Leto LXVIII
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stTo 40 Din — nedeljska izdaja ce« loletno 96 Din, ta inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
PoStntna plačana »
V Ljubljani, v nedeljo, dne 26. maja 1940
Stev. 118 a
Cena 2 din
y VENEC
C«k. račun: Ljubljana it 10.690 ia 10.349 za inserate; Sarajevo itv. 7963. Zagreb itv. 39.011, Praga-Du naj 24.797
Uprava: kopitar* jeva ulica Stev. k
A »prave: 40-01, 40-0», 404)3. ««-04, 40-M — Uhaja vsak dan slatra) razea ponedeljka la daeva po prazaika
Ko prebiramo vojna poročila...
Poleg drugih težav, ki jih ima vsak več ko dovelj, imajo v našem času ljudje še to sitnost, da se jeze nad svojimi časopisi. »Pa bi listi vendar lahko bolj vesele novice poročali, vsaj nekoliko .povoljnejše naj bi slikali položaj,« gode marsikdo, ko v jutru razočaran odlaga svoj dnevnik. Potem ni daleč misel, da »uredništvo najbrž s kom drži« in torej pristransko slika uspehe. Med čitatelji so ludi strateške glave, ki strokov-njaško razmišljajo o premikanju bojnih črt in imajo svoje mnenje, kako bi se trenutno zelo zamotan vojaški položaj na zapadu mogel razviti v prid tistega tabora, s katerim dotični simpatizira. Nekateri svoja tozadevna opazovanja sporočajo tudi uredništvu iu mu zraven dajejo dobrohotne migljaje, kako bi se bilo treba pravočasno opredeliti...
Več takih in podobnih pobud dobivamo v teh dneh od svojih bralcev, ki pa vse več ali manj le dokazujejo, da so ljudje nemirni, da so razburjeni in da so vse preveč trapijo z mnogimi stvarmi, na katerih potek in razvoj njihove želje in stališča ne more prav nič vplivali. Tem in vsem drugim, ki so naprej vznemirjeni in ki s svojo nervoznostjo še drugim grene življenje, bi radi na srce položili, da je mir in hladna razsodnost prva dolžnost vsakega dobrega državljana! Naj jih vsaka novica, pa naj bo dobra ali slaba, še ne spravlja iz tira! Na vprašanje, kakšen naj bo voditelj armade, je Napoleon odgovoril: »Njegova prva lastnost mora biti, da ima hladno glavo, ki se nad ničemer ne razgreva in ki ji ne zamegle jasnega razsodka ne dobre ne slabe novice; k: zna vsa poročila pravilno oceniti in jih razporediti po njihovi vrednosti. Šele na tej podlagi je mogoče pravilno sklepati in dobro poveljevati.«
Tudi naša javnost bi si morala privzgojiti vsaj nekaj tega mirnega razpoloženja in čuta za stvarnost, ki omogoča prepotrebno duševno ravnovesje. Treba je razvoj dogodkov mirno presojati in se ne bati resnice, pa če bi bila še tako trda in kruta. Pogumen pogled resnici v oči nas bo rešil mnogih praznih utvar, v katerih se nekateri ljudje tako radi zibljejo in so celo ogorčeni, ako jih hočete iz njihovega sanjskega sveta postaviti na trda tla življenjske stvarnosti.
