STANJE KMETIJSTVA NA OBMOČJU NAŠE OBČINE
Možnosti moramo izkoristiti
Ko se pogovarjamo o stanju kmetijstva v naši občini in o možnostih nadaljnjega razvoja pridelovanja kmetijskih pridelkov, imamo pred očmi 54357 ha zemljišč, od tega 5983 ha njiv, 16399 ha travnikov in 2081 ha pašnikov. Večina površin je v zasebnem sektorju.
Nosilci kmetijske proizvodnje v občini so DO Ljubljanske mlekame-TOZD Po-sestvo, Kmetijska zadruga Ljubljana-TZO Vič in Kmetijska zadruga Velike Lašče. Kmetijski zadrugi usmerjata in pospešuje-ta - na usmerjenih kmetijah združenih
kmetov - rejo in predelavo mleka, mesa, konj, ovac in povrtnin, TOZD Posestvo pa pridobiva mleko in prideluje rž, pšenico in koruzo.
Čeprav se sporazumi med kmeti in za-drugo vedno bolj uveljavljajo in utrjujejo, pa kmetje zgubljajo zaupanje v organizira-no oziroma vnaprej dogovorjeno proi-zvodnjo. Vzrok? Na področju delovanja zadrug se še vedno pojavljajo občasni kup-ci-prekupčevalci, ki nudijo višje cene od opredeljenih, kar je odraz neurejenega tr-žišča tako v regiji, republiki kot v zvezi.
Vse to pa je posledica pomanjkanja dolo-čenih kmetijskih pridelkov oziroma pre-majhne tržne proizvodnje, predvsem mesa.
Premalo tržnih viškev
V občini imamo 14215 govedi, od tega 6640 molznih krav, nadalje 1264 konj, 283   ovac,   27807   komadov   perutnine, 3600 prašičev in 3443 čebel oziroma pa-njev.
Poglejmo, kolikšna so bila vlaganja v usmerjeno kmetijsko proizvodnjo pri obeh kmetijskih zadrugah v lanskem letu. Za kmetijsko mehanizacijo, za govedorejo in za nakup plemenske živine je bilo v TZO -Vič izkoriščenih 13.312.994 dinarjev, v KZ Velike Lašče pa 4.772 dinarjev.
Za obdobje 1976-80 je bilo danih za TZO-Vič, za usmerjeno kmetijsko proi-zvodnjo, 52319810 dinarjev kreditov. Pri tem je bila soudeležba kmetov na omenje-no višino kredita povprečno 40 do 50 od-stotkov, pač glede na namensko korišče-nje.
V  občini Vič-Rudnik smo imeli lani 1690 traktorjev, 1250 motornih kosilnic, 250 naprav, 400 prevetrovalnih naprav, 195  trosilcev hlevskega in 50 trosilcev umetnega gnoja, ter 115 sodov za gnojev-ko, da ne omenjamo vse kmetijske meha-nizacije.
Kljub razpoložljivim kmetijskim stro-jem pa lahko ugotovimo, da je bil porast tržnih viškov v preteklem planskem ob-dobju premajhen. Vzroki so predvsem v opuščanju intenzivne kmetijske proizvod-nje na manjših kmetijah in v vzporednem zaposlovanju kmetov v organizacijah združenega dela. Res pa je, da se je proi-zvodnja na usmerjenih kmetijah ldjub te-mu povečala. Podatek, da je bilo v zadnjih petih letih zgrajenih 2882 in prenovljenih 1628 stojišč za živino opravičuje namemb-nost vlaganj družbenih sredstev v kmetij-sko razširjeno reprodukcijo.
Več pozornosti tudi zemlji
Zemlja je tudi eden izmed pomembnih vzrokov za obstoječe stanje kmetijstva v naši občini. Temu faktorju smo namreč v preteklosti posvečali vse premalo pozor-nosti. Rešitev problematike zemljišč in nji-hovega nadaljnjega urejanja ter spreme-njen, bolj odgovoren družbeni odnos do zemljišč, bo zato ena naših najpomemb-nejših nalog v prihodnje. Precej zemljišč je namreč nerodovitnih, površine se v neka-terih predelih postopno zaraščajo, nekaj dobrih zemljišč pa je še vedno neobdela-nih, razdrobljenost je zelo velika.
Z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi in primerno davčno politiko bomo v nasled-njem obdobju skušali oživiti za kmetijstvo sposobna zemljišča tako na ravninskem kot tudi na hribovitem območju. S koma-sacijami bomo postopno zmanjševali raz-drobljenost in prispevali h gospodarnejše-mu izkoriščahju kmetijskih strojev in zmanjševanju proizvodnih stroškov.
Zaskrbljujoča kadrovska struktura
Pomemben delež pri nadaljnjem razvoju kmetijstva ima tudi kadrovska politika. Sedanje stanje strukture delavcev, ki delajo na področju kmetijstva, je namreč sila zaskrbljujoče. Kar 55 je namreč tistih delavcev - od skupno 180 zapo-
slenih - ki nimajo za delo, ki ga opravljajo, ustrezne izobrazbe. Delež krivde za takšno sta-nje nosi prav gotovo neurejena štipendijska po-litika. Izhod iz te situacije je moč najti v organi-ziranju izobraževanja ob delu in iz dela v okviru obstoječe srednje šole veterinarsko živonorej-ske smeri, kot tudi v preusmeritvi štipendistov iz zdruzenih sredstev v kadrovske štipendije. Ne nazadnje bi kazalo proučiti možnosti uvedbe davčnih olajšav za tiste kmete, katerih otroci se šolajo v kmetijskih šolah in nameravajo ostati na kmetiji.
Nujno boljše planiranje       ***
Ob takšnem stanju in vsakodnevnj večji po-trebi po hrani, tako pri nas kot v svetu, moramo bolj stnelo planirati razvoj kmetijstva. Povečati moramo stalež osnovne črede oziroma doseči večji prirast na glavo živine oziroma na ha obde-lovalne zcmlje in pri tetn posvetiti večjo skrb zemlji. Vse to pa seveda zahteva več strokovne-ga pospeševalnega dela in razrešitev tržnih ra-zmer, nemotene oskrbe s kmetijskim reproma-terialom in kmetijskimi stroji, kreditiranja načr-tovanega razvoja in odnosa cen med repromate-rialom in prodajno ceno kmetijskih pridelkov ter živine.
NINA LEGAT-ČOŽ
V naši občini smo imeli v začetku letošnjega leta 14.215 govedi, od tega 6640 molznih krav. 2081 ha pašnikov je v družbenem, 1941 ha pašnikov pa v zasebnem sektorju.