V CENTRU JE NA SEZNAMU 87 »NA ČRNO« ZASEDENIH STANOVANJ
Plat zvona
Vse pogostejše nasilne vselitve so postale resen družbeni problem, in marsikje bijejo plat zvona, zlasti v starih predelih mest. Tako tudi v občini Center, kjer /e po podatkih referenta za stanovanjske zadeve, pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve, trenutno 87 »na črno« vseljenlh stanovanj. Za vsako vselitev tiči svoja zgodba, često žalostna, ki korenini tudi v širših okollščinah naše družbe. Po eni strani se odraža pomanjkanje stanovanj, po drugi strani pa malomarna, all na papirju zapisana skrb za delavca, odnos prf/avne sfužbe do prišlekov, šele potemje na vrstl nesramnost, napadalnost pa tudi nuja na silo vseljenega.
Cfbčinski upravni organi so letošnje leto uvedli postopek v desetih primerih nasilnih vselitev, od katerih so pri treh uspeli, da so vseljenci upošte-vali opozorila. Po podatkih postaje milice Center pa jih je bilo 23, in le štiri so rešili brez posredovanja          občinskih
upravnih organov ali sodišča.
Precej drugače bi bilo, če bi občani, ki opazijo, da se nek-do namerava, ali se je že nasil-no vselil, to takoj prijavili mi-lici. Ko se nasilnež že »utabo-ri«, je prepozno, ker običajno ne upošteva opozoril milični-kov, naj se izseli
Za vse pristojne, ki imajo opraviti z nasilnimi vselitva-mi, je to zelo neprijetna nalo-ga, kajti človekovo dostojan-stvo, ali kultura, če hočete, v takih trenutkih odpove. Kršil-ci se običajno obnašajo nasil-niško; grozijo z noži, s sekira-mi, vpijejo, zmeriajo... Mate-re z otroki moledujejo, jočejo, naj jih pustijo v miru, zgodi pa se, da celo grozijo s samo-mori in celo uboji lastnih otrok. Za suhoparnim tarna-njem, kako je pojav nezakoni-to vseljenih čedalje bolj pe-reč, se torej skrivajo prave tra-gedije.
Kdo so ti kršilci? Na občini Center trdijo, da so to pred-vsem ljudje, ki živijo v nemo-gočih razmerah in »prežijo« na izpraznjena stanovanja, ka-tegorizirana kot odpadna. Ra-
zumljivo je, da je le-teh največ v Stari Ljubljani, s čimer je tudi prenova starega mestne-ga jedra večkrat ogrožena. Ti ljudje so ali prišleki ali pa so jih, kot podnajemnike, posta-vili na cesto, potem takšni, ki živijo po kleteh, ali se z znanci stiskajo v kaki sobi. Nekateri menijo, da je v Ljubljani raz-predena prava mreža oprezo-valcev za praznimi stanovanji, ki za svoje usluge zahtevajo seveda plačilo. Nasilno vselje-ni so običajno delavci z nizki-mi dohodki, z nezaposlenimi ženami in kopico otrok, pa tu-di družine, v kateri sta oba zaposlena, a sta se naveličala dolgoletnih obljub delovnih organizacij, da jim bodo pri-skrbeli stanovanje ali kredit. So pa tudi takšni, ki si želijo boljših stanovanj in se hitro vselijo v izpraznena stanova-nja, namenjena drugim delav-cem. Redko se kdo vseli v že zasedeno oziroma opremljeno stanovanje.
Med nasilno vseljenimi so tudi ženske. Vzemimo primer ženske, ki so jo stanodajalci postavili na cesto, ker je bila noseča. Prijateljev ni imela, zato se je nasilno vselila v Ko-lizej. Iz Bosne (od tam je tudi največ nasilno vseljenih v Centru) je pripeljala triletne-ga sina. Miličnik, ki jo je pri-šel opozorit, naj se izseli, je bil brez moči. Potem je šla rodit -in rodila je trojčke... Kam bo šla s štirimi nezakonskimi otroki? V nasilno vseljeni so-bici brez vode in sanitarij najbrž ne bo mogla ostati.
S tem primerom smo hoteli samo ilustrirati, kako trd oreh so nekatere nasilne vselitve. Ne bomo jih rešili čez noč, lahko pa storimo marsikaj, da jih bo manj. Delovne organi-zacije, ki na novo zaposlujejo delavce, so jim po zakonu dolžne priskrbeti primerno stanovanje. To je prvo, kar bi morali upoštevati. Drugo je delo prijavno-odjavnih služb, ki bi morale zahtevati tudi do-kumente, ali kako drugače preverjati, ali prijavljeni res stanuje na naslovu, ki ga je predložil... Zgodilo se je, da so nekoga prijavili kar na Tr-dinovo 10, kjer je postaja mi-lice!
Ne nazadnje so na vrsti tudi občani oziroma hišna samou-prava, ki bi morala bedeti nad izpraznjenimi stanovanji, in nasilne vselitve takoj prijavi-ti. Nekaj bodo morala storiti tudi sodišča, da bi pospešili postopke z odločbami za izse-litev.
Najbolj enostavno bi na-mreč bilo, ko bi ljudi, meni nič tebi nič, pometali na ce-sto, a to v naši socialistični družbi ne moremo dopustiti, kakor tudi ne, da bi si ljudje samovoljno »izbirali« stano-vanja in kršili zakone, ki so pisani zato, da se jih vsi dr-žimo.
Albina Adamič