogo več izdatkov, ker mota vsako stvar posebej zavijati in zavezovati.
V lastnem interesu svetujemo članom s proge, da si takoj nabavijo potrebne zaboje, ki so najbolj praktični in ekonomični.
Nebroj članov je, dostavljali zadrugi
Vreče za moko
ki se niso navadili, da bi za svoje mlevske izdelke
potrebne vreče
in hočejo, da se jim še nadalje natehta 40 do 50 kg moke ali pa še več v papirnate vreče. Papirnate vreče se kaj rade strgajo, posebno pri prevozu na dom in so zato večkratne reklamacije. Za zadrugo pa nepotrebni stroški. Z nabavo vreč za mlevske izdelke imajo člani samo enkraten izdatek. Nabavite si potrebne vreče, oddajte jih pri naročilu ter zapišite nanje svoj naslov.
Oddaja blaga na kredit
Člane, ki prihajajo s proge in želijo vzeti manufakturno robo na kredit odnosno želijo povišanje kredita, obveščamo, da morajo predhodno o tem
pismeno obvestiti zadrugo, koliko kredita želijo in sporočiti način odplačevanja.
To pa zaradi tega, da ne bodo člani po nepotrebnem čakali na odobritev kredita, ker je v največih primerih potrebna za to šele predhodna odobritev kredita po odboru in bi člani zaradi tega zaman prihajali s proge v naše poslovalnice.
TlakupovaCm knjižice
Ponovno obveščamo vse člane, da imajo naše zadružne poslovalnice strog nalog, da brez nakupovalne knjižice ne smejo izdajati nikake robe, ne na kredit, niti za gotovino. Če član ne bo imel seboj nakupovalne knjižice, ne bo postrežen.
ZADRUGAR
GLASILO NABAVLJALNE ZADRUGE USLUŽBENCEV DRŽ. ŽEL. Št. 9	Ljubljana, 20. septembra 1940	Leto XVI
Naš novi dom v Mariboru
IV Tašči zadruga je 1. septembra tega leta v svoji zgodovini zopet zabeležila pomemben dan: Otvoritev novega zadružnega doma v Mariboru. Dolgoletni potrebi naše ustanove je zadoščeno, upravičena želja zadrugarjev mariborskega okoliša je uresničena. V obmejnem Mariboru, v Cafovi ulici se dviga ponosna 4 nadstropna stavba, vidna priča solidarnosti in zadružne zavesti slovenskih železničarjev.
*
Ko se je v 1. 1928. likvidirala Gospodarska poslovalnica, je naša zadruga njena skladišča v Mariboru prevzela v najem. Ker je članstvo v tem okolišu vedno bolj naraščalo, se je še istega leta za območje glavnega kolodvora o tvorila prodajalna na Meljski cesti. Bila je sicer rentabilna, ali svojemu namenu ni povsem ustrezala. Že drugo leto je bilo treba na Aleksandrovi cesti vzeti v najem nove, večje lokale. Zaradi vedno naraščajočega prometa tudi ti lokali niso zadostovali in se je upravni odbor odločil, da vzame v zakup trgovske prostore v bivši Koražijevi hiši na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, kamor se je preselil tudi man uf akt urni oddelek iz Frainkopanove ulice.
Vendar so sčasoma tudi novi lokali postali pretesni in misel na zgraditev lastnega zadružnega doma v Mariboru »e je vedno bolj uveljavljala. Zaradi finančnih težkoč pa smo morali na njeno uresničenje čakati še 5 let.
L. 1939. je skupščina sklenila, da se v Mariboru v neposredni bližini glavnega kolodvora sezida nova prodajalna. Zemljišče je zadruga kupila v Cafovi ulici od g. Valj alka.
Upravni odbor je za novi dom prejel nebroj načrtov in ni bila odločitev lahka, kateregči naj osvoji, da bi bilo vsem zahtevam in namenom ustreženo. Naposled je izbral načrt, ki je predvideval v pritličju prodajalno za špecerijo, v prvem nadstropju lokale za manufakturo, v drugem, tretjem in četrtem nadstropju pa 6 lepih stanovanj z vsemi pritiklinami. Načrt je izdelal ing. Drofenik Herbert iz Maribora.
Knezoškof dr. Tomažič blagoslavlja dom.
*
Blagoslovit ven e obrede je opravil mariborski škof dr. Tomažič ob prisotnosti odličnih predstavnikov oblasti in ustanov, delegatov naše zadruge, lepega števila zadružnikov in ostalega občinstva. Navzoča sta bila okrajna načelnika Maribor desni in levi breg dr.
Zadružni dom — pročelje.
Šiška in dr. A j 1 e c,
zastopnik vojaške oblasti podpolkovnik M a s 1 a č , podžupan mesta Maribora Žebot, pomočnik direktorja ljubljanske žel. direkcije Hojs, zastopnika Zveze nabavljalnih zadrug v Beogradu Deržič in Brandtner, predsednik zadruge drž. uslužbencev v Mariboru Rehar, zastopnika žel. podpornega društva v Mariboru Menih in F r a n g e š , predsednik kreditne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru dr. Jančič, zastopnik žel. kreditne zadruge v Mariboru Kremžar, šef postaje Maribor Perme, šef IV. sekcije ing. H i n -
Vsa zidarska, tesarska, ključavničarska in ostala obrtniška dela so se pravočasno še pred podražitvijo oddala raznim tvrdkam. Zidarska in tesarska dela je prevzela tvrdka Mavrič iz Ljubljane, mizarska z inventarjem tv. Klančnik iz Maribora, električne instalacije tv. Tihy iz Maribora, vodovodno instal. tv. Košenina iz Ljubljane, pečarska dela tv. Felaher iz Ljubljane, pleskarska tv. Kapun iz Maribora, ključavničarska tv. Kert iz Maribora, dela iz limet, kamna tv. „Gradivo“ iz Maribora, parket je polagala tv. Kanc iz Mengša.
Gradba doma se je pričeli v septembru minulega leta in je bila stavba 1. novembra v surovem stanju pod streho, I. septembra t. 1. ob 8"50 uri pa je bila. kakor rečeno, slovesno izročena svo-
jemu namenu.