Če se povrnemo k stvari, o kateri je prav za prav govor, moramo reči, da so nemška vojna poročila, ki jih uradno izdaja vrhovno vojaško poveljstvo, na splošno točna. Ne bi mogli reči, da poročajo o izmišljenih uspehih. Mogoče so netočnosti v poročilih o delovanju vojnega letalstva. To pa velja za oba tabora. Zakaj? Zelo neroden bi bil letalec, ki se vrne s |)oleta, pa no bi poveljniku javil, da je s svojimi bombami porušil vse mostove, razstrelil skladišča, razkropil sovražne kolone in potopil vse sovražne ladje, ki jih je videl pod seboj. Razen tega se letalci tudi v resnici lahko varajo o uspehih svojega obstreljevanja, ker je ugotovitev težka, večkrat sploh nemogoča. O pravem uspehu letalskih napadov bi mogel točno poročati samo sovražnik, ki pa tega seveda ne bo storil. Tudi poročila zavezniškega vrhovnega poveljstva so točna. S presenetljivo prostodušnostjo priznavajo neuspehe in izgube. Le da so ta priznanja — ki seveda niso prijetna — večkrat nekoliko pozna, kar povzroča v zavezniških državah še večje skrbi, ker si ljudje zaradi molčečnosti vrhovnega poveljstva gotovih stvari ne morejo razložiti. V Franciji in Angliji je bilo n. pr. strašno razburjenje zaradi bliskovitega nemškega prodiranja čez Meuse do St. Quen-tina, Arrasa, Amiensa in celo do morja. Šele v nedeljo zjutraj, 19. t. m., je končno francoski ministrski predsednik Reynaud v parlamentu povedal, da je že 15. maja zaradi strahotne strateške napake zavezniškega vrhovnega vodstva in prevelikega zaupanja v terenske težkoče, ki jih mora sovražnik premagati pri prodiranju, nemška armada na 100 km široki fronti prekoračila francosko obrambno črto in da se čete med Dinantom in Sedanom niso mogle držati. Zavezniki niso prav storili, da so katastrofo, ki je zadela središče njih obrambe, tako dolgo prikrivali, posebno, ko je Gamelin že prej izdal ono nad vse resno povelje, naj se čete puste rajši na mestu )K>biti, kakor pa da bi se umaknili. Za francosko in angleško javno mnenje je zaradi prikrivanja dejanskega položaja prišel udarec, kakor strela z jasnega neba. Ljudje niso mogli verjeti, da se nemške divizije vale k morju in da je glavna armada pretrgana na dva dela. Šele reke beguncev so jim odkrile vso resnost položaja.
Nevtralni vojaški izvedenci sodijo, da še nikdar ni noben vrhovni poveljnik prevzemal poveljstva armade, ki bi bila v bolj neugodnem položaju, kakor je zavezniška armada bila ob uri, ko je Weygand sprejel za Gamelinom njeno vodstvo. Vsi pa tudi soglašajo, da bi zavezniki ne prišli v tolikšno stisko, ko ne bi podcenjevali udarne sile nemške armade in velikih sposobnosti njenega vodstva. Do sedaj se med poveljujočimi generali še ni pokazal noben von Kluck. Vojni stroj, ki ga je nar. soc. pripravil v teku mnogih let za ceno najhujših žrtev, ki jih je naložil vsemu gospodarstvu in vsemu prebivalstvu, ima-joč pred očmi le en cilj — ta ogromna jeklena mašinerija je do sedaj funkcionirala brezhibno. Več kot desetletna trda vojaška vzgoja Hitlerjeve mladine dosega v teh tednih prav tisti cilj in namen, ki ga je hitlerizein od svoje mladine hotel imeti. Francozi, ki stvori radi vzamejo od lahke strani, so napravili veliko napako, da na nemške priprave niso postopoma odgovorili z enakimi ukrepi in istim naporom. Toda ne! Oni so se za Maginotovo črto čutili varne, mislili so, da si lahko privoščijo najbolj razkrajajoče politične režime, kakor na pr. režim ljudske fronte pod Leonom Bluinom, ki je v najbolj usodnih letih Francijo razorožil, pomagal komunistom organizirati neprestane štrajke in je razmišljal o šest-urnem delavniku še v času, ko so v Nemčiji že povsod delali 10—12 ur dnevno. V takih razmerah Francija ni imela časa, da bi se pripravila na totalno vojno, ki zahteva mobilizacijo vsega naroda in vseh narodnih sil — brez izjeme. Bili so ves čas daljnovidni možje, ki so opozarjali na pretečo nevarnost, kakor Bainville, toda nje niso poslušali. Tako sedaj vidimo, da jo francoski narod. ki inin čudovite in nedosegljive umske in
Boji ob Rokavskem prelivu
Nemška poročila pravijo, da se obroč okrog v Belgiji obkoljene zavezniške armade zožuje - Zavezniška poročila potrjujejo, da je položaj resen, a da je pričakovati zavezniške ofenzive
Nemci sporočajo, da so v Belgiji prekoračili reko Scheldo in vrgli belgijske in angleške čete za reko Lys. Pri tem. so zasedli mesto Cent. S tem je zavezniška vojska v Belgiji prišla še v težji položaj.
Pri glavni armadi v Franciji se je Francozom posrečilo v glavnem ustaviti nemško prodiranje proti jugu na črti Montmedy-Rethel
— reka Aisne približno do Soissonsa in |*>tem reka ijpmme do Abeville. Na splošno pa se položaj zaveznikov v tem delu bojišča ugodnejše presoju kot prejšnje dneve. Verjetno je, da l>o \Vevgand v prihodnjih dneh poskusil z napadom, ki naj izbije nemški klin, ki sega do morja in tako spet vzpostavi zvezo armude v Belgiji z glavno armado v Franciji.