terlechner, za Vlil. sekcijo višji kontrolor Gračner, šef postaje Maribo r-Studenci Merc, šef posta je Tezno F 1 o r-j a n č i č , zastopnik mariborske delavnice ing.
Uran, zastopnik UjNŽB Ropret, zastopnik UŽČ Lipovšek itd.
Otvoritveno besedo je spregovoril predsednik zadruge K 1 e b e I, ki je pozdravil vse navzoče in dejal:
„Prevzvišeni! Spoštovani g. direktor, zastopniki političnih in javnih oblasti, dragi zadružniki!
Današnji dan bo v zgodovini slovenskih zadružnikov, posebno pa še pri naših železničarjih s severne meje gotovo ostal v trajnem spominu. Kaj bi tudi ne! Saj smo se danes zbrali pred novo zgrajenim zadružnim domom, ki je uspeh dolgoletnega truda in zadružne volje naših železničarjev zadrugarjev, včlanjenih v železničarski nabavljalni zadrugi v Ljubljani. Dovolite mi malo pogleda nazaj!
Iz peščice zadružnih delavcev, je v letu 1922. nastala naša prva zadružna ustanova, ki je bila poznana pod imenom zadruga ,,Siška“. Pola-
Zadružni dom — pogled s severa.
Predsednik zadrug g. Klebel pozdrav- Zastopnik Zveze g. Deržič pozdravlja Ija pred blagoslovitvijo doma zastop-	goste,
nike in zadrugarje.
goma si je ta mala zadruga utirala pot navzgor. Mnogo truda je bilo treba, da so bile odstranjene ovire, ki so se stavile na pot njenemu razmahu. Toda v našem železničarju je že vzklila in se krepko razvijala zadružna misel. Zadružne vrste naše zadruge so se večale, članstvo je naraščalo. Zrasla je nova prodajalna v Ljubljani leta 1927., 10 let nato nova prodajalna na Jesenicah in lani je bila odkupljena stavba bivše Gospodarske pa-slovalnice v Ljubljani glavni kolodvor. Naša ustanova pa ni mislila samo na materialno korist svojega članstva, hotela je tudi na socialnem polju pomagati. V ta namen je zgradila lep mladinski dom v Gozdu-Martuljku.
Danes pa so se uresničile dolgoletne želje naših člcinov-zadrugarjev iz lepe zelene Štajerske. Pred nami stoji ves praznično oblečen, nov že-
Gosti na vrtu doma.
lezničarski dom, ki ga bomo otvorili. Vsako delo pa, ki je dovršeno, potrebuje za prospeh svojemu namenu blagoslova božjega.
Zato naprošam prevzvišenega, da izprosi ta blagoslov za naš zadružni dom."
Gospod škof je na to prošnjo odvrnil:
„Spoštovana gospoda, predragi zadružniki! Resnično me veseli, da so graditelji te lepe nove hiše k njeni otvoritvi in blagoslovitvi blagovolili poklicati nas zastopnike cerkve. Cerkev se veseli vsakega napredka, ki je človeški družbi v blagor. Zato odobrava in blagoslavlja koristno delo človeške družbe. Je sicer, kot vsi vemo, cerkev poklicana, da skrbi za duševni blagor svojih vernikov, pa vsem svojim vernikom tudi odkrito želi in privošči vse, kar je dobro in koristno. Spoštovano vodstvo zadruge je tale
dom postavilo in je s tem pokazalo, da hoče slediti čutu socialne pravičnosti in koristne uvidevnosti prodaje in nakupa življenjskih potrebščin. Je pa tudi, kot ste že sami naglasili, gospod predsednik, s tem pokazalo vodstvo svoje prepričanje, da je potreben božji blagoslov. Prazno je naše človeško delo brez blagoslova iz nebes.
Vam vsem skupaj, uslužbencem in članom nabavljalne zadruge, v imenu cerkve prav iskreno čestitam k tej veliki srečno dovršeni zgradbi. Izrekam željo, da Bog blagoslovi to delo in molitev, da bi bil vsak, ki bo prebival v tej stavbi, deležen v obilni meri božjega blagoslova!"
Po blagoslovitvi doma je povzel besedo zastopnik Zveze D e r ž i č :
„Dragi bratje in sestre, zadrugarji! V imenu Zveze nabavljalnih zadrug mi je čast danes čestitati Vam na uspehu, ki ste ga dosegli. Izreči Vam moram želje predsednika Miloša Š t i b l e r j a , ki piše sledeče:
„Silno sem si želel, biti prisoten pri otvoritvi doma Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Mariboru. Ponosen sem, da je ta odlična zadruga v teh težkih časih uspela zgraditi dom tudi v Mariboru, v tako važnem središču našega narodnega življenja. Srečen sem, da je Zveza s polnim umevanjem podprla tudi to akcijo materialno in duhovno. Končno globoko verujem, da bo zadruga s to novo pridobitvijo še bolj poglobila svoje koristno delo in imela še več uspehov, kot jih je imela doslej. Naj med Vami vlada vedno samo pravi zadružni duh in Vašega dela ne bodo mogli uničiti nobeni načrti in napadi nasprotnikov.
Tovariši! Predsednik zadruge nam je v kratkih besedah opisal zgodovinski razvoj, žrtve za osamosvojitev za socialno pravico in poštenje v razdelitvi pridelkov, ki jih človeštvo potrebuje. Želel bi, da bi ta dom bil tudi središče prosvetnega dela, središče, kjer naj bi se zbirali slovenski železničarji na tem delu ljubljanske direkcije. Bodite složni zadrugarji, ker to je osnova vsega zadrugarstva! Treba je, da naše zadružništvo stremi za enim ciljem, da po zadružnem delu in z vzgojo mladine k temu delu doseže socialno pravičnost in boljšo bodočnost nam in njej. Veseli in srečni bomo z Vami železničarji vsi, če boste ostali v sklepu Zveze drž. uslužbencev v Jugoslaviji še nadalje največja zadruga. Čestitam Vam!"
Nato spregovori član uprave iz Maribora Artič:
„Prevzvišeni! Zahvaljujem se Vam, da ste nas počastili s svojo visoko navzočnostjo in da ste izvršili obred blagoslovitve naše nove zadružne stavbe.
Gospodje predstavniki, spoštovani gostje in dragi zadrugarji! Radost in zadovoljstvo prekipeva danes naša srca, ko smo po težki in trnjevi poti dospeli do zaželjenega cilja. Pred seboj vidimo novo impozantno stavbo, uspeh in sad visoke zadružne zavesti članov, pred seboj vidimo pa tudi sad težkega dela in prave zadružne miselnosti vseh onih, ki so uvideli upra-
vičenost zahtev mariborskih železničarjev. Zahvaljujem se s tega mesta v imenu teh vsem, ki so uresničili te želje in ki so izkazali svojo pomoč, bodisi moralno, bodisi finančno. V prvi vrsti pa me veže dolžnost, da se zahvalim predsedniku Zveze nabavljalnih zadrug v Beogradu, ki je izvedel vse potrebno, da se uresničijo težnje in želje mariborskih železničarjev. Poleg naše zahvale naj mu bo v zadoščenje še zavest, da je omogočil postaviti v obmejnem Mariboru, ne morda kakšnim osebnim željam, temveč le zadružnemu delu in zadružni ideji viden in trajen spomenik. Prosim g. zastopnika Zveze, da sporoči našo zahvalo predsedniku in Zvezi sami. — Zahvaljujem se podpornemu društvu žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru, v katerem smo našli vso podporo in največje uvidevanje. Gospodje zastopniki društva, vedite, da ste s tem mnogo doprinesli in koristili tako stanu železničarjev, kakor tudi razvoju zadružništva v Mariboru.
Da je stavba solidno zgrajena in dela na njej strokovno ter po načrtih izvršena, se imamo zahvaliti stavbnemu podjetju in tehničnemu nadzorstvu, kakor tudi vsem obrtnikom in delavcem, ki so vložili v delo svojo strokovno sposobnost in znanje. G. obrtniki, znajte, da bo stavba ostala živa priča Vaše marljivosti in podjetnosti, ker ona ni last samo posameznika, temveč tisoč in tisoč zadrugarjev, ki bodo s ponosom vanjo upirali svoje oči in ki bodo stopali vanjo s čustvom zadružnega zadovoljstva.
Dragi zadrugarji, železničarji! Ko je naš novi zadružni dom blagoslovljen in ko ga izročamo njegovemu namenu, dovolite, da prihajam pred Vas še z eno srčno željo: Da nam ostane današnje zadružno slavlje vsem v svetlem spominu. Naj postane naš novi zadružni dom res pravi dom naše medsebojne sloge, nerazdružljivega prijateljstva in tovarištva.
S tem Vas gospodje predstavniki, spoštovani gostje, dragi delegati in zadrugarji še enkrat iskreno pozdravljam ter se zahvaljujem za prijazen odziv!"
Končno je podžupan mesta Maribor Ž e b o t pozdravil navzoče in čestital zadrugarjem:
„V imenu mariborske občine Vam iskreno čestitam, da ste postavili tako lepo stavbo. Naš slovenski Maribor je ponosen na to stavbo, ker se je s tem znatno polepšal. Želim Vam, da bi bil ta Vaš trud bogato nagrajen!"
S tem je bila slavnostna otvoritev doma končana. Sledil je ogled doma, nakar so se gostje in zadrugarji razšli, vsi s prepričanjem v srcu. da zadružna misel napreduje in zmaguje.
Švedsko potrošno zadružništvo
(Konec.)
Razvoj in stanje švedskega potrošnega zadružništva.
'V'
/čeprav so se švedske zadružne ustanove pojavile že okoli bOtega V^y leta prejšnjega stoletja — najstarejša med njimi je še sedaj obstoječa v Trollhattan-u —, vendar moremo o pravemu razmahu švedskega zadružništva govoriti šele nekako od 1. 1900., to je od časa. ko je bila ustanovljena prva centralna organizacija — Zveza potrošil ih zadrug (Kooperativa Forbundet).
To, kar je bila Zveza že od vsega početka zamišljena, namreč kot enotna organizacijska in poslovna centrala, je še danes, in sicer v taki meri, da je le v zvezi z njo mogoče razpravljati o splošnem razvoju švedskega potrošnega zadružništva.*
Zanimivo je, kakšno je razmerje glede velikih in malili zadrug, ki so včlanjene v Zvezi. (Podatki se nanašajo na konec 1. 1955.) Malih zadrug (do 1000 članov) je bilo 82"9%, velikih (preko 1000 članov) pa \Tt%0, dočim je znašalo celokupno članstvo malih zadrug 35"5 %, velikih pa 64‘5°/o.
Izmed večjih zadrug je na prvem mestu stockholmska zadruga s 77.845 člani, 5 zadruge (Goteborg, Malmo in Drebro) imajo po preko 10.000 članov, 5 (Eskilstuna, Norrkoping, Halsingborg, Gavle in Vas-teras) pa po preko 5000.
Zanimivo je tudi, v kaki meri so v potrošnih zadrugah organizirani posamezni sloji. Statistika za 1. 1955. izkazuje v tem pogledu
sledeče % :
poljedelci................................ 14"6
poljedelski delavci....................... 4’3
obrtniki.................................. 2'5
obrtniški delavci.......................... 6T
trgovski nameščenci....................... 4"2
svobodne profesije........................ 5'0
uradniki (privatni in javni) .... 9T
industrijski delavci.......................277
ostali delavci............................ 15"0
pravne osebe.............................. 0'9
razni..................................... 10"8
Skupaj .	.	100%
* Kako so v Zvezi včlanjene zadruge v zadnjih tridesetih letih številčno lastle, je navedeno že v zadnji štev „Zadrugarja“, kjer je podana vsebina članka Rade Baniča: Potrošno zadružništvo na Švedskem. V današnjem referatu, ki ga prinašamo o vsebini članka Mirka Gjaje, je izpuščeno tudi vse ono, kar je bilo že zadnjič povedano. — Op. uredn.
K temu pregledu je treba pripomniti — podatki sicer sami to povedo —, da švedsko nabavljalno zadružništvo ni v nobeni smeri stanovsko opredeljeno. Različne stanove druži samo skupni interes: interes potrošačev. Zato se drže strogo načela politične nevtralnosti in i zbega vaj o vse, kar bi jih moglo zaplesti v razredno borbo.
Z razvojem zadrug so seveda naraščala tudi sredstva, s katerimi so te zadruge razpolagale. L. 1910. so znašala skupna sredstva le 6,155,
1.	1920. že 65,225, 1. 1950. se dvignejo na 145,608, 1. 1955. pa znašajo okoli 185 milijonov švedskih kron (2 milijardi 515 milijonov dinarjev). V razmer ju do skupnih so znašala lastna sredstva: 1. 1910. 52%, 1. 1920. 54'9 %, 1. 1950. 51*4% in 1. 1955. 57*1%.
Iz tega se vidi, kako zavidljiv je porast švedskih nabavi jalnih zadrug, zlasti porast lastnih sredstev. Ta porast je posledica sledečih činjenic: Prvič porast članstva, relativno visoki vplačani deleži članov (vsak član mora vpisati najmanj 10 deležev po 10 kron, t. j. din 1250), udejstvovanje zadrug kolikor je mogoče le v mejah lastne finančne možnosti, zlasti pa nakup in prodaja robe za gotovino.
Borba proti prodaji robe na kredit je tudi na Švedskem dolgo trajala, vendar se je uspešno zaključila. Danes je komaj 5% članov, ki v svoji zadrugi kupujejo blago na kredit. Ta nizek procent predstavlja samo poedine in izjemne primere.
Kakšno je stanje vseli švedskih nabavi jalnih zadrug, nam bo najbolje predočevala bilanca, ki se nanaša na konec poslovnega
1.	1955. (Od takrat se je to stanje sicer številčno, toda ne stvarno — bistveno spremenilo. — Op. uredn.)
Aktiva	(v mili j. Šved.	kron)	Pasiva	(v mili j.	Šved. kron)
Gotovina in ček. računi .	15,4	Deleži članov .	.	.	. .	46,1
Akcije in deleži ....	22,4	Dolg za robo .	.	.	.	.	10,5
Ind. oblig. Zveze ....	5,4	Vloge na štednjo . .	. . 22,0
Roba		56,7	Ostali dolgovi .	.	.	. .	5,6
Dolžniki		2,2	Hipotek, dolgovi .	.	. .	24,4
Inventar 		4,1	Rezervni fondi .	.	.	. .	54,6
Nepremičnine		98,5	Ostali fondi .	.	.	.	. .	25,0
Ostala aktiva		0.5	Čisti višek .	.	.	.	. . 18,8
Sa.	185,0		Sa. 185,0
Preidimo k pojasnjevanju nekaterih postavk gornje bilance.
Stvarno pasivo tvorijo dolgovi za robo, vloge na stednjo, hipotekarni in ostali dolgovi, skupaj 60,5 milijonov kron. Nasproti največ j i postavki, hipotekarnim dolgovom 24,4 milijonov, stoji vrednost nepremičnin v znesku 98,5 milijonov, tako da so nepremičnine obre-
men jene za manj kot četrtino svoje vrednosti. Nasproti dolgovanju za roko, vlogam na štednjo in ostalim dolgovom v znesku 56,1 milijonov kron, obstajajo visoka likvidna sredstva v gotovini, na čekovnih računih, v akcijah in industrijskih obligacijah, ki jih je Zveza izdala za ustvarjanje lastne proizvodnje, in vrednost robe na zalogi. Posebno pažnjo zasluži visoka postavka deležev zadrug pri Zvezi v znesku 22,1 milijonov kron (vsebovana v postavki 24,4) poleg obligacij Zveze, ki znašajo 12% aktive zadrug, s čimer je pokazano, da ti deleži ne predstavljajo samo simboličnega članstva zadrug pri Zvezi, temveč imajo značaj stvarnega doprinosa k njegovemu kapitalu. Temu nasproti stoji za polovico nižja postavka dolga za robo.
Zadruge razpolagajo z ogromnimi rezervami .(rezervni in ostali fondi) v skupnem iznosu 59,6 milijonov kron (745 milijonov dinarjev). Rezervni fondi se nabirajo poglavitno iz dotacij vsakoletnih viškov, najmanj 15%. Ostali fondi so: fond za gradbe, fond za odpise, dispo-zicijski fond in fond za deleže pri Zvezi.
Čisti višek za 1. 1955. znaša 18,8 milijonov kron (255 milijonov dinarjev) in predstavlja ca 10% od zneska aktive in 4"5 % od prometa.
Kretanje prometa. Švedske nabavijalne zadruge so prodale robe:
Leta	za Šved. kron
1910.........................22,9	milijonov
1920 ...................... 255,4
1950 ...................... 542,5
1955 ...................... 410,4
(to je 5 milijard 150 milijonov din!)
Pripomniti še moramo, da so zadruge to robo skoro do polovice nabavile preko svoje Zveze.
Po članu znaša prodaja povprečno 725 kron (preko din 9000) letno.
V vseh zadrugah je zaposlenih 15.800 uslužbencev. Njihove plače so 1. 1955. znašale 27,5 milijonov kron ali 6,7% od iznosa prodaje.
*
Že v začetku smo omenili, da moremo o razvoju švedskega potresnega zadružništva govoriti le skupno z razvojem in delovanjem njegove Zveze (Kooperativa Forbundet). Zveza je zadružna organizacijska, revizijska, denarna, poslovna in nabavljalna centrala in nosilka zadružnega pokreta, gospodarskega in idejnega. S svojimi zadrugami je Zveza v vsakem pogledu tako tesno povezana, da predstavlja morda edinstven primer v zgradbi mednarodnega potrošnega zadružništva.
Ob svoji ustanovitvi (1. 1899.) se je Zveza omejevala samo na vzgojo in dajanje splošnih direktiv. Toda že 1. 1900. se je v njenem okrilju osnovalo društvo za nabavo robe na veliko. Po začetnih neuspehih se je 1. 1905. začel posel ugodneje razvijati. Zveza je začela delovati kot samostojen grosist, ki je neodvisno kupoval in izvažal robo in naposled tudi sam začel z lastno proizvodnjo.
Do 1. 1919. so bili robni posli Zveze omejeni na špecerijo in na nekoliko najvažnejših potrebščin v gospodinjstvu. Od 1. 1920. pa je odprla oddelek za tekstil, obutev, steklo, porcelan, posodje in železno robo. Danes ima Zveza 7 glavnih oddelkov: za živila (izvzemši ko-loniale), za tvor niško robo, kolonialo, specialne artikle, obutev, manufakturo in knjige. Na j j ač ji je oddelek za živila.
Glede na današnji obseg poslov, ki jih vrši Zveza po svojih robnih oddelkih, glede na močno ostalo organizacijo in gospodarsko moč in glede na sposobnost, ki jo je pokazala pri snovanju lastnih podjetij, je postala Zveza faktor, ki ga na Švedskem mora vsakdo resno upoštevati. To je veljalo in velja tudi za razne kartele, ki se, oziroma se spuščajo z njo v borbo. Vedno se je izkazalo, da je Zveza dovolj močna, da take borbe lahko tvega. Primerov za to je dovolj. Omenjamo njeno borbo s kartelom za proizvodnjo margarina, z mlinskim kartelom, s kartelom za obutev itd. (O tem smo na kratko govorili že v zadnji štev. „Zadrugarja“. — Op. uredn.) Razen zadružne tovarne margarina in lastnih mlinov ima Zveza tudi svojo tovarno testenin, tovarno obutve z dnevno kapaciteto 1000 parov, tovarno gumijevih izdelkov in galoš, tovarno za kemikalije, znano tovarno „Luma“ za električne žarnice itd. Povsod, kjer koli je bilo treba nastopiti proti neupravičeno visokim cenam, se je Zveza lotila samoproizvodnje, če je le mogla dotični predmet plasirati v zadostni množini med včlanjene zadruge: pa to tudi šele v primerih, če so ji to dovoljevala lastna sredstva.
Bilančni iznos Zveze za 1. 1935. izkazuje 169 milijonov kron, torej ne zaostaja mnogo za bilanco vseh ostalih zadrug (185 milijonov). Lastna sredstva so za navedeno leto znašala 36% celokupnih sredstev. Pri tem pa niso upoštevane vloge zadrugarjev (štednja), ki so same znašale 76,3 milijonov, niti ne fondi (39,6 milijonov).
Uslužbencev je imela Zveza konec 1. 1935. v pisarnah 886, delavcev v tovarnah in skladiščih pa 3254.
Administrativno se deli Zveza na oddelke: Prvi glavni oddelek je organizacijski. Sem spada: sekretarijat, odsek za študije in zadružno šolo v Vor gordu, odsek za dopisno šolo, odsek za zadružne publikacije in arhiva. Tudi oddelek za revizijo je priključen organizacijskemu oddelku. Drugi oddelek je poslovni, h kateremu spada 6 robnih pododdelkov in 10 oddelkov za zadružno proizvodnjo. Tretji
glavni oddelek je oddelek za štednjo in računovodstvo. Posebni oddelek obstoji za administracijo nepremičnin.
Glavni organ Zveze je skupščina delegatov. Vsaka zadruga delegira po enega delegata, razen tega pa še po enega na vsakih 500 svojih članov in na vsakih 200.000 kron robnih nabavk, izvršenih pri Zvezi.
Upravni odbor Zveze sestoji do polovice iz upravnikov zadrug, druga polovica pa iz nestrokovnjakov, ki zastopajo neposredno stališče širokih slojev članstva. Na ta način je dosežena harmonija med strokovnim in zadružnim vodstvom in delom.
*
Podali smo na kratko vsebino dveh člankov, priobčenih v knjigi „Potrošačko zadrugarstvo u Švedsko]1' (Zadružna biblioteka Zveze, štev. 26). Iz njih si lahko ustvarimo vsaj približno sliko švedskega potresnega zadružništva. Ta slika je vseskozi zanimiva in podučna. Upamo, da bo tudi naše čitatelje prepričala, da zadružna ideja niso sanje, nego realen pokret, ki se lahko sklicuje na stvarne in velike uspehe v našem gospodarskem in kulturnem življenju.
Mala država kot je Švedska, nam to najlepše dokazuje.
L, B.
Pletena jopica v štirih barvah.
Potrebujemo:	4 omote modre, 2
omota svetlo, 1 omot srednje in 1 omot temno-rdeče tanke volne. Dve vrsti pletilk: štev. 2 in štev. 2k>. Kvačko štev. 14 in dva mala gumbka.
Pr sin a širina jopice je 85—90 cm, od rame do konca meri 53 cm, rokavni šiv 15—16 cm.
Spodnji clel jopice je iz modre volne. Zgornji deli in rokavi pa iz svetlo, srednje in temno-rdeče volne, ki je razporejena takole: prva proga svetlo-rdeča, druga tenino-rdeča. tretja sve-
tlo-rdeča, četrta sredoje-rdeča in spet od kraja. Proge pletemo izmenoma po štiri vrste desnih in štiri vrste levih, le pri svetlo-rdečih progah nanese tako, da jih moramo iz iste barve narediti 5 vrst, ker se s takim postopkom menjanje volne na pravi strani ne pozna. Prednji in zadnji del sta enako pletena.
S pletilkami štev. 2 in modro volno nasnujemo 106 petelj in pletemo naslednji vzorec: 2 levi, 5 desnih. Vrsto začnemo s tremi desnimi in jo prav tako končamo. Na drugi strani pletemo tako kot običajno, da imamo na
pravi strani vedno po dve levi in 5 desnih. V tem vzorcu pletemo približno deset cm visoko, nato pa pletenje predenemo na pletilke štev. 234. Takoj v prvi vrsti, potem pa v vsaki četrti po eno d opletemo, dokler nimamo na pletilkah 140 petelj, in pletemo do višine 31—32 cm stranske mere.
Rokavni izrez.
V začetku naslednjih dveh vrst zazankamo na vsaki strani po 11 petelj, potem pa snamemo v ta namen še po eno petljo v začetku vrste v naslednjih 16 vrstah. Zdaj pletemo naravnost do višine 39—40 cm od začetka.
Zadnji zgornji del.
S pletilkami štev. 234 in svetlo-rdečo volno n a snu j eni o 92 petelj in pletemo:
1.	proga: 4 vrste desnih v svetlo-rdeči barvi.
2.	proiga: 4 vrste levih v temno-rdeči barvi,
3.	vrsta: 5 vrst desnih v svetlo-rdeči barvi,
4.	vrsta: 4 vrste levih v sredo je-rdeči barvi,
5.	vrsta: 5 vrst desnih v svetlo-rdeči barvi.
Ta vzorec ponavljamo od druge proge ali pete vrste, dokler nimamo polnih šest svetlih prog. Nadaljujemo: 1. vrsta :	7 petelj zazankamo,
pletemo 29 levih, zazankamo 20 petelj za vratni izrez, leve do konca vrste.
2.	vrsta: Zazankamo 7 petelj, desne do konca. Nadaljujemo s srednje-rdečo barvo volne. 3. vrsta : Zazankamo 3 petlje in pletemo desne do konca. 4. vrsta: Zazankamo 7 petelj, leve do konca. Zadnji vrsti ponovimo. 7. Vrsta : Zazankamo 2 petlji, desne do konca. Zazankamo ostale petlje in pričnemo na drugi strani pri vratnem izrezu s svetlo-rdečo volno. 8. vrsta: Zazankamo 3 petlje, desne do konca. Nadaljujemo s srednje-rdečo volno. 9. vrsta: Zazankamo 7 petelj, desne do konca.
10. vrsta : Zazankamo 5 petlje, leve do konca. 11. vrsta: Zazankamo 7 petelj, desne do konca. 12. vrsta: Zazankamo 2 petlji, leve do konca. Ostale petlje zazankamo.
Sprednji zgornji delček.
Pletemo ga prav tako kakor zadnjega, dokler ne dosežemo zadnje vrste druge srednje-rdeče proge, in nadaljujemo. Naslednja vrsta: Pletemo 38 levih, 16 petelj ohlapno zazankamo, leve do konca. Nadaljujemo s svctlo-rdečo volno. Naslednja vrsta: desne.
Nadaljujemo v tem vzorcu in zazankamo v prvi vrsti ob vratu 3 petlje, v drugi nobene, v tretji pa dve petlji. Od tu naprej popletemo po dve skupaj cb vratu v začetku vsake naslednjih petih vrst. V začetku vsake druge vrste na rami zazankamo po 7 petelj v štirih obrokih. Prenesemo volno na drugo stran vratnega izreza in pletemo po- vzorcu prve strani.
Rokavi.
S pletilkami štev. 2 34 in svetlo-rdečo volno nasnujemo 14 petelj. 1. vrsta : Desne. 2. vrsta: Do-pletemo 5 petelj in pletemo leve do
konca vrste. 3. vrsta: Desne. 4. vrsta: Kakor druga. 5. vrsta: Nadaljujemo s temno-rdečo volno, leve do konca. 6. vrsta: D opletemo 5 petelj, desne do konca. 7. vrsta: Leve. 8. vrsta: Kakor šesta. 9. vrsta: Nadaljujemo s srednje-rde-oo volno, leve do konca. 10. vrsta: Dopletemo 5 petelj, leve do konca, v zadnjo petljo vbodemo dvakrat. 11. vrsta: Desne, vbodemo dvakrat v prvo petljo. 12. vrsta: Kakor deseta. Nadaljujemo po vzorcu in dopletemo po eno petljo v začetku vsake vrste na tej strani, dokler nimamo na pletilkah 60 petelj. Od tu dalje dopletemo na tej strani v vsaki drugi vrsti po eno petljo, dokler jih nimamo na iglah 77. S temi petljami nadaljujemo 30 vrst. Sedaj pa začnemo snemati po eno petljo V začetku vsake druge vrste na izoblikovani strani rokava, dokler nimamo 60 petelj na pletilki. Od tu dalje snemamo po eno petljo v začetku vsake vrste, dokler jih nimamo 50 na igli, in snamemo po eno še v naslednjih šestih vrstah. Istočasno z zadnjimi šestimi petljami v zgornjem delu rokava zazankamo 5 petelj v začetku naslednjih šestih vrst na drugi strani rokava. Pletemo še eno celo vrsto in končamo.
Vratne proge.
S pletilkami štev. 2 in svetlo-rdečo volno nasnu jemo 11 petelj in pletemo tako, da imamo na pravi strani samo desne do dolžine 33 cm. S temno-rdečo volno in pletilkami štev. 2 napletemo drugo tako progo in ju združimo tako, da so kraji p odvihani.
Jopico sestavimo:
Rokave in zgornje dele po vlažni krpi na narobni strani nalahko poli-kanio. Prišijemo zgornje dele k pred-njiku in zadnjiku, združimo vse šive in všijemo rokave. Ovratne proge prišijemo k izreku tako, da je temna proga prišita, zadaj na sredi hrbta pa pustimo odprtino. Na koncu prog na-
redimo dve mali zankici, na nasprotno stran pa prišijemo dva mala gumbka. Okrog rokavov obkvačkamo vrsto stebričkov v svetlo-rdeči volni.
Pripomba: Slika in besedilo je posneto po angleški reviji „House-wife“, letošnje pete številke. Navodilo ni preizkušeno, ker zahteva ta postopek delo in izdatke, vendar je popis tako točen in izvedba dovolj enostavna, da jopico lahko naredimo, če imamo le malo vaje v pletenju. Prav to jopico lahko spletemo iz ostankov nove ali pa stare volne, skrbeti nam je le, da se barve ujemajo.
Megličeva.
P R. E HRANA
Dajmo otrokom suho pecivo seboj v šolo.
Pripovedujejo, da bodo letos pri nas lešniki posebno dobro obrodili. Lešniki spadajo med najboljše suho sadje, fci jih ne morejo nadomestiti dragi in uvoženi mandeljni. Lešniki so izelo redilni, imajo dosti maščobe, sladkorja in drugih dragocenih hranilnih snovi, poleg 'tega po so še po okusu izredno prijetni. Zanimajmo se za te vrste sadja že zgodaj v jeseni, da nam jih ne bo zmanjkalo na trgu, kakor toliko drugih stvari v teh časih.
Spodaj navedena navodila za pripravo otroškega peciva so posneta po nekem ameriškem listu in je vsako navodilo bilo nagrajeno s 5 dol. Ker so ta navodila preprosta in cenena, bodo morda marsikateri ljubeči mamici prišla praiv in se jih bo poslužila.
Oranžno pecivo.
V posodi dobro spenimo: dve žlici nastrgane oranžne lupine, osminko surovega masla ali manj, skodelico sladkorja; nato dodamo dve utepeni jajci, K skodelice oranžnega soka in na-
prej dobro utepamo. Posebej mešamo in presejemo 2 skodelici moke, 2 žlički pecilnega praška -in pol žličke soli ter dodamo prvi mešanici. Po polovici žličke spuščamo mešanico na namazan pe-čenjak in pečemo v srednje vroči pečici približno deset minut.
Lešnikovo pecivo.
Mešamo pol skodelice presejane moke, skodelico sladkorja, skodelico sesekljanih lešnikov in pol žličke soli. Posebej utepemo sneg treh beljakov, dodamo malo vanilje ali ruma ter primešamo prvi mešanici. Po polovici žličke jih -spuščamo na oljnat papir in puščamo med enim in drugim toliko prostora, da se lahko razlezejo. Pečemo jih v ne prevroči pečici, dokler niso lepo rumeni.
Prastaro navodilo ameriških priseljencev.
Skupaj presejemo 2 skodelici moke, žličko jedilne sode in pol žličke soli. Posebej stepemo 1K skodelice goste kisle smetane v trdo zmes in dodamo moki. Izoblikujemo različno pecivo, zvaljamo, zvijemo in zrežemo. Pečemo naglo v precej vroči pečici 12—15 minut. Ce smetana ni zelo gosta, bo potreba dodati še malo moke.
Zemljepisne zanimivosti.
Najvišja človeška naselja se nahajajo v južnoameriških državah Peru in Čile. Kraj Quispisijamine leži 5270 m, kraj Chupinquina 5600 m visoko.
Najdaljša reka na svetu je Mississi-pi (6530 km), sledi mu Nil (6500 km). — Sava ima v vsej svoji dolžini le 940 km.
Najvišji slapovi niso niagarski. Pred njimi so Veliki vodopadi (598 m) na Labradorju.
Največje jezero sveta je Kaspiško, ki meri 438.00 km2, to je približno toliko kot predvojna Nemčija.
Najvišji observatorij na svetu se nahaja na Mont Blancu v Franciji. Observatorij leži 4365 m nad morjem.
Najgloblji rudnik na svetu je rudnik Village Deap Mine v Ameriki; njegovi rovi segajo 2500 m pod površino zemlje.
Najdaljši viadukt je preko Slanega jezera (U. S. A.). Njegova dolžina znaša 53.000 m. — Borovniški viadukt je d olg le 470 m.
Z največjimi vodnimi silami razpolaga Afrika. Izračunali so, da bi Afrika lahko koristno uporabila 190.950.000 KS samo iz svojih vodnih sil. Dosedaj je od tega izkoriščala samo 33.000 KS (0'02%).
Najvišja zgradba na svetu je Empi-re State Building v New \orku. ki je visok 521 m.
Največje železniško omrežje v Evropi ima Rusija (preko 80.000 km). Sledi ji Francija (63.000 km), Nemčija (nad 60.000 km), Angleška (45.000 km).
Najdaljši predor na svetu je Hung-tington Lake predor v Ameriki (21.670 m), ki mu sledi simplonski predor (19.731 m).
Med najdaljše mostove spada vsekakor most čez reko Hoangho (Kitajska), ki je dolg 5427 m.
,,Dolgost življenja našega je kratka11,
če pomislimo, da lahko doživi kit 500, želva 550, slon 250 in sokol 160 let. — Hrast doživi starost 1000 let, isto-t oliko lipa, smreka pa ,.samo“ 500 do 400 let.
Padobran je izumil Leonardo da Vinci. On je že 1. 1496. delal poizkuse s padobranom.
Najgloblje jezero na svetu je Bajkalsko jezero v Sibiriji. Globoko je namreč na enem mestu 1525 m. Sledi mu jezero Tanganyika v Južni Afriki (1435 m). Naše Bohinjsko jezero ima komaj 180 m največje globine.
Največji otok na svetu je Gronland. Meri namreč 2,174.700 km2 (tretjina Evropske Rusije). Naš največji otok pa je Krk s 407.9 km2.
Z višine 900 m lahko vidimo 107 km v daljavo, z višine 5000 m pa 195.5 km v daljavo.
Do središča zemlje meri pot 6 milijonov 578.000 m.
Najdaljša železniška proga bo trans-afriška železnica (Capetown-Kairo) s 6.550 km. Dosedaj najdaljše železnice so: Transsibirska (Čeljabinsk—X ladi-vostok 6500 km) in Southern Pacific železnica (New Orleans—Los Angeles 6250 km).
Največje vzpetine, dosežene z železnico brez zobov so:
Na peruansko-andski progi, kraj Tachio (4875 m).
Na chileanski železnici, kraj Orkro (3596 m).
Z zobčasto in žično železnico pa so bile dosežene sledeče višine:
Na Jungfrau železnici 5457 m.
Na Gornetgrad železnici pa 3102 m.
Na naših progah so bile dosežene sledeče najvišje točke:
Z železnico brez zobov: proga Sarajevo—Mostar (stara trasa 1000 m), Užice—Vardište—Šargan Vitasi (Mokra Planina 810 m) in Zagreb—Sušak, odsek Lokve—Vrata (836 m).
Narvišja jrora sicer precej ravninske Avstralije je Mont Kosciuszko (legendaren poljski junak iz bojev za osvobojen je) z 2240 m.
Priroda kot stavbenik.
Še pred nastopom človeštva na zemlji so obstojale čudovite zgradbe, ki jih je zgradila priroda sama. Na škotski obali je tekom časa sredi morja na Hebridskem otoku Staffo velikanski tempelj, ki je dolg 100 m in ki ima
70 ni visoke ,simetrične stebre. Ti stebri podpirajo ogromne rezane skale. Tlo se nahajajo pod vodo. ob stebrih pa se odbija šum morskih valov. Pred milijoni leti je ij izemlje izvirajoč žareči ibazalt po ohladitvi v svoji notranjosti razpadel v te oblike.
Na New Zeelandu je v sivi davnini začela iz zemlje bruhati kipeča voda, ki je izločevala kristalast kremen. To je trajalo toliko časa, dokler ni sijajna, alabastru podobna terasa kot slap okamenela v stopnice z lesketajočimi se modrimi kristali. Delo, ki je trajalo morda tisoče let, je narava zopet v hipu zrušila. Vulkan je v hipu uničil prekrasno stavbo.
Na grebenih čeških Krkonošev se dviga tako zvani ,.poldanski“ kamen. Ljudje vidijo v njem okamenelega meniha. V megli in mesečini je podobnost naravnost čudovita.
V starem Babilonu so že 1900 pred Kr. znali reševati enačbe z dvema neznankama.
Nemčija je 1. 1938. iz inozemstva uvozila 4,959.000 ton nafte; od tega 70% iz Venezuele in holandske Zapa-d.ne Indije.
Banane dajejo na 1 ar 44 krat več hrane kot krompir in 150 krat več kot pšenica.
Rimska cesta na nebu se v 400 milijonih letih le enkrat zasuče okrog svoje osi.
Kakšno moč ima sončna toplota, so ugotovili na Eiffelovem stolpu v Parizu. S točnim merjenjem so dognali, da sončni žarki zelo močno učinkujejo na železno konstrukcijo stolpa. Zaradi pripekanja sonca se namreč vrh stolpa na strani, ki je obrnjena proti soncu, nagne, in sicer zjutraj za 150 mm proti vzhodu. Ponoči se stolp vrne v normalen položaj.
Nadomestek radija (dragocenega sredstva za zdravljenje raka) se imenuje mesothorij. Ima iste kemične lastnosti kot radij.
Nikolaj Vasiljevič Gogolj:
Prevedla: M. Kragelj in S. Kun
Majska noč ali utopljenka
(Povest.) — (Nada! jevanje.)
IV.
Fantje nore.
Na koncu ulice je bila raziš veti j ena le še ena koča. To je bila županova hiša. Župan je bil že zdavno povečerjal in bil bi že davno zaspal, da ni bil tačas pri njem v gosteh žganjar, ki ga je bil napotil k njemu grajščak, lastnik nekolikega sveta med svobodnimi kazaki, z naročilom, da sezida žganjarno. V kotu, pod božjimi podobami, na častnem mestu, je sedel gost, malo debelušasto človeče, z majhnimi, venomer se smejočimi očesci. Iz njih je kar žarelo veselje, s katerim je pušil kratko pipo. Od časa do časa je pljunil in s prstom potlačil v pepel izgorevajoči tobak, ki je lezel iz nje. Oblaki dima so se naglo dvigali nad njim in ga zavijali v sivo meglo. Bilo je, kakor da se je dimnik kake žganjarne naveličal ždeti na svoji strehi ter je, zaho-tevši se mu izprehoda, zdaj dostojanstveno sedel v županovi koči za mizo. izpod nosa so mu sršeli kratki in gosti brki; migetali so skoz nejasno tobakovo meglo, da iso bili videti liki miš, ki jo je žganjar ujel in držal v ustili, krateč samodrštvo kaščinemu mačku. Župan je kot gospodar sedel kar v srajci in v širokih platnenih hlačah. Orlovsko oko mu je lahno mežikalo in od časa do časa mrknilo kakor večerno sonce. Na koncu mize je vlekel pipo eden od vaških redarjev, ki so stali pod županovim poveljstvom in ki je iz spoštovanja do gospodarja sedel v suknjiču.