Nemška poročila
nadaljevali svoje prodiranje ter smo lahko ugotovili velike izgube Francozov in uspehe naših čet. Uničili smo 40 lahkih. 10 težjih oklopnih avtomobilov, veliko število topov in eno celo baterijo 15 centimetrskih havbic. Te uspehe je doseglo v prvi vrsti naše težko topništvo. Povsod i>o cestah ležijo razbiti železni oklopi, i>ovsod zijajo liiaki. Te slike kažejo, da se je v teh borbah liorilo ieklo proti jeklu. Drugi dan zjutral se borba nadaljuje z isto srditostjo. V sosednji vasi je treba zopet zavzeti hišo za hišo.
Nemško vojno poročilo
Boji za Calais
Glavni stan vodje rajha, 25. maja. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo državne oborožene ... poroča: Včeraj je bil znatno okrepljen in končno zaprt obroč, s katerim smo zajeli belgijsko vojsko, dele prve, sedme in devete francoske armade, kakor tudi glavni del angleške armade. Na vzhodnem delu tega obroča smo zavzeli G a n d (Gent) in C o u t r a i. Pri nadaljevan ju napada smo prekoračili reko L y s. Na |>odročju med Valencien-n e s o iii in Roubaii o m nemške čete napadajo francoske obmejne utrdbe. Prav tako dalje proti jugu se naš napad nadaljuje v severozahodni smeri. Zavzeli smo višine okoli V i m y j a. Po srditem boju s sovražnimi suhozemskimi in pomorskimi silami smo zavzeli Boulogne sur Mer. Calais je obkoljen. Hribovita pokrajina, ki se razprostira od V i m y j a preko S t. 0 m e r -ja do Gravehines, je v nemških rokah.
število ujetnikov stalno raste. Vojni plen je tolikšen, da ga sploh ni mogoče točno preceniti.
Nemški bombniški in lovski letalski oddelki so izvedli v Belgiji in Severni Franciji napade na kraje, kjer se zbirajo čete ter postojanke protiletalske artilerije, in so dosegle lep uspeh. Razen tega smo bombardirali v belgijskih in francoskih pristaniščih ob Rokavskem prelivu pristaniške naprave, skladišča goriva, ladjedelnice, doke in artilerijske postojanke. Pri tem pohodu smo potopili en rušilec in sedem trgovskih, oziroma prevozniških ladij. Skupna tonaža ladij, ki so bile pri tej priliki potopljene, oziroma težko poškodovane, znaša okoli 20.000 ton. Razen tega — kakor je bilo že sporočeno v posebnem obvestilu — je bil potopljen še en rušilec. Potopila ga je protiletalska artilerija.
Na južnem bojišču smo odbili nekaj slabših sovražnih napadov. Južno Od Sedana so nemške čete zavzele te dni po dolgem in trdovratnem boju nek strateško važen položaj na gričih in ga obdržali kljub vsem srditim sovražnim napadom.
Pred našim južnim bojiščem je nemško vojno letalstvo doseglo znatne uspehe pri napadih na železniške naprave, letališča in kolodvore.
V bližini francoske obale je bil potopljen nek francoski rušilec.