— Ali kmalu kanite, — se je obrnil župan do žganjarja, prekri-žavši se na zdehajoča usta, — postaviti to žganjarno?
— Ako Bog da, bomo menda žgali še to jesen. Na praznik Pokrova sv. Bogorodice, stavim, da bo gospod župan z nogami že pisal nemške preste po cesti.
Ob izgovarjanju teh besed so žganjarjeva očesca mrknila, namesto njih pa so se razpustili žarki do samih ušes; vse telo se mu je od smeha zamajalo, a vesele ustnice so mu za hip izpustile kadečo se pipo.
— Daj Bog, — je odvrnil župan, izrazujoč na svojem obrazu nekaj smehljaju podobnega. — Zdaj so, hvala Bogu, žganjarne še malo razširjene. Ampak v starih časih, ko sem spremljal carico na perejaslavski cesti, je še ranjki Brezborodko .. .
— No, svat, ko si se že spomnil na ta čas! Tedaj od Kremenčuga do samih Romen nisi naštel niti dveh žganjarn. Sedaj pa .. . Ali si slišal, kaj so izumili prekleti Nemci? Kmalu ibomo, pravijo, žgali, ne z drvmi kakor vsi pošteni kristjani, temveč z neko vražjo paro ... Pri teh besedah se je žganjar zagledal na mizo in v svoje na njo položene roke.
— Kako, s paro — pri Bogu, ne razumem!
— Kakšni kozli so ti to, Bog mi odpusti, ti Nemci! — je dejal župan. — Kar s palico bi jih te pesja n e! Ste li že Kdaj čuli, da bi se s pomočjo pare dalo kaj zavreti. Tako še žlice boršča ne bi prinesel k ustom, ne da bi sii jih spekel liki mladega prešiča . ..
— In ti, svat, — se je oglasila, s podse skrbnimi nogami na zapečku sedeča svakinja, — boš živel ves ta čas pri nas brez žene?
— čemu pa mi bo? Druga stvar bi bila, ako bi bila kaj prida.
— Ali ni lepa? — je vprašal župan in zapičil oko vanj.
— Pa še kako! Stara bo sam vrag. Gobec pa ji je nagrban kakor prazna mošnja.
In nizka žganjar jeva stavba se je spet zamajala od glasnega smeha.
Tačas je nekaj potipalo po durih. Vrata so se odprla in kmet je, ne da bi snel kučmo, vstopil čez prag, se ustavil, kakor da nekaj premišljuje, sredi izbe ter si ogledoval strop. Bil je naš znanec Kalenik.
— No, pa sem le našel domov, — je spregovoril in omahnil pri vratih na klop, ne da bi se brigal za navzoče. — Vidiš, kako ti je satan, ta vražji sin, raztegnil cesto! Hodiš in hodiš, pa nikjer konca! Noge so ti, kakor da ti jih je kdo prelomil. Baba, h e, poišči mi kožuh in postelji mi. K tebi za peč ne grem, pri Bogu da ne: bole me noge. Poišči ga, pravim, tam visi v blagoslovljenem kotu. Pazi le, da mi ne prevrneš lonca s tobakom. Toda nikar. Rajši se ne dotikaj, ne dotikaj se ničesar! Morda si danes pijana . . . Sam ga poiščem.
Kalenik se je malo privzdignil, toda nepremagljiva sila ga je prikovala na klop.
— Ta je pa dobra, — je dejal župan: — pride v tujo hišo in ti ukazuje kakor doma! Pod kap ga postavim — dokler je še čil in zdrav!
— Pusti ga, svat, da si odpočije! — je posredoval žganjar, pri-državši ga za roko. — To je koristen človek: še več takšnih, pa bi nam žganj a rna krasno uspevala ...
Aid teh besed ni bilo izzvalo dobrodušje. Žganjar je veroval v vraže. In pregnati človeka, čim je bil sedel na 'klop, je zanj pomenilo priklicati nesrečo.
— Kaj pa ko napoči starost! — je zagodrnjal Kalenik, legajoč na klop. Nič ne rečem, ako bi bil pijan! Toda nisem pijan! Pri Bogu da nisem! čemu bi lagal! To bi bil celo pripravljen potrditi samemu županu. Kaj meni župan? Crkne naj, pes jan! Pljunem nanj! Naj ga voz pomendra, hudiča enookega! To, da ljudi na mrazu obliva ...
— E j, ej! Svinja ti pricaplja v kočo, pa ti še parklje izteza čez mizo! — je vzrojil župan in jezno vstal s svojega sedeža. Toda v tem hipu se s treskom razleti okno v drobce in težki kamen mu prileti baš pred noge.
Župan obstane. — Ako izvem, kateri obešenjak je vrgel tale kamen — je dejal in ga pobiral. — jaz bi ga že naučil kozjih molitvic! Kakšne šale! — je nadaljeval in ogleda val kamen s plamtečim pogledom. — Črepinjo mu razbijem z njim! ...
— Stoj, stoj! Bog ne daj, svat! -— je povzel ves bled žganjar. Bog te odvrni pred tem, da kogar koli na tem ali onem svetu počaščaš s takšno psovko!
— Glej, glej! Zaščitnik se je našel! Pogine naj!
— Niti misliti si ne prizadeni kaj takšnega! Ti gotovo ne veš, kaj se je zgodilo z mojo pokojno taščo?
— S taščo?
— Da, s taščo. Zvečer, morda nekoliko prej kakor danes, so sedli k večerji: pokojna moja tašča, pokojni tast, hlapec, dekla, pa še kakih pet otrok. Tašča je bila pravkar usula iz velikega kotla v skledo nekoliko žgancev, da bi ne bili tolikanj vroči. Ker pa so bili vsi po končanem delu lačni, niso hoteli čakati, da bi se žganci ohladili. Nabodli so jih na dolge, lesene palčke in jih pričeli jesti. Tedaj — isarn Bog vedi kdo je bil in od kod se je vzel, se je pojavil človek, ki je prosil, naj ga puste k skledi. Kdo ne bi nasitil lačnega človeka? Dali so mu palčko. In glej — gost pospravlja žgance kakor krava seno. Drugi so komaj pogoltnili po enega in nabadali s palčko drugega, je bilo pri njem dno že gladko kakor gosposki pod. Tašča jih je usula drugič. Misli si, gost se je najedel, pa jih bo zdaj manj pospravil. Kaj še: še bolj pošteno se je pričel basati. Izpraznil je še drugo skledo. „Da bi te zadušili žganci!" je pomislila lačna tašča. In ni še pomislila do kraja — že se je onemu zaletelo in je telebnil na tla. Priskočili so k njemu — a nobene sape več. Zadušil se je.
— Prav mu je bilo, požeruhu prekletemu! — je dejal župan.
— Že, že! Pa le ni bilo tako: od onega časa tašča ni imela več miru. Komaj se je znočilo, že se ji prikaže mrlič. Zajaše dimnik, prokletnik in v ustih ti drži žganec. Čez dan je vse mirno in ni o
njem ne duha, ne sluha; komaj pa se zvečeri, poglej tja na streho: že ti je pes jan zajahal dimnik.
— In žganec v zobeh?
— Da, žganec v zobeh.
— Čudno, svat! Sicer pa sem že tudi sam čul o pokojnici nekaj podobnega...
Zopet je obmolknil župan. Pod oknom se je začul šum in topot plesalcev. Najprej so tiho zazvenele strune bandure: potem se jim je pridružil glas. Strune so zadonele krepkeje, še nekoliko glasov se je pridružilo in kakor vihar je zadonela pesem:
— Fantje, fantje, naše glave čvrste so nam še in zdrave . . .
« Njemu pa, ki nam župani se že kisajo možgani.
Kad možganska mu klopoče.
Ha j d, sodar, nabij obroče!
H ajd, nabij mu jih po glavi, da se reža mu popravi!
Le nabij mu jih in zmlati ga povrh po zadnji plati!
Čvrsto, krepko ga oplazi, ker nam za dekleti lazi!
Nič ne mar a j, naj le stoka babja muha enooka!
Hej sodar, le čvrsto mahni slo prešestnio mu izplahni.
Mahni krepko, mahni čvrsto, dedec stari spada v krsto.
In če to še ne zaleže, prinesite vode sveže, z mrzlo ga oblijte prho vzorno to župansko mrho! —
— Imenitna pesem, svat! — je izjavil žganjar, nagnivši glavo nekoliko v stran in obrnivši se k županu, ki je v osuplosti nad tolikšno predrznostjo kar okamenek — Imenitna, zares! Slabo je le to na njej, da opeva župana z ne povsem pristojnimi besedami . . .
In spet je položil roke na mizo z nekakim sladkim sočutjem v očeh in z neko vdano pripravljenostjo k nadaljnjemu posluhu, kajti pod oknom je še vedno grmel grohot in so se razlegali klici:
— Še enkrat! Še enkrat!
Toda pozorno oko bi bilo tedaj takoj opazilo, da prepadenost ne bo več dala županu vztrajati še del j na enem mestu. Tudi star, izkušen maček pušča včasih begati tako neizkušeno miš okrog lastnega repa, pa medtem že snuje načrt, kako bi ji prestregel pot v luknjico. Županovo oko je bilo uprto še v okno, ko mu je roka, namignivši redarju, že držala leseno kljuko vrat in se je zdajci na ulici zaslišal vzklik ... Žganjar, ki je k številnim svojim vrlinam prišteval tudi radovednost, si je hitro še natlačil v pipo tobaka in zbežal na ulico; toda izzivači so se že bili razbežali.
— O ne, ti se mi pa ne izmuzneš! — je kričal župan in vlekel za roko človeka v narobe, z dlako vzven oblečenem ovčjem kožuhu. Žganjar ni hotel muditi časa: urno je pritekel, da pogleda v obraz kalileu miru. Ali čim je ugledal dolgo brado in strašno se režečega spaka, se je ves preplašen ritensko umaknil.
— Ne, ne, ne boš se mi izmuznil! — je kričal župan in vlekel jetnika naravnost v vežo. Ta mu je mirno in brez upora sledil, kakor da gre v svojo hišo. — Karpo, odkleni kamro, — je zaklical župan redarju. —- Tja v temnico ga vtaknemo. Potem zbudimo pisarja, zberemo redarje, polovimo še vse ostale razgrajače in jim vsem še danes izrečemo sodbo!
Obešanka v veži je zaškrtnila in redar je odprl temnico.
Tedaj pa se je ujetnik, izkoriščajoč vežno temo, nenadoma z orjaškim sunkom izruval iz županovega prijema.
— Kam? — je za r j ul župan — in ga vnovič in še krepkeje zgrabil za vrat.
— Pusti me, jaz sem! — se je tedaj zaslišal tanki glas.
— Nič ne pomaga, prav nič, bratec. Lahko vreščiš kakor sam vrag, ne le kakor (baba, mene ne ukaniš! — Sunil ga je v temnico s takšno silo, da je ubogi jetnik zastokal in telebnil po tleh, sam pa se je v spremstvu redarja odpravil v pisarjevo kočo. Za njima je kakor kadeč se parobrod, stopical žganjar.
Zamišljeni in s povešenimi glavami so vsi trije stopali, ko nenadoma tam, ob vhodu v zagatno uličico, vsi trije na en glas vzkliknejo od jakega udarca po čelih. In ravno takšen vzklik jim je odjeknil v odgovor. Župan je pomežiknil z očesom in na svoje začudenje ugledal pred seboj pisarja z dvema redarjema.
— K tebi sem na potu, gospod pisar!
— Jaz pa k tvoji milosti, gospod župan!
— Čudeži se gode, gospod pisar !
— Da, čudne stvari, gospod župan!
— Kako meniš?
— I1 ant j e besne! V gručah razgrajajo po ulicah. In tvojo milost poveličujejo s kaj čudnimi besedami ... Skratka, sram me je povedati. Pijani maska!1 jih ne bi tvegal izustiti s svojim pijanim jezikom. (Pri teh besedah je suhljati, širofcohlači pisar, s telovnikom v barvi vinskih drož, venomer iztegoval in pritegoval vrat.) —• Malo sem zadremal, pa so me, prekleti paglavci, dvignili iz postelje s svojimi nesramnimi pesmimi in z ropotom! Hotel sem jim pošteno posvetiti, a preden sem zlezel v hlače in v telovnik, že se je drhal razbežala na vse vetrove. Toda kolovodja se nam le ni izmuznil. Zdaj prepeva v jetniški celici. Vse je plamtelo v meni, da bi spoznal tega ptiča, toda rilec mu je tako namazan s sajami kakor samemu hudiču, ki kuje grešnikom žeblje.
— Kako pa je oblečen, gospod pisar?
— V ovčji kožuh, z dl alk o navzven, pes jan, gospod župan!
— Pa nič ne lažeš, gospod pisar? Kaj, če sedi zdaj ta paglavec pri meni v temnici?
— Nikakor, gospod župan! Ali pa si se sam — pa brez zamere — zlagal.
— Prinesite luč! Pogledamo ga!
Prinesli so luč, odprli vrata, a župan je od začudenosti obstrmel, ko je pred seboj zagledal — svakinjo.
— Povej, prosim — s temi besedami je pristopila k njemu: — ali si že res čisto obnorel? Ali je bila v tvoji enooki butici še trohica možganov, 'ko si me sunil v temnico? Sreča, da niisem butnila z glavo ob železno kljuko. Ali ti nisem dovolj kričala, da sem jaz? Pa si me, prekleti medved zgrabil s svojima železnima šapama in me sunil! Naj bi te na drugem svetu zato hudiči suvali!
Zadnje besede je odnesla za vrata na ulico, kamor se je odpravila zaradi kakršnih koli si že bodi vz rolko v.
— Da! Zdaj vidim, da si ti! — je rekel župan kakor da se je zbudil. — Kaj praviš k temu, gospod pisar: ali ti ta paglavec ni zvitorepec ?
— Pa še kakšen zvitorepec, gospod župan!
— Ali ni že skrajni čas, da jih pošteno potipljemo in jih prisilimo k delu?
— Da, skrajni čas, že >sk rajni čas, gospod župan!
— Ti bedaki so si vtepli... Pa kaj za vraga je to? Zdi se mi kakor da čujem krik svakinje z ulice ... Ti bedaki so si vtepli v glavo, da sem njim enak. Mislijo, da sem njih čisto navaden brat, navaden kazak! ... — Pretrgan kašelj, ki je sledil tem besedam in izpod čela uprto oko sta dajala uganiti, da se župan zdajci pripravlja izpre-
1 Zaničljiv pridevek Malomsov, s katerim psujejo vse Velikomse.
govoriti nekaj važnega. — V tisoč ... te preklete letnice ne izprego-govorim, če me ubijete, no — v letu takratnega komisarja Ledačega, je bil izdan ukaz izbrati med kazaki najbolj brumno glavico. O (ta ,,o“ je župan izpregovoril s povzdignjenim pristom) najbolj brumno glavico med v sejmi! Za vodnika carice. Jaz sem tedaj ...
— Kaj bi govorili! To že itak vsak ve, gospod župan! Vse vedo, kako si zaslužil carsko milost. Zdaj rajši priznaj, da imam jaz prav: naprtil si svoji duši malo greha, rekoč, da si ujel paglavca v obrnjenem kožuhu?
— Kar se tiče tega zlodeja v obrnjenem kožuhu, ga je treba drugim za vzgled vkovati v okove in pošteno kaznovati. Izve naj, kaj pomeni oblast! Kdo pa postavlja župana, ako ne car sam? Potem polovimo tudi še ostale. Nisem še pozabil, kako so prekleti paglavci nagnali v moj zelenjadni vrt celo čredo svinj, ki so mi požrle vse zelje in vse kumare; niselm še pozabil, kako so vražji pobalini odklonili pomoč pri mlatvi mojega žita; nisem pozabil.. . no, pa ako gredo tudi vsi oni z vragom, da le za vsako ceno izvem, kdo je ta lopov v narobe obrnjenem kožuhu.
— Spreten ptič ti je to vsekakor! — je dejal žganjar, čigar lica so se med tem razgovorom neprestano basala kakor oblegovalni top z dimom in čigar uistnice iso od časa do časa izpuščale pipo ter bruhale cele valove oblakov. — Takega človeka končno tudi ne bi bilo slabo pridržati za vsak primer pri žganjarni, ali pa še bolje obesiti ga na vrh hrasta mesto kadilnice.
Ta dovtip se žganjarju ni zdel čisto neumen in takoj se je odločil, ne da bi čakal na pristanek ostalih, nagraditi se s hripavim smehom.
Tačas so se možje približali do male, skoro že k zemlji nagibajoče se koče. Radovednost naših potnikov se je stopnjevala: visi so se zgrnili okrog vrat. Pisar je izvlekel ključ, zarožljal po ključavnici, toda ključ je bil od njegove skrinje. Nestrpnost se je stopnjevala še bolj. Segel je z roko v žep, šaril po njem in ko ključa ni našel, bruhnil nekaj krepkih kletvic.
— Na tu je! — je vzkliknil naposled, ko je izvlekel ključ iz globine žepa, všitega v njegove ohlapne hlače.
Pri teh besedah so se srca naših junakov prelila v eno in to ogromno srce je udarjalo s tolikšno silo, da njegovega neenakomernega udarjanja ni moglo preglasiti rožljanje ključavnice. Vrata so se odprla in . .. župan je prebledel kakor platno; žganjarja je spreletel mraz in se je zdelo, kakor da mu hočejo lasje odleteti proti nebu. Pisarjev obraz je navdahnila groza; redarji so prirasli k tlom in niso utegnili zapeti široko zevajočih ust: pred njimi je stala svakinja.
(Nadaljevanje prih.)
ZADRUŽNI VESTNIK
Ing. Gorše Franc:
OBČNI ZBOR LJUBLJANSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA.
Dne 25. avgusta t. 1. so v Delavski zbornici zborovali zaupniki ljubljanskega podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev. Članstvo tega društva ne živi samo v kompaktnih skupinah dveh največjih železničarskih središč, Ljubljani in Mariboru, temveč je raztreseno po vseh edinicah in progah območja ljubljanske železniške direkcije ter sega s posameznimi vejami v zagrebško in beograjsko železniško upravo, upokojenci pa živijo v vseh krajih naše domovine. Število članov dosega skoraj 11.500.
Občnega zbora se je udeležilo od 117 izvoljenih zaupnikov 97 in lepo število ljubljanskega članstva. Skupščina je potekla dostojno in resno, točke dnevnega reda so se obravnavale izčrpno in stvarno. Med članstvom in občnim zborom pa bi ostala neka praznina, ako bi se članom ne sporočilo to, kar se je na skupščini obravnavalo.
Iz izčrpnega poročilo upravnega odbora, ki ga je podal predsednik društva, se vidi, da se je vršilo društveno delo v dveh smereh. Najprvo- se je društveno vodstvo trudilo,' kar najvestneje in točneje izvršiti vse sklepe, ki mu jih je naložil zadnji občni zbor, nato pa pripraviti preosnovanje društva na nov pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja, ki ga je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo.
Predlanski občni zbor je naročil upravnemu odboru, da mora oceniti vse društvene nepremičnine, sestaviti vsako leto proračun, predložiti ločene račune hotelskega obrata, hiše in društvenega poslovanja, poživeti med mladimi železničarji pristopanje v društvo in urediti članstvo s 500 člani, ki niso redno plačevali mesečnih prispevkov. Letošnji občni zbor je ugotovil, da je društveno vodstvo vse sklepe izvršilo ter pripravilo poslovno osnovo in pravila za društveno preosno-
vanje odnosno ozdravljenje njegovega finančnega položaja.
Sodni zapriseženec je ocenil vrednost hiše in zemljišča na Sv. Petra cesti, ki obsega 1855 m2, na din 1,967.687'50, 5 parcel travni ko v/v katastrski občini kapucinskega predmestja ob Tyršev.i cesti in Einspiler-jevi ulici v obsegu 2528 m2 na din 795.84-5 ter posestvo v katastrski občini Brinje v obsegu 15.057 m2 .na din 589.180"—. Vrednost vseh društvenih nepremičnin znaša torej 5,550.712"50 din. Prirastek premoženja je znašal v letu 1958. din 546.566’57, v letu 1959. pa din 257.699"80; konec leta 1959. je Kilo v blagajni in poštni hranilnici din 104.079 gotovine, v posojilnicah in hranilnicah pa din 129.552'62 vlog. Dolg pri kreditni zadrugi se je zmanjšal v letu 1959. od din 2i4.706'79 na din 97.652. Na dan občnega zbora je imelo društvo din 580.000"— likvidnega denarja, dolga pri kreditni zadrugi pa niti ne za din 50.000" —. Konec leta 1940. bo društvo brez dolga, vlog in gotovine bo pa .imelo okoli din 450.000"—. Premoženje, vloge in gotovina se dvigajo in rastejo. Društveno vodstvo torej nima skrbi, kje naj vzame denar za posmrtnine. Račun hotela in hiše na Sv. Petra cesti kaže, da so se te nepremičnine obrestovale leta 1958. z 2"5°/o, v letu 1959. pa s 4%>. Gibčni zbor je zaradi nizkih obresti, ki jih donašata hotel in hiša, naročil upravnemu odboru, da poskusi ob pravem času te nepremičnine prodati.. Proračun za tekoče leto kaže okoli din 280.000 več dohodkov kakor izdatkov.
Društveni odbor je šel po poti, ki mn jo je bil začrtal občni zbor in storil vse, da bi zboljšal upravo in finančni položaj društva. Med najvažnejše elemente društvenega zdravljenja spada zbiranje mladih članov. Pri tem so imeli nekateri agilni zaupniki in člani lepe uspehe in so pripeljali v poldrugem letu v društvo nad fcCO novih članov. To kaže, da smisel za vzajemnost in požrtvovalnost med železničarji še nista izumrli.
Da bi le našli mnogo posnemalcev! Nabiranje mladega članstva je za društvo življenjskega pomena in ni nič manj potrebno, kakor so močnemu drevesu potrebne korenine, ki z njimi dobiva svež.i sok za rast in krepitev. Brez dotoka mladega članstva bi društvo shiralo in popolnoma umrlo. Pridobivanje novih članov je vele važen činitellj pri sanaciji društva, ž njimi računa tudi vsaka poslovna osnova. Dolžnost vsakega člana je, skrbeti za podmladek društvenega članstva. Komur je mar blagor društva naj pridobiva nove mlade člane!
V minuli poslovni dobi je upravni odbor mnogo skrbel, da bi uvedel točnost pri plačevanju mesečnih prispevkov. Društveno vodstvo je posredovalo v SIM) primerili nerednega plačevanja. Ko se je opazilo, da se taki primeri ne zmanjšajo, je upravni odbor določil dva odbornika, da vsak mesec pregledata plačilne pole in opomnita neredne plačnike na zaostanek. Ta skrb je mnogotere člane rešila, da niso bili črtani iz društva. Društveno vodstvo naj s to prakso nadaljuje, četudi tega ne predvidevajo društvena pravila.
Druga velika skrb upravnega odbora je bila, kako zadostiti zahtevi glede preoblikovanja društva v skladu z določbami pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja a pri tem ne škodovati naporom akcijskega odbora, ki si je prizadeval doseči omiljenje strogih določb pravilnika. Društveno vodstvo je svojo nalogo rešilo tako, da stremljenju akcijskega odbora ni škodovalo, ni pa tudi društva preosnovalo, temveč je čakalo odločitve občnega zbora, ker je zvedelo, da se pripravlja nov pravilnik, ki bo sicer obdržal sedanje osnovne črte, a bo socialnejši in milejši v onih točkah, ki obravnavajo nalaganje društvenega premoženja in zbiranje matematične rezerve. Sedanji pravilnik ima poleg predpisov o imenu, sedežu in namenu društva tudi določbe o področju in krogu oseb, med katerimi naj posluje, kakor tudi o pravicah in dolžnostih članstva, ustroju dru-
štvenih organov, pogojih za plačevanje prispevkov, sklepanju letnih računov m določanju višine posmrtnine. Po tem pravilniku odgovarja društvo za svoje obveznosti s svojo imovino, ne pa tudi njegovi člani. Društvo mora, če se pokaže, da njegove obveznosti do članov niso pokrite ali ne zadoščajo za spolnje-vanje obveznosti v prihodnje, s pritrditvijo najvišjega organa, občnega zbora, po predhodni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali zvišati članske prispevke ali znižati posmrtnino ali oboje. Društvo mora urediti svoje poslovanje po poslovni osnovi, ki predvideva premijsko rezervo in ki jo določi pooblaščeni aktuar. Poslovna osnova mora vsebovati vse tehnične in druge podatke ter pojasnila, po katerih se more presoditi nameravano poslovanje človekoljubne ustanove. Članski prispevki in ostali dohodki morajo biti do obveznosti v takem razmerju, da je po načelih zavarovalne tehnike verjetno, da bodo zadoščali za pokritje obveznosti iz zavarovalnega razmerja.
Na osnovi teh predpisov je sestavil pooblaščeni aktuar poslovno osnovo. Na podlagi premoženjskih podatkov društva od 1. januarja 1940. je ugotovil, da bi moralo znašati društveno premoženje din 5,335.973'84, ako bi hotelo zadostiti vsem obveznostim, ki jih ima do svojih članov v bodočnosti. Aktuar se pri svojem računu opira na tabele umrljivosti, stanje, prihod in odhod članstva, pričakovano in dejansko umrljivost članov ter obveznosti in imov,insko stanje društva. Aktuar, ki je vzel za osnovo svojega računa posmrtnino din 4.000, je ugotovil, da bi pri plačevanju 8 din mesečnega prispevka za člane, rojene po 31. decembru 1899. leta in K) din za one, rojene pred 1. januarjem 1900 pri pristopni starosti pod 35 leti in dosmrtnem plačevanju mesečnih prispevkov in stopnjevalni karenčni dobi, ko dobi član prvo leto 400 din in vsako naslednje leto *Ao posmrtnine več, društvo v nekaj letih imelo zbrano vso matematično rezervo.
Upravni odbor je predložil občnemu zboru sanacijski načrt aktuarja in nova pravila, zgrajena na pravilniku, ki je še v veljavi. Ta pa spričo dejstva, da bo v doglednem času izdalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje nov pravilnik, oboje odklonil. Na občnem zboru je bil storjen le majhen korak k sanaciji društva s tem, da je bila sprejeta desetletna karenčna doba.
Razpoloženje zaupnikov na občnem zboru je bilo takšno, da se je jasno videlo, da noben občni zbor ne bo prostovoljno dovolil preosnovanje društva. Bije se borba med zaupniki društva in nadzorno oblastjo. V prvi fazi borbe je popustila nadzorna oblast, ako bo popustila tudi v drugi in končni, bo pokazala bodočnost. Dejstvo je samo to, da bo sanacija tem potrebnejša, čim bolj se bo odlašala. Brez sanacije, to je povišanja prispevkov ali znižanja posmrtnine, društvo ne bo uspevalo ne glede na to, da sedaj zanj ni nobene nevarnosti. Posledice dolgoletnega breznačrtnega gospodarjenja, ki so v tem, da se je posmrtnina brezmiselno povečavala, kakor hitro je bilo nekaj več gotovine v blagajni, prihajajo na dan. Članstvo bo moralo prej ali slej po zaupnikih na občnih zborih prostovoljno ali pod pritiskom nadzorne oblasti privoliti, da se bodo ali mesečni prispevki povečali za 2 din ali posmrtnina znižala za eno četrtino. Preračunano je, da bo mogoče doseči matematično rezervo pri omenjenem povišanju ali znižanje najkasneje v 6 letih, na kar bi se prispevki postopoma mogli znižati na 6 din. Na podoben način se je prostovoljno saniralo pred nekaj leti mariborsko podporno društvo, ki ima danes zbrano skoraj 100°/o matematično rezervo. Zgledu tega društva bo moralo slediti tudi ljubljansko. Novi upravni odbor stoji pred težko nalogo ureditve notranjega društvenega življenja. Naj bo njegovo prizadevanje polno lepih uspehov!
Č E B E
n v o
F. Robida:
ZADNJA JESENSKA OPRAVILA.
Glavna naša jesenska paša, t. j. ajda, je minila in z njo tudi zadnja letošnja paša. Tam okrog Male maše, ko ponehava cvetenje in medenje ajde, moramo zožiti žrela pri panjih za širino ene, največ dveh čebel in tako zožena žrela pustimo tudi kasneje, tako dolgo, dokler se ajdov med ne izdiši, kar se zavleče tudi v drugo polovico septembra. Razume se, da po prenehanju ajdove paše odpeljemo če-bele takoj domov. Tja proti koncu septembra, ko se je ajdov med že izdišal, šele lahko odpremo panje brez večje nevarnosti, da bi nastalo ropanje. Seveda treba tudi sedaj previdnosti, ker laže je ropanje povzročiti kot pa zabraniti, posebno sedaj, ko čebele zaradi pomanjkanja paše povsod stikajo za sladko strdjo. Najboljše sredstvo proti ropanju se mi zdi še karbolna kislina. Z njo namažemo žrela napadenih panjev in tudi čebelnjak sam, ker njen zoprn duh odganja tuje čebele, dočim domačih ne prežene.
Preden se pripravimo k točenju, bi priporočal, da ugotovimo zalogo medu v plodiščih. V ta namen pregledamo vsak sat posebej ter si zapomnimo, koliko je medu na posameznih satih. Vsak sat v AŽ panju ima 10 dm2 koristne površine, na vsak dm2 gre na eni strani sata nekako 17 in pol deke medu, torej ima popolnoma zadelan sat na eni strani okrog 1,75 kg, na obeh straneh pa skupno 5 in pol kg medu. Zimska zaloga za panj naj iznaša vsaj 12 kg, kar zadošča nekako do konca aprila. Če ga je premalo, treba nadomestiti s sladkorjem. O pokladanju sladkorja glej čebelarske članke v juliju m avgustu letošnjega „Zadrugarja“. Ko smo torej ugotovili zalogo v plodišču, se lotimo medišča. Sate iz medišča zložimo na pripravljeno kozico, kjer jih pustimo
nekaj časa, da se čebele napijejo medu. kar pospešimo tudi s tem, da potrkamo parkrat s prstom po satniku. Site čebele niso tako hude in jih laže ometemo v si-palnik, od koder se kaj hitro spraše v panj. Priporočljivo je, da si par lepo izdelanih, vsaj do polovice z medom napolnjenih satov shranimo za pomladansko rezervo, vsaj po en sat z.a vsak panj. — Sate, katere smo iztrčali, damo zvečer nazaj v medišče, da jih čebele posuše, seveda pa moramo žrela medišč zapreti. Te osušene sate odvzamemo čez par dni, pokrijemo matične rešetke v mediščih z deščicami in odpremo žrela medišč, da zaostale čebele lahko odlete. Prazne sate nato zažvepljamo v primernem zrakotes-nem zaboju, pri čemer naj bo posodica z žveplom na vrhu satja, ker je žvepleni dim težji od zraka in sili k dnu. Tako zažvepljane sate zavijemo po dva skupaj \ svež časopisni papir, ker duh po tiskarskem črnilu odganja molje, ter jih nato shranimo v omari ali kakem zaboju v hladnem, toda suhem prostoru. Voščene pokrovce, ki se naberejo pri točenju pri odkrivanju satja, damo prav tako čebelam polizati tako, kakor smo jih sneli z vilic, ne da bi jih stisnili v kepo. Te pokrovčke, kakor tudi druge voščene odpadke ter staro, nelepo, ali pokvarjeno satje pretopimo.
Kranjiče, katerim bomo odvzemali med, podiramo še kasneje, ko se je vsa zalega že izlegla. Pravi čebelar, z dovolj srčne izobrazbe in čuta, ne bo žvepljal svojih ljubljenk, ampak jih bo pretresel v primeren zabojček, ker bodo pač dobro služile, bodisi njemu samemu ali pa prijatelju čebelarju za ojačenje kakega panja. Čebelarji, ki imajo kranjiče, ki jih hočejo jeseni podreti, naj javijo to z vsemi podatki naši čebelarski zadrugi, ki bo rada poslala tja interesenta-čebelarja, ki bo prerad prevzel suhe čebele ter opravil tudi sam neprijeten posel pretresanja. Tako bodo zadovoljne obe strani — čebelarju I. ostane med brez posebnega truda, čebelar 11. pa pride poceni do čebel. Seveda je pri tem paziti, niso li čebele mogoče okužene. S pretresenimi su-
himi čebelami pojačamo panj najlaže na sledeči način: V medišče, kamor smo postavili par medenih satov (2—3), stresemo čebele zvečer s pomočjo sipalnika ter jim dodamo tudi njihovo matico, zaprto v ina-tičnico, žrelo medišča pustimo čez noč odprto, zgodaj zjutraj ga pa zapremo, zato pa odstranimo obe okenci v medišču in plodišču, da dobe čebele nekako zvezo okoli ločilne deske. Čez par dni (3—4-) zapremo zopet okenci, odstranimo pa zato eno ločilno desko nad matično rešetko. Na ta način se nove čebele polagoma navza-mejo duha plemenjaka ter izostane vsako medsebojno klanje. Dodavanje suhih čebel naj se izvrši pred jesenskim pitanjem, ker so po njem čebele preveč vznemirjene in bojaželjne. Matico odstranimo ono, ki je slabša ali starejša.
Ker preneha matica skoro z zalega-njem, a paše ni, se tudi čebele omejijo v svoji delavnosti. — Med iz oddaljenejših satov prenašajo v zimsko gnezdo, zadela-vajo razpoke, le tu in tam se še kaka čebela moti na poznem jesenskem cvetju. Po njih vzgledu se ravna tudi čebelar, ker tudi on dokončava zadnja dela pri čebelah. Predvsem ugotovi, če so panji močni, dobro oskrbljeni z medom in seveda, če imajo matico in kaka je. Slabe ali stare matice je sedaj izmen jati, kar je zelo enostavno. Staro matico uničimo, a mlado matico spustimo čez kakih 4—5 ur v ono ulico, kjer smo staro ujeli. Še bolje je, da jo imamo zaprto en dan v matičnici ter jo spustimo med čebele šele drugi dan, ko so se čebele že prav dobro zavedle svoje osirotelosti. Tudi naj se slabiči ne vzimijo, ampak združijo, pri čemer jim izberemo najboljšo matico. Panji, ki imajo še mnogo zalege, naj jo nekoliko odstopijo slabšim panjem, ti naj pa dajo prvim v zameno prav toliko medenih satov. S tem izmenjavanjem dosežemo, da postanejo vse družine nekako enako močne. Če imajo panji premalo zaloge, jim moramo pokladati. Najboljši pitanec je ajdov med, dober tudi med od sončnic in cvetlični med, popolnoma neprimeren, da celo škodljiv pa gozdni med. Seveda moramo med pokladati takoj, da ga čebele še
utegnejo zadelati, sicer se pokvari in posledica je griža. Če pa pitamo s sladkorjem, naj se to konča do začetka oktobra, če pa zaradi hladnega vremena čebele ne bd hotele prejeti ponudene jim hrane, moramo pitati z zato urejenimi pitalniki iz medišča.
Končno naj pripomnim še to, da naj se pregledi panjev ter odvzemanje medu izvrši zgodaj zjutraj, ko čebele še niso tako živahne.
ZAD RUŽ NA^SBB PRODAJALNA
izecj
Morda bomo prav kmalu doživeli čase, ko ne bodo več viri naših dobav prodajalne odnosno tovarne, temveč naši lastni domovi. Desetkrat nam bo treba vsako stvar obrniti in premisliti, zakaj bi jo še lahko porabili. Obleke, ki jih ne moremo nositi več odrasli, bomo predelali za otroke, ali pa si kaj drugega sešili iz njih. Naša država ima čedalje večje te-žkoče z nabavami surovin za izdelovanje blaga. Nekatere države nam jih nočejo prodati, druge nam jih zaradi prometnih ovir ne morejo dostavljati, tretje pa zahtevajo zanje take cene, ki jih naša kupna moč ne zmore in bi nabava po takih cenah pomenila veliko škodo za državo in posameznika. Nič več ne smerno torej računati na to, da bomo lahko kupili toliko, kolikor bomo hoteli, pa četudi imajo nekateri denar za to.
Čeprav smo se vsa leta po vojni neprestano pritoževali, kako slabi so časi, nismo bili z oblekami nikoli tako založeni kakor smo danes. Če bomo znali le količkaj previdno ravnati s temi oblekami, nam bodo vzdržale še leta in leta. Res je, da se naveličamo kmalu ene obleke, res pa je tudi, da nam dostikrat niti nova obleka ne napravi toliko veselja kakor iz starega predelana. Smrtni greh bi bil danes, v teh težkih časih zavreči kako oblačilo. Če je ne moremo porabiti za to stvar, jo porabimo za drugo. Iz velike obleke naredimo malo oblekco, krilce, jopico, hlačke, srajčko itd. Iz vseh
pirnirn
letnih ženskih oblek lahko napravimo poletne srajčke za dečke v pasu na elastiko ali pašček, ali pa po vzorcu ruske bluze. Pri vsakem komadu oblačila, katerega ne moremo več nositi, se vprašajmo: Kaj bi se dalo še iz tega narediti?
Preden začnemo iz starega v novo pre-narejati, moramo najprej komad previdno razparati, potem oprati in polikati, ker šele tedaj moremo ugotoviti, koliko je še vredno in kaj lahko naredimo iz tega. Šibka mesta, ki so samo preplezana, podložimo, male luknjice pokrpamo z nitko blaga. Pranje igra pri tein zelo važno vlogo. Če pokvarimo blago pri pranju, ga ne moremo več uporabiti. Najprevidneje peremo v deževnici! Malokdo ve, kako lepo pere deževnica! Vsa kemična sredstva niso toliko vredna. Toda deževnica mora biti sveža, od komaj padlega dežja. Če blago ni zelo zamazano in če nima madežev, potem ga lahko operemo v deževnici tudi brez mila. Deževnica, kakor sveže zapadli sneg, ima v sebi kemične snovi, ki so čistilne. V deževnici oprano blago dobi lep blesk in je tudi likanja manj potrebno. V primerih madežev odstranimo najprvo vso umazanijo, potem pa peremo najprej v deževnici. V taki vodi brez skrbi peremo vse svilene in volnene obleke.