Nemški očividci priznavajo srditost in neizprosnost bojev na vsej zahodni fronti
Berlin, 25. maja. AA. DNB. Očividec je opisal predstavniku DNBja srdite borbe v gozdovih in na cestah ob reki Sambre, kjer so nemški oklopni oddelki prizadeli največ škode sovražniku. Letalski ogledi so ugotovili, da nastopajo močne francoske rezerve na drugi strani Sambre zaradi ojačanja francoskih položajev. Francoski vojaki, ki so prihajali z vlaki, so bili uvrščeni v novourejeno motorizirano divizijo, ki se je hitro približevala sprednjim položajem naših zaščitnih čet. Drugi francoski vojaki so prispeli ponoči. Nemška letala so uničila francoske oddelke, ki so se približali zelo hitro. O teh borbah pravijo, da so nemške čete tokrat imele opravka s trdovratnim nasprotnikom. V teh krajih gostih gozdov se je bilo treba boriti za vsak korak zemlje ter je bilo treba osvojiti hišo za hišo. Napadi se stalno ponavljajo. Ceste so razrvane ter morajo naši kolesarski bataljoni hoditi peš. Naše topništvo strelja odlično. Francozi napadajo z vseh strani s strojnicami naše sprednje oddelke. Dan je vroč. S krvavimi napori jemljemo sovražniku meter za metrom zemlje. Potrebni so veliki napori. Najbolj so se odlikovali vojaki nekega oklopnega polka, ki nosi ime »polk velikega volilnega kneza«. Oklopni avtomobili so stalno napadali nasprotnika, ki se je pojavil v velikem številu. Pogosto so se bile borbe med oklopnimi
enotami. Majhen oddih nnstane samo takrat, kadar se je Ireba preskrbeti z novim strelivom. Do večera so Nemci zasedli gozd, širok več kilometrov, toda najtežje delo, proboj skozi vas, je bilo treba šele izvršiti. Vsaka hiša v tej vasi je bila trdniava. Za vsako hišico in za vsakim grmom so stale francoske težke oklopne enote. Da bi se prihranilo čim več prelivanja krvi, je nemški general odredil, naj nastopijo napadalna letala, nemški bici-klisti pa so se umaknili v ozadje. Naši bombniki so imeli pred 6eboj jnsno določen cilj. Posrečilo se jim je navzlic srditemu streljanju francoskih topov napasti vas v velikem loku. Naši bombniki so dvakrat napadli. Eno uro potem, ko so se bombniki oddaljili, je bila vas zasedena. Drugi dan smo
Berlin. 25. maja. b. United Press. Iz krogov narodno-socialistične stranke poročaio, da so nemške čete prodrle v francosko luko Calais. ki jo oddaljena 28 milj od angleške obale. Nemške četo so prodrle utrjeno zavezniško črto na reki Šeldi (Escaut) v Belgiji. Vojaški krogi povdarjajo. da se hude borbe še vedno razvijajo po ulicah Bou-logne, 18 km južno od Calnisa. Po trditvi tukajšnjih krogov grozi uničenje milijonski zavezniški armadi, ki je »zajeta v v r e f o« v zahodni Belgiji in v severni Franciji. Taktika nemške vojske ie, da te zavezniške sile razdeli na manjše oddelko ter da potem drugega za drugim uniči. Kakor hitro bo ta naloga izvršena, bo nemško vrhovno poveljstvo izdalo nalog za napad na Anglijo.
Poročila zaveznikov
Angleška poročila
London, 25. maja. t. Reuter: Na merodajnih vojaških mestih so dunes popoldne izjavili, da je položaj zelo resen, toda treba je dodati, da je sila nemškega napredovanja ponehala in oslabila. Zato da ni razlogu, da bi izgubili zaupanje. Še vedno je možnost, da zavezniki s složnim nastopom in s skupnimi silami popravijo' položaj na bojišču.
Delovanje angleških letal
London, 25. maja. AA. Reuter: Ministrstvo za letalstvo in notranje ministrstvo sjjoročata, da so včeraj sovražna letala letela nad nekaterimi deli Anglije, predvsem nad Yorkshiroin in North Readingom. Materialna škoda ni velika. V Yorkshiru pa je bilo ranjeno osem ljudi. Bombe so padale tudi na neka polja v severno-vzhodni Angliji: v teh krajih ni bilo človeških žrtev. Protiletalsko topništvo je pregnalo sovražna letala.
London, 25. maja. AA. Havas: Letalsko ministrstvo sporoča, da sta se nad francosko obalo spoprijeli dve večji skupini angleških in nemških letal. Več letal znamke »Messerschmitt« je bilo zbitih, medtem ko angleško letalstvo ni imelo nobenih izgub.
Admiraliteta zanika
London, 25. maja. t. Reuter. Angleška admiraliteta poroča: Nemška poročila navajajo, da so mine, ki so jih nemške vojne ladje položile ob obali južne Afrike, povzročile potopitev 8 trgovskih ladij in dveh iskalcev min. lo ne odgovarja resnici. Samo ena ladja je bila doslej žrtev teh min. Admiraliteta izjavlja nadalje, da je vsa lista ladij, o katerih govori nemško vojno jx)ročilo, da so bila potopljena pred Narvikom. med njimi ena oklopnica, več križark in rušilcev, plod domišljije.