Prva svetovna vojna je trajala štiri 'leta. V tem času smo se marsikaj naučile same od sebe in od drugih. Zalog -ni bilo. saj smo imele prej tako malo oblek. Proti koncu vojne smo nosile obleke ali krila iz rjuh. Vse boljše rjuhe so bile porabljene v ta -namen. Izdelovalnice klobukov so prejele stare svilene dežnike in pre-narejale iz njih ženske klobuke. K starim izkušnjam bomo sedaj, če bo treba, dodale še nove iznajdbe, in tako pomagale sebi in rodbini preko težkih časov, če bi prišli tudi nad nas.
Ker pa takih starih stvari ne moremo dajati šiviljam, je zelo potrebno, da zna vsaj ena oseba v rodbini vsaj malo šivati. Sploh bi ne smelo biti dekleta, pa tudi ne mladeniča, ki bi ne znal prijeti v roke šivanke! Izgovor, da šivanje ni za dečke, je nesmiselno, ko pa imamo veo-
dar toliko takih in drugačnih krojačev. Mnogo je deklet, ki si znajo same sešiti obleko, ne da bi se bile učile. Kako lahko bi bilo tem dekletom, če bi posečale tečaj za šivanje, ki jih prireja naša zadruga. V nekaj mesecih bi se lahko naučile temeljnega znanja krojenja in šivanja. Pozneje, ko bi imele same svoj dom in rodbino, bi one same znale podučiti svoje otroke o vrednosti tega znanja.
Predvsem pa je potrebno sedaj, da podučimo otroke, kako morajo varovati svoje oblačilo, da jim bo dalj časa lepo in celo. Nikoli naj se ne pripravijo h kakemu delu, ne da bi si pripasali predpasnik. Predpasnik je lahko oprati, cele obleke ne! S pranjem pa se obleka hitro izrabi. Čim pridemo iz urada ali šole domov, takoj se moramo preobleči v domačo obleko, ali če je čas kratek in se moramo spet vrniti na delo, pa si privežemo samo predpasnik. Že na cesti takoj ugotovimo, kdo zna paziti na obleko in kdo ne. Nekateri ljudje imajo na sebi povaljane, prašne, zmečkane obleke. V takili so v uradu, šoli in doma. Nobena naša rodbina ni tako ubožna, da bi bilo otroku treba spati v isti srajčki kakor gre v šolo.
Vedno se bo našla kaka stara srajca, pa če je tudi očetova in ima na sebi sto krp, da se otrok lahko preobleče. Če se bo preoblačil kot otrok, se bo preoblačil tudi pozneje kot odrasel človek. Starši, ki pošiljajo svoje otroke v šolo v zmečkanih, povaljanih srajčkah, kar velja posebno za dečke, izražajo s tein nespoštovanje do učiteljice in se jim ni treba čuditi, zakaj otrok ni tako priljubljen, kakor bi bil lahko. Umazanija odbija, pa če je njen lastnik še tako prikupen in nadarjen.
Tudi belo perilo lahko prenarejamo. Preplezane rjuhe prerežemo po sredi in združimo v šive stranske robove, ki so še močni. Ali pa jim v sredo vstavimo nove dele. Izrabljene, a ne strgane brisače sešijemo po dve skupaj in jih pre-sijemo parkrat po sredi, ali pa jim prav tako vstavimo nove dele.
Če bo primanjkovalo belega blaga za perilo, si bomo nabavili barvasto ali kakršno koli. Tudi barvasto blago se da prav za vrste perila dobro uporabiti.
Taki in slični so nasveti danes naše zadružne prodajalne, ki želi našim članom dobro in ki pozna sedanji položaj domače in svetovne trgovine.	M.
Gospodarski in tržni pregled
Mast in slanina.
Nabavljalna zadruga je svojo zalogo masti razprodala na članstvo in je morala dobiti od svoje podružnice iz Maribora 5 sodov masti, da je krila potrebo za članstvo ljubljanske okolice.
Po večtedenskem poizvedovanju, telefonskim in brzojavnim povpraševali jem pri firmah, ki so prodajale mast v vagonih, ter pri Zvezi zadruga ni mogla dobiti 2 vagonov masti za Ljubljano, Jesenice in Maribor. Naposled se je posrečilo zaključiti 1 vagon masti najboljše kvalitete, toda po visoki ceni.
Cela banovina Urvatska, Banat in Srbija so brez masti. Mesarji, trgovci, tovarnarji in prekupčevalci so namenoma prikrili mast, da bi s tem prisilili oblast, da zviša ceno. Nekaj tovarnarjev, kakor
Predoviča iz Zemuna, ki je imel 12 vagonov masti skritih, so kaznovali, druge pa iščejo.
V dravski banovini je pomanjkanje masti in slanine občutno. Masti in slanine po maksimirani ceni ni ne na trgu ne v prodajalnah.
Moka.
Na podlagi čl. 5. odstavek 3. ter člena
6.	uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom v soglasju z navodili urada za kontrolo cen (Službeni list št. TO z dne 31. avgusta 1940.) je ban dravske banovine izdal naslednjo odločbo:
Določbe za mline.
I. Mlini, ki meljejo na merico (ujem), smejo mleti le a) po tipih, predpisanih v čl. 3. odstavka 1. uredbe o preskrbi pre-
bivalstva s kruhom, ali ib) 80°/o enotno, nepresejano moko.
2.	Mlini, ki meljejo na račun proizvajalca na merico (ujem), morajo vračati proizvajalcu za 100 kg pšenice: a) pri mletju, navedenem pod la): 10kg bele moke, 60 kg krušne moke in 17 kg otrobov; ,b) pri mletju, navedenem pod lb): 72 kg enotne moke in 17 kg otrobov. Ostanek moke in otrobov smejo obdržati mlini zase kot odškodnino za mletev (merico).
3.	Mlini, ki meljejo pšenico za račun proizvajalca in ne jemljejo merice, smejo računati za mletev 100 kg pšenice 30 din.
Maksimalne cene.
4 Glede na cene pšenice in mlevskih izdelkov v dunavski banovini, prevozne stroške in normalni zaslužek v trgovini na debelo in drobno se sme prodajati:
a)	franko mlin brez vreč in prometnega davka skupaj s prispevkom v banovinski sklad za aprovizacijo: bela moka po 7'65 din, krušna moka ali enotna ne-presejana moka po 4 din in otrobi po 2 din;
b)	cena franko železniška postaja veletrgovca v dravski banovini sme znašati z izposojnino za vreče in z vštetim prometnim davkom za belo moko 8"40 din, krušno moko ali enotno nepresejano' moko 455 din in za otrobe po 2'25 din (mlini, ki dostavljajo moko neposredno detajli-stom in pekom, smejo zahtevati za belo moko franko železniška postaja z všteto izposojnino za vreče in s prometnim davkom največ 8'35 din, za krušno moko ali enotno nepresejano moko pa največ 4"50 din);
c)	v prodaji na drobno se sme prodajati bela moka po največ 9 din, krušna ali enotna nepresejana moka po največ 5 din, otrobi pa se smejo prodajati po največ 2"50 din za kilogram.
Moka se bo prodajala zaradi visokih nabavnih cen in velikih stroškov davka, prevoza itd. torej po maksimiranih cenah, in sicer moka Og in Ogg po din 9"— za kg in enotna moka po din 5"— za kg.
Riž.
Riža ni in ga ca. t mesec ne bo mogoče dobiti iz Italije. V kratkem se bodo vršila ponovno pogajanja zastopnikov oblasti in lastnikov luščilnic riža za odkup večje količine neluščenega riža.
Če bodo pogajanja uspela, dobimo riž konec oktobra od naših luščilnic riža.
Testenine.
Zaradi podražitve moke Og se bodo v istem razmerju podražile tudi vse testenine.
Jabolka za zimo.
Ker je letošnji rod sadja minimalen in ker je zaradi obilnega dežja sadje črvivo in podvrženo gnitju, ne bo zadruga naročala in prodajala zimskih jabolk.
Sladkor.
Pnošli mesec smo prejeli od glavne prodajne centrale za sladkor, ki ima svoj sedež v Beogradu, sladkor s 14 dnevno zakasnitvijo, kljub temu, da smo sladkor plačali že en mesec dni naprej. Sladkorja (1 vagon), ki smo ga kakor vsako leto zahtevali radi vkuhavanja sadja, letos sploh ne dobimo.
Zaradi enakomerne razdelitve smo bili prisiljeni maksimirati količino sladkorja za vse naše člane. Toliko članom na znanje, da bodo vedeli s kakšnimi težkočami se mora zadruga boriti pri nabavi potrebščin.
Kakor posnemamo iz časopisnih vesti, nekatere tvornice že dobivajo sladkorno repo ter izdelujejo sladkor, ki bo predvidoma prišel v promet že začetkom meseca oktobra.
Krompir.
Za cene krompirja se bije na ljubljanskem trgu velik boj med kmeti producenti, prekupci in konsumenti. Krompir so podražili okoličani-kmetje od lanskega leta za 100—150”/o in zahtevajo letos za kg 2 din. Ljubljansko tržno nadzorstvo pa je postavilo primerno ceno in sicer 1"50 din za kg. Okoličani in prekupci pa nočejo priznati od tržnega nadzorstva postavljene cene in skušajo prodajati krompir draže.
Naša zadruga bo tudi letos nakupila več vagonov gorenjskega krompirja, vendar je sedaj še prezgodaj, ker Gorenjci še niso izkopali vsega krompirja in ga osušili v kleteh.
Letos -bo treba posvečati krompirju posebno pažnjo, ker je rastel in zorel v dežju in je precej objeden, zato mora biti izkopan in spravljen v suhem vremenu, sicer bo še bolj izpostavljen gnitju.
Kako je v Beogradu in v Ljubljani?
Čitali smo v „Politiki“, da je beograjska občina odpravila že pred letom dni trošarino na zelenjavo in sedaj še za mast, fižol, zelje itd.
Beograjski župan je motiviral to ukinitev mestne trošarine na glavna živila s tem, da hoče preprečiti še večjo podražitev živil, ki jih potrebuje beograjsko prebivalstvo za svojo prehrano.
Smo radovedni, kaj bo ukrenila ljubljanska občina za ublažitev draginje in za redno in ceneno prehrano siromašnega prebivalstva.
Draginja.
Banska uprava dravske banovine je glede dovolitve povišanja cen drv in življenjskih potrebščin preveč širokogrudna.
Cene se vedno maksimirajo navzgor in se vse dovoli, kar veletrgovci zahtevajo.
Drva smo kupovali po 20 do 21 par za kg. Banska uprava je maksimirala ceno na 22 par in lesni trgovci zahtevajo že višje cene, da bo več zaslužka, kmet pa nima pri tem nobenega dobička, ker je drva trgovcu in prekupcu prodal po nizki ceni.
Sveže meso se je z dovoljenjem banske uprave podražilo za 2 din pri kg, čeravno se živina zadnja dva meseca ni podražila. Kg govejega mesa se v splošnem prodaja I. del 18 din in telečje tudi 18 din za kg.
Moka Og in Ogg se bo na drobno prodajala po 9 din za kg, dosedaj je bila cena 5 do 6 din.
Kg žemelj iz bele moke stane 16 din, torej 1 kom. 1 din. Žemlja je luksuzno pecivo in ni cena maksimirana.
Suho meso in salame ter prekajena slanina se draži iz dneva v dan in postajajo cene tem proizvodom kar neznosne.
Draginja bi se morala pobijati in preprečiti že pri izvoru, torej pri producentu. Danes bogatijo producenti in veliki špekulanti, trpi pa ter strada državni uslužbenec in delavec. Zakaj se ne bi dalo urediti tako, da bi sedanje težke čase vsi enakomerno prenašali, ne pa eni vse, drugi malo, nekateri pa sploh nič.
Drva.
Izvoz drv v inozemstvo je bil za nekaj časa ustavljen, ker mora izvoznik dobiti dovoljenje za izvoz in plačati 500 din takse za 10 tonski vagon. Kljub temu lesni trgovci nočejo prodati svojih zalog drv domačinu in tudi ne naši zadrugi, čeravno ponujamo najvišjo maksimirano ceno za kg.
Trgovski list glede drv piše: „šipad dobi monopol trgovine z drvmi? Ing. Kurir poroča, da je bil na pristojnem mestu predložen predlog, da se -izda naredba, po kateri bi država odkupila vse zaloge drv po maksimiranih cenah. Ta posel naj bi opravil „Šipad“.
Prisilnemu odkupu bi bila zavezana vsaka količina nad 5 vagone, kar pomeni dejansko vse zaloge in rezerve v državi. Namen te uredbe bi bil baje ta, da bi se za vsa mesta nad- 50.000 ljudi zagotovile zadostne količine drv, dočim bi morala manjša mesta sama skrbeti za drva.
Namen tega predloga je morda dober, vendar ga naši prizadeti gospodarski krogi prav gotovo ne bodo- veseli. Pa tudi ne objektivni ljudje, ki poznajo naše gospodarstvo. Kajti vsi monopoli, ki so se ustvarili v zadnjem času, se niso posebno izkazali. Zlasti pa se je vedno izkazalo, da je takoj izginilo iz trga blago, kakor hitro so se pojavili samo -glasovi, da bode izdana uredba o prisilnem odkupu.
Poleg tega pa je silno napačno v današnjih časih odrivati zasebno iniciativo, namesto da bi se pritegnila k sodelovanju.
Takšna uredba o monopolu trgovine z drvmi pa je tudi čisto nepotrebna. Ju-
goslavija ima toliko lesa, da nikdar ne bi smelo primanjkovati drv. Če se je to letos zgodilo zaradi posebnih razmer, naj država poskrbi, da pride na trg iz državnih gozdov zadosti drv in po zmernih cenah ter bo takoj vse krize z drvmi konec. Država mora tu hitro in izdatno pomagati in ji ni treba, da bi posegala po tako izrednih in tudi nepriporočljivih sredstvih, kakor je uvedba nove monopolske trgovine. Navsezadnje pa je predlog monopola z drvmi nesprejemljiv tudi s stališča državnih financ. Vsak monopol zmanjša število davkoplačevalcev. Kdo pa bo potem plačeval davke, če se bodo ustanavljali vedno novi monopoli?
Naj odgovore na to vprašanje tisti, ki predlagajo nove monopole."
Mi pa pripominjamo k temu, da naj se prepove izvoz drv v inozemstvo toliko časa, da bodo krite domače potrebe, to je potrebe siromašnega prebivalstva in državnih nameščencev.
Rešitve nalog
Številnica: Deden, seženj, Iški Vintgar, Luče, ivje, ječen, azbuka, podložnost, Andi, Ljubno, Al, zev. Odesa, Vorošilov.
Navpično: Dr. llija Palazov.
Izrek:	Sodelovanje v zadružništvu
je edino uspešno delo, vredno človeka, ki noče izrabljati bližnjega.
2. Zadružni delavec:
V debelo obrobljenem delu: oliva, Rašin, limen, Risan. Kreta, arija, Avari.
Usnje.
Usnje se je podražilo pri kg za 40—50 din. Usnjarska industrija je danes najren-tabilnejša, ker lahko podraži usnje, kakor se ji poljubi, ker cene usnju niso maksimirane, čeravno je usnje eden izmed najvažnejših in najpotrebnejših artiklov ljudskega oblačila. Zaradi podražitve usnja se je podražila tudi vseh vrst obutev in zopet so prizadeti v prvi vrsti državni uslužbenci in delavci z nizkimi plačami. Surove kože so se podražile šele pred 14 dnevi za 4"— din pri kg, usnje pa, katero je bilo ustrojeno iz kož kupljenih še po nizkih cenah, se je podražilo za 40 do 50 din pri kg. Če to ni oderuštvo, potem ga sploh ni! Kje so oblastva in odbori za pobijanje draginje? Poiščite stare zaloge usnja in znižajte cene usnju! — V Mariboru so odkrili ogromno zalogo usnja v skladiščih bogataša Valterja Hal-bertha. Vrednost zaplenjenega usnja se ceni na. vrednost 2 milijona din. Mestno poglavarstvo Maribora je odredilo, da se to usnje zapleni.
iz 8. številke
S k o, z i ves Lik:	Kolivan, praši-
na, Klimemt, brisano, okretan, Marijan, Navarin.
Zaslužni slovenski zadru-g a r : Kristan.
3. Posetnica: Prometni uradnik.
Prav so rešili in bili za nagrado iz- ‘ žrebani: Tancig Branka, Rus Josip, Klein-stein Anica, Pavlinič Avgust, Sedlak Ru-žena in Kumar Marica.
Razpisane nagrade naj navedeni dvignejo pri zadružni blagajni.
-Zadrugar'‘ Izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 24 Din, tosamezna številka 3 Din. Naroča ia reklamira se pri upravnem odboru N. Z. U. D. 2., Ljubljana, Masarvkova cesta, kamor se pošiljalo tudi dopisi. — Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold, Tvrševa cesta štev. 89. — Tiskali J. Blasnlka nasled.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mikuš.
Krompir
Zadruga bo v kratkem nabavila Večjo količino
prvovrstnega gorenjskega krompirja.
Zaradi izrednih prilik in pomanjkanja dobrih skladiščnih prostorov letošnjo zimo krompirja ne bomo držali na zalogi, na kar člane že sedaj opozarjamo in svetujemo, da robo naroče pravočasno (takoj). Naročila sprejemajo vse blagajne špecerijskih prodajaln.
Obvestilo
V novo preurejenih gostilniških prostorih na Masarykovi cesti 17 smo uredili tudi	_ _ _ _	.	_ „	___
'	kuhinj« za topla Jedila.
Zato priporočamo članom, posebno onim s proge, da poselijo našo gostilno, kjer bodo postreženi z vedno svežo in toplo hrano.
Vse za solo
dobite v manufakturo! prodajalni:
nahrbtnike, aktovke, zvezke, peresnike, peresa, svinčnike, ■ i—radirke, ravnila, kotomere, šestila itd.
Tečaje«
Dnevni in večerni za kuhanje, gospodinjstvo in krojenje v menzi Nab. zadr. usluž. drž. žel. v Pražakovi ul. se prično
s 15. oktobrom.
Prijave sprejema vodstvo menze že sedaj. V primeru, da se začetek tečaja preloži, bomo prijavljenke pravočasno obvestili.
; 7' s Kr A '	# i}i K f - \ 4 fr .'. , :' -' - :: »
Jii
:-ti Vi'v.,:
w|S||
EV>"?EEEHTE ..ff•■■'■ E”v4 M Vy>, •
V' v#E;i -	v.;,: v fr:- ".»»E' ?
“«'■■■ •'i:i:-«fc*,W' f:;K, y:V,iy
:v./v> .C:*Y:iX#r
Ev ■#'
YE4
V L iv :Vv,
iMS
EYSŠVEEvE*S:'E
>;. /f
VVi
v; $
|(VVW^iVi:S' jl|t§N| SrV ‘ il#:f§f;-*v','vv v-
'
:,i>'!-: 4f.?-> ,.. ' V . ,-.;< ' v ■'. 5 <v ‘Vi> ■: >: :-.! ■-- v>/i' , ■1 \) ),	.
■Vi	v 1	i;:.1 'V i" - V ■•/■»■■ M' '	.	■	'./
■
»v f>vy; f#;:
hiti
$ : v . t v'
. ,, .v:	V ■> y(’;<
i i if v v , f
%>¥
KVV
v 'E
si;«v«isms!'iS^;vf'#,f'-'v": ■ v'
mA
"V:Vžl3V’%;