Boji za Boulogne
London, 25. maja. b. Nemške čete so strle zavezniški od|>or v francoski luki Boulogne ter so zdaj na dometu to|>ov v angleško luko Dover. V angleških vojnih poročilih poudarjajo, da so ponoči nemške sile potisnile iz Boulogne slabše angleške oddelke ter zasedle važno ojio-rišče, ki je oddaljeno 28 milj od angleške obale. Položaj je zdaj postal zelo nevaren, ker nemško težko topništvo lahko strelja če/. Rokav v Dover in tudi druge angleške Inke,. Angleški vojaški krogi menijo, da se bo nemški napad usmeril zdaj v glasovito »področje petih 1 u k« v jugovzhodni Angliji. Z znsedlx> Boulo-
gne pa je vsekakor resno ogrožena angleška zveza s Francijo. Boulogne le ni jxijx>lnoma v nemških rokah, temveč se v predmestjih še vodijo poulične borbe.
Weygand mora hiteti«
srčne sposobnosti in čigar sinovi so zmožni največjega junaštva, postavljen zopet v izredno težko preizkušnjo zaradi napak, ki so jih napravili njegovi voditelji. Nemci se okoriščajo sedaj s tem, kar so napravili; Francozi trpe zaradi tega, česar niso v pravem času storili.
Toda bilo bi zelo pogrešno, ko bi iz lega sklepali, da so zavezniki že na koncu svojih moči. Nemci sami svare nemško javnost pred pretiranimi pričakovanji. Francozi so izreden narod, ki se znajde v najtežjih položajih. Weygandu je kljub temu, da jena cela armada bila ujeta ali uničena. že do sedaj do neke mere uspelo ustaviti nemško prodiranje proti jugu. Njegova velika skrb pa seveda ostane, kako rešiti zavezniško armado v Belgiji iz nemških klešč. Kadar Francoz čuti, da je v nevarnosti njegova domovina, potem njegova požrtvovalnost in junaštvo ne pozna nobenih mej. Isto bi se moglo reči o Angležih. Ko bi Angleži v mirni dobi bili pripravljeni samo sto-tinko tega žrtvovati, kar so pripravljeni žrtvovati sedaj, bi zavezniki nikdar ne prišli v sedanjo stisko, še prav do vojne so se otepali splošne obveznosti vojaške dolžnosti. Te dni na so brez
oklevanja in soglasno sprejeli v parlamentu zakone, ki pomenjajo popolno revolucijo v njihovem življenju. V 24 urah so se odrekli osebni svobodi: sebe in svoj" imetje so brez pridržka izročili domovini, da po svojem preudarku z vsem razpolaga. Pripravljeni so služili v vojski ali iti na prisilno delo, kakor zahteva korist domovine. Voditelj delavstva, ki je bil do včeraj še v o|x>-ziciji, je predlagal v parlamentu te drakonične zakone, ki jih je kralj še tisto uro, ko so bili izglasovani, tudi že podpisal.
Zavezniki torej ne podcenjujejo nevarnosti, ki v tej uri grozi njim in njihovemu svetovnemu vladarstvu. Toda kljub hudim udarcem niso izgubili poguma in danes ni njih volja do zmage nič manjša kot v početku vojne. Nemčija dobro ve, da ima opravka i močnim in žilavim nasprotnikom, ki ga trenutni neuspehi še ne poderejo na tla. Zato Nemci ne govore veliko, ampak še s tem večjo vnemo delajo in razvijajo vse sile. Oba tabora igrata za vse in je še vse v razvoju. Na to mislimo, ko prebiramo vojna poročila. Boj bo nujno še dolg; zmagal bo pa tisti, ki bo vzdržni 7fldnll Petri ure	rtrin
»
London, 25. maja. t. Reuter: »Manchester Guardian« objavlja daljše poročilo k položaju na zahodni fronti ter svoj člunek takole zaključuj c:
»Vprašanje je zdaj samo še, če bo general Weygand še v stanju, da začne z močno protiofenzivo s Somme navzgor skozi Amiens, preden zavezniške sile niso bile potisnjene nazaj zaradi pritiska na svojem pomorskem krilu. Poznamo načrt Weyganda in Churchilla, da hočeta obe zavezniški armadi, ono v Franciji in ono v Belgiji spet združili in jih povezati v enotnem načrtnem nastopu. Toda to, kar se je do zdaj zgodilo, so le manjše operacije in izvedba njunega načrta zahteva nastope v veliko večjem obsegu.
Francoska poročila
Francosko vojno poročilo
Pariz, 25. maja. AA. Havas. Poročilo z dne 25. maja zjutraj se glasi:
Koncem včerajšnjega dneva smo utrdili svoje položaje na Sommi ter v toku teh operacij