>	; vr 1 w / f ■
>	’ 3 s}*<"« V V :< :tf' # V

■Ev ■- v-V;•	, v, ■ .vv-. ■ , v y ve - ••■	,
l,'\	v v. v V
'ii-vV^CVilVi^v 'VfEi1
S::V;i	Vi*|VVvfV//VE'U ,?■><V
V' ! ,rv 1 '1 -V
?E;
3
S ■$m
md
#eu
EE V W V1 E /, v S-E-it V‘ tt, ;-UF; ' ',
V#J MEV^EVEVVEE!v>VB
Ei v,	* EJ'... / -	4 j	s -f E E ' '	'
« '-A vi.-'. ; \f- . . , '‘SH • : .••- ■, ■!■! \ ■.{■'' i'.& '),< , ;• ‘	''i/.r . . >< 4..-U.	»4 E J •. ? ;



v#;
EEi^ESv ^ViVVft
ViV v
||lE #1':
P; M
EV'V:'iE

K	-: A;MS ■■■EVE-BE":" E^E&EiVV-VAiivi'	.:vB/v'A;:r t: v/;:	.v;.=':
; .-ViVvL.^i/ ^:A-V;.v: ,i-!i.' EV. ; :> -v,i-	. V> v* ;V.r. -' :■.
,
E#
E;
i;#-
:)wr|ifi^EEE<lVVSj',E:iiii,B)/EvVm

mMM.
■j&m >: , Iv S I ■■’:
VVlVMvlf

■
life lf^viiViVF *r;Es:V’ '-	;:\V,A:
:m$p M'1 v i ■ t'V::-.V V>v..E ■ -S\V:;V :
/»■V:
Mk
'V/* *
'EVEEVi
■#ilV:/^f:vVV/V;VivVv
vV, .-EE /'VilEEvv ii-V
TO',V f 3
MU


Ei

ji L:// -tEi V\ "r-ur*~ i >>;»'. y- 1' 4 v?*_v/: i M3&Jr - - v -; V \
I ,;:... rii;Vtv#:vV:.V;E' vv#':'
....................
J ■ 'i v ■ v ^
S»4
v yi e i iM !f e / #/ y
;V 'V E-,. ,: E,; »	,zv/,y,E>V E ,vbV-'-:.E ■. EE V V. . ,V:V
s&/■*-'

A' ' (‘ ^i'Str> 'ii L d /■. v v..; a' r ' v
&

iiŠ
Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic, r. z. z o. z. v Ljubljani
CENTRALA: LJUBLJANA, MASARVKOVA CESTA 17 ® TELEFON ŠT. 46-52 IN 46-53
PRODAJALNE
Ljubljana:	Maribor:
Glav. kol., Masarykova cesta 17, telefon št. 4652-3	Koroški kol., Frankopanova c. 34, telefon št. 2061
Gor. kol., Bleiweisova cesta 35, telefon št. 4651	Glav. kol., Aleksandrova cesta 42., telefon št. 2825
Jesenice: Prešernova, telefon št. 606
jr}* %x
Prodajamo samo članom.
CENIK Št. 9 w
Obračunske cene veljavne od 20. septembra 1940 naprej.
Zadruga si pridržuje pravico, objavljene cene med mesecem znižati event, zvišati. Na reklamacije se oziramo le takoj ob prejemu blaga.
Hlevski izdelki
kg
Moka Ogg . .
„ Og .	.
„ enotna. ajdova . koruzna
„ krmilna pšenična krmilna ržena .... Otrobi, pšenični debeli „	„ drobni
Zdrob koruzni . . .
„ pšenični . . . Žikin zdrob rA kg . .
zav.
*
*
5 —
* " •*
2-	50
3-	— *
2-50
2-40
*
*
8-50
.	Testenine
Domače
Fidelini.................kg
Krpice................»
Makaroni..................
Polži.....................
Rezanci...............»
Špageti .......	„
Zvezdice..............»
laične
Maka-roni................kg
Polži.....................
laične v kartonih
Makaroni................-kg
Špageti...................
Jajnine vseh vrst	.	.	.	„
F. K. ,,
14-50 14-50 14 50 14-50 14-50 14-50 14-50
16-50
16-50
18-— 18-— 24-— 24-—
Deželni pridelki Čebula, domača, nova . kg		* 7*
veouia, pražena „vepo . Česen 		kg	7-50
Fižol, tetovski ....	19	6-50
Ješprenj, srednji . . .	19	7-75
Ješprenjček, drobni . .	19	10-50
Kaša		19	*
Krompir, novi ....	19	#
Piča za kure		19	4‘60
Ptičja "hrana		19	9-50
Ječmen		19	4-80
Proso 		19	4-80
Semena zelenjadna in cvetlična		zav.	1 —
Semena fižol in grah . .	19	2-—
Sadje južno, sušeno in sveže
Rozine, la...............kg
Rozine, Ila .... .	«
17 — 15 —
!
Orehi celi . . . Orehova jeder ca Lešniki, tolčeni Limone . . . Mak plavi . . Mandeljni, la . Rožiči, celi . Rožičeva moka
kg
19
kom.
kg
19
19
V
Sol
Fina..........' . . . kg
Morska..................
8--
28--
46--
*
20--
52--
T-
T-
Sladkor
Kocke...............kg
Sipa, drobna	....	„
„ debela	....	»
V prahu ..................
Bonboni ................ »
„ Fourres, la . .	»
Bonboniere........kom.
Kandis..............kg
Margo slad................
Šumeča limonada . . . kom.
15-50 14'—
14-	10
15-	50 30 — 42-— po izb. 36-— 44-—
1-—
4'— 1-50
Z * označeno blago prodajamo po dnevnih cenah, ker se iste stalno spreminjajo.
Cene testeninam v „ Ceniku" popravi, kakor sledi:
V „Ceniku"
din
Testenine navadne............1450
»	jajčne ...........1650
*	jajčne kartoni . . 18 —
Jajnine......................24-—
Testenine S. K...............24 —
Pravilne cene
din
13-40
15-	50
16-	50 23 —
21 —
Kava
Surova Santos . Žgana Melange . „ Braziljska
94-—
114--
110--
žitna kava
Ječmenova, slajena, zadružna ......	kg
Ječmenova, zadružna .	»
Ržena, slajena, zadružna	„
Kneipp....................
Perola....................
Proja.....................
Žika.......................
Ječmenova kava, odprta	»
16-— 12 — 17’— 19— 13-50 13-50 17-— 9-—
Ostale
kavine primesi
Cikorija Franck k Vz kg	kg	19-—
„	Franck a lA kg	Ji	20-50
„	kolinska a Vz kg	a	19-
„	kolinska k XA kg	a	20--
Enrilo		v	22--
Figova kava 		Ji	24-—
Redilna kava		n	22 —
Mast
Mast la		kg	*
Cajno maslo la gorenjsko	Ji	*
„	„ štajersko .	V	*
Kuhano maslo ....	”	36-—
		
		
Mesni izdelki
Carsko meso . . .	.	. kg	28-—
Hrenovke ....	. kom.	*
Jezik, goveji . . .	.	. kg	30-
„ svinjski . .	•	•	V	30--
Krače 			18-—
Kranjske klobase .	. . koni.	4-50
Meso, prekajeno, vratina Prsni vršci . . . Reberca, brez kože Salama, krakavska „	letna
„	milanska
„	poljska .
„	navadna
„	ogrska .
„	pariška.
„	posebna
„	tirolska
Slanina, hamburška „ krušna . .
„ papricirana „	prekajena, deb.
„	soljena .
„	tirolska
Svinjske glave, brez kosti Sunka, domača, kuhana „ praška . . .
„ zvita .... Želodec suhi ....
28-—
22-
27'—
32-—
25-	-75-— 30-— 14 — 75-—
26-	—
25-	-
26-	— 34-28-— 30 — 28-— 27-— 34--18-50 55 — 30-— 29-— 32-—
Ribe — paštete
Sardele, očiščene, v olju kom. Sard. obr. s kaper., mala doza „	„	„	„ velika „
Sardine Vs Sardine Vi Sardine Vs Sardine Vio
Pašteta, jetrna „ sardelna Guljaž, goveji Vampi . . .
kom.
doza
—•75
4-50
9-50
10-—
9-—
8-—
4-50
1-50
6-	25
7-	— 10-50
9 —
Delikatese
Citronat ........	kg	100--
Naš čaj		zav.	6 —
Čaj v zavitkih ....	zav.	7-50
„ „ „ ....	Ji	18*—
„ brazilski „Mate“ . .	Ji	5-—
Čokolada a Vi kg . . .	tabl.	17-—
1/ 5 J	>»	' 10	1»	•	•	*	a	7-50
1/ a	a '20 ,,	.	.	.	Ji	4-—
»»	»»	jj	^io	tabl.	9-—
i/ »»	»»	5»	' 6 J9	Ji	16-—
mlečna Vi« kg	Ji	7-—
Vr „	Ji	14-—
Čokolada ribana . . .	kg	56--
Drobtine		Ji	10 —
Gorčica		a	24 —
		koz.	8-—
Jajca, štajerska . . . .		*
Na progo jih ne moremo pošiljati.		
Juhan, mali		steki.	11-—
„ veliki		Ji	22-50
„ na drobno . . .	dkg	1-45
Kakao, holandski . . .	kg	80-—
Kaprni		Ji	75-—
Keksi na drobno .	.	.	kg	30 —
Kruh enotni		štruca	3 —
Kumarce, kozarec . . .	38-- d	o 70--
Kvargeljni		kom.	—•50
Kvas		kg	42-—
Maggi, mali		steki.	12-—
„ srednji ....	V	21--
„ veliki		V)	30--
„ na drobno . . .	dkg	1-70
„ kocke ....	kom.	1-—
Marmelada, slivna . .	kg	18 —
Marmelada, marelčna . . ,,	,,	doza	Ji	32--
a 1 kg		Ji	33-—
Med cvetlični	....		27-—
Med, mali lončki . . .	Ji	2 —
Med, srednji lončki . .	v	5--
Med, veliki lončki . . .	Ji	9 —
Desert šnite		Ji	2 —
Napolitanke, dolge . . .	Ji	1-—
Oblati		v	15-—
Otroški piškoti . . . .	a	16 —
Ovomaltine, mala . . .	doza	1050
„	srednja . .	Ji	24-—
„	- velika . .	Ji	43-
Paradižniki, V6 kg . . .	Ji	5-50
i/ i,	'z „	•	Ji	12 —
„ 1		• Ji	23-—
Prihajajte v prodajalno v odrejenem terminu, pa bodeta dobro in hitro postreženi. Embalažo pošiljajte pravočasno.
Ista mora biti dobro očiščena ter označena z imenom in člansko številko.
Sir, Chalet . . . . »	kom.	1-75	Brandy, a 0'35 1	...	steki.	30'—
	skati.	10'—	„ 0701	. . .	19	48---
„ emendolski, la. . .	kg	35-—	Liker, Balkan, grenki . .	1	42-—
„ Parmezan ....	n	87-—	„	„	sladki . .	„	42-—
„ trapistovski . . .	v	30-—	„ Pelinkovec . . .	V	42-—
,, edamski		v	33-—	„ razni 		19	38-—
Soda, jedilna			20-—	Rum la, a Vz 1 . . .	steki.	36-—
			»	11	11*	•	•	•	y>	60-
Pudingi in pecilni			„ Ila, „ % 1 . . . . Esenca za liker ....	19 v	27*— 5-
			Rumova esenca ....	19	8-—
Citronin prašek za puding	zav.	3-—	Žganje, borovničar, a Vz 1	19	26-—
Čokoladna krema . . .	19	4-25	„ brinjevec, „ V2 1	19	24--
Čokoladni prašek za pu-			„ h ruševec, „ Vz 1	n	24-—
ding		19	3-25	„ slivovka, „ Vz 1	19	21*—
Malinov prašek za puding	19	3'—	„ tropinovec, „ Vz 1	V	21 —
Mandelnov prašek za pu-			Vino, belo, štajersko . .	1	14'—
ding		'19	3 —	„ Muškat. Silvanec .	19	14*—
Pecilni prašek ....	v	1-25	„ Jagodinsko, črno .	19	12 —
Pripomoček za vkuhava-			„ cviček		19	12 —
nje		n	2-25	„ belo, dalmatinsko .	19	11 —
Rumenilo		v	1-25	„ Opolo in Ružiča	19	11-—
Vanilijeva krema . . .	n	3-50	„ Prošek 		19	26-—
Vanilijin prašek za puding	n	3-—	„ Vermut . . . .	19	30*—
Vanilijin sladkor . . .	v	1-—	Malinovec, a Vz 1 . . .	steki.	16*—
Zmes za šartelj ....	n	13-	„	odprti . . .	kg	22-
			Radenska voda 14/'10 1 . .	steki.	7-50
Dišave			1/2 1 ,,	,,	/Z L •	• Rogaška voda 14/io 1 . .	19 19	3-75 7-50
Cimet, cel in zmlet . .	zav.	3 —	„	„ Donati 11	19	7--
Ingver 			2-50	Grenka voda Fr. Jožefova	V	12*—
Janež		 .	19	2-50			
Kamilce	 Klinčki (žbice), celi in	kg	55-—			
	zav.	2-50			
zmleti						
					
Koriander			2-50			
Lavorjevo listje ....		1-—			
„	zrnje ....	19	!•-			
Majaron		kg	65-—			
Muškatov cvet ....	zav.	3 —	Potrebščine za perilo		
Muškatovi orehi . . .	kom.	1-75			
Paprika, huda ....	zav.	3 —	Mila		
„	sladka . . .	V	3-—	Jeka terpentin ....	kg	17-50
Piment, cel in zmlet . .	19	2-50	Merima		19	17-50
Poper, ,, ,,	.	19	3-—	Schicht, navadno . . .	19	16-—
Vanilija v šibkah velika	kom.	7-50	„	terpentin . . .	19	17-—
Žafran		zav.	1*25	Radiša milo nav. . . .	D	14-—
			Skalni s>ra$Stl		
			„Ena“, milne luske . .	kg	42-—
			„Henko“ soda ....	zav.	2-50
Tekočine			Lux	 Perion		19 19	4-	50 5-	50
Kis za vlaganje ....	1	4*—	Persil		V	6-—
„ nav., dvojno močni .	19	3-50	Radion		V	5-50
„ vinski		19	5*-	Snežinka		19	4-50
Olje, olivno		19	24*-	Ženska hvala		zav.	2-50
Francosko žganje, mala steki.		10*—	Radost peric		19	2-50
„	„ srednja	19	26-—	Teksil		19	2-50
„	„ velika	y»	52 —	Belil		19	2-75
Druge peirebKine
Soda za pranje . . . . kg
Lug...........................
Boraks...................zav.
„ carski .... skati.
Škrob rižev...................
,,	................zav.
Plavilo	v kockah	...	„
Plavilni papir ....	*
Pralni stroji, leseni, mali kom.
„	„	,,	vel.	»
Pralni stroji,	pločev.	mali	»
,,	,,	,,	vel.	v
2-50 4*— 2-50 5-75 6‘-
1-	50
2-	50 1-75
VPIS-— 19-— 2P—
za perilo .	. 15 m
	. 20 m
	. 25 m
»» »»	. 30 m
	. 35 m
	. 40 m
Cene
po
kvaliteti
Obešalniki za sušenje perila ...................
Ščipalka za perilo . . .
kom.
S
Toaletni predmeti
Milo, Elida, Favorit . . kom. „	„	7 cvetlic .	»
„	Glicerin	....	„
„	„ olivia . .	„
„	kopalno	..	.	vel.	„
„	kopalno	.	.	mal.	„
„	Karbol
„ mandeljnovo „	Olivia .	.
„	„Astra“
„	Osiris .	.
„	za roke	.
„ peščeno Zlatoro „	Speick
„	Stella .	.
„	za britje	la
Ha
Cimean Chlorodont Doromat Kalodont .... mala	#
vel.	„
O dol..............mala steki.
sred.	„
vel.	„
Olje, orehovo, pristno .	„
Olje za sončenje in masažo ........................
Ustna voda Cimean . .	v
Kolonska voda . . mala	„
„	„	• • vel. *
Esenca za kolonsko vodo steki. Krema za kožo Cimean . doza Krema za kožo Elida nočna tuba Krema za kožo Elida dnevna „
20-—
—•25
9-50
?■-
7-—
4-	50 13*50
9-—
5-	— 7-50 7-50 5-—
7-	50 5-50 2--3-— 5 —
8-	50 3 — 7-50 750 9'-
7-	50 13-— 2350 37 — 65-—
8-	-
8-— 19-— 15 — 26-— 20’— 101— 14*50 1450
Nivea krema ....	doza	12-—
Uran	„	....	99	10-—
Parfum			steki.	19--
Puder Elida		skati.	13-50
Vazelin „		doza	7-50
Šampon „		zav.	3-—
		
Potrebščine za čevlje		
Krema, črna . . . mal.	skati.	6-—
„	„	• . sred.	99	7-50
„	„	... vel.	99	17-50
„	rjava ....	99	6-—
„	rumena . . .	n	6-—
„	bela . . . .	y>	6-—
„	sortirana . . .	/»	3--
Mast za čevlje, črna . .	99	5-50
„	„	„ rjava .	y>	550
Krtače za blato ....	kom.	4-—
„	„ mazanje . .	y>	1-50
„	„ svetlenje . .		12-—
Vezalke, črne, kratke .	par	1-75
„	„ srednje .	y>	2 —
„	„ dolge . .	99	2-25
„	rjave, kratke .	y>	175
„	„ srednje .	99	2-—
„	„ dolge . .	v>	2-25
„	usnjene, črne .	v	2-—
„	,,	rjave .	y>	2 —
		
Razno
pirhe
Barva za
Ostara................
Brusači...............
Celofan, papir . . . Čistilo za parkete . mal
>,	>i	»i . • vel
Črnilo................
Schell-Toks, mala kant. „	„	vel. kant.
„	„ črpalke
„Čistinit„ za obleke Grafit ....
Hobby, prašek ,
Kadilo .... Kolofonija . .	,
Kladiva za meso Kolesa moška, kromir „ damska, kromir,
„ moška, ponikli, Plašči za kolesa . Zračnice za kolesa Likalit ....
Krtače za obleko „	„ parkete
ana
zav.
kom.
zav.
doza
99
steki.
kom.
steki.
kom.
zav.
kg
99
kom.
kom.
99
zav.
kom.
1200
80
25
4
16
27
-•75 250 13-— 2-50 13'— 23-— 325 16*— 28'— 20 — 12-— —•50 4'— 35'— 20-— 13-— 1400--do1600'-1450--do1650v
Krtače za ribanje Ila . .	kom.	6-25
,,	,,	9> Iliči	99	2-50
]a	>9	8*—
Krtače za roke ....	7)	3-50
„	„ roke, dvostr. .	99	5-50
Krtače za zobe, male .	.	v	9--
Krtače za zobe, velike .	n	13 —
„Mali sadjar" ....	knjiga	5-—
,.Mali vrtnar" ....	„	5-—
Metle, male		kom.	12-50
„ velike ....	99	15-50
Metlice, otroške . . .	99	7-25
„	za obleko . .	9)	7-25
„	„ posodo . .	99	2-25
Muholovci 		kom.	1-—
Nočne lučke .....	skati.	2-—
Obešalniki, mali . . .	kom.	2-50
Olje za šivalne stroje .	steki.	5-50
Omela, bombažna . . .	kom.	32-—
„ mala		99	13--
„ za parkete . . Omelčka za čiščenje ste-	99	32 —
klenic		7.50 do 151-	
Pasta za peči . . . .	skati.	3-—
Peharji, srednji . . . .	kom.	4--
„	veliki . . . .		4-50
Papir klosetni ....	zav.	5-25
Peresniki 		kom.	2--
Pergament papir . . .	pola	1-—
Pesek za email posodo .	zav.	1-—
„ „ „ „	99	1-50
„ „ „ „	99	2-—
„	„ alum.	99	2-50
Pile, trioglate srednje .	kom.	6-
„	„	velike . .	99	6-50
„ plošnate, male . .	99	11-50
„	„	srednje .	99	13-—
„	„	velike . .	99	15-—
Platn. vreč. za ca 15 kg .	99	9-50
,,	,, ,, 25 kg .	99	13-50
»>	>>	9» »> ^5 kg . Prašek za čiščenje zlata	99	19-50
in srebra 		zav.	3-25
Prazne pušice ....	kom.	6--, 10 -
Predpražniki la ... .	16-	do 49‘-
Ila. . . .	kom.	11-—
„ lila (slama) Prijatelj gospodinj (za štedilnik) . . .. Rahljači, brez ročaja „ z ročajem
Sidol................
Svitol...............
Vitol................
Sita patent . . . Snažilne gobice za posodo ...............
Solnice, lesene . . Stručnice, male . . Strucnice, velike .
„ srednje .
tuba
kom.
110--
12-—
15-—
6*—
5-50
5-50
20—
m
kom.
1-50 10 —
. 6--8-—
7-—
Svinčniki, navadni - „ tintni . . .
Šivanke ..............
Smirkovo platno, belo „	„	sivo
Sled Regulator obroči 160—220 mm . 230—240 „	.
Sted Regulator ploš 18X12 col . . 21X12 „	.	.
Tepači srednji .
„ veliki Umetno gnojilo .
Vim.............
Vit.............
Vžigalice . . .
„ male . Zobotrebci . . Jedilni pribor, navadni, alpaka in kromiran .
kom.
99
zav.
pola
kom.
99
kg
zav.
skati.
99
zvez.
1-50
3-	50 1-50
1-	50
2-	25
60-
75-—
115-120-1350 1850 2 — 2-50
4-	50 10—
1-—
0-50
—•25
Po
izbiri
Kurivo
Drva, bukova, cela . .
„	„ žagana .
„	mehka v kolob. .
Premog, trboveljski, kosove c Dovoz se pri kurivu posebej zaračuna.
Velika izbira manufakture, perila, nogavic, rokavic, galanterijskega blaga, dežnikov, klobukov in preprog. Emajlirana kuhinjska posoda, vse vrste porcelana, stekla, žarnice itd.
Naša prodajalna na Jesenicah prodaja poleg špecerije tudi vse galanterijsko blago.
Naprošamo člane, da prilagajo k naročilu platnene vrečice za vse drobno blago. Vrečice lahko dobite v vseh naših prodajalnah po nizki ceni.
Svetujemo, da hranite vse mlevske izdelke odprte na zračnem in hladnem prostoru.
Člani, ki jemljejo moko v originalnih vrečah se naprošajo, da predhodno prinesejo ali pošljejo vrečo, ker se jim bo ista drugače zaračunala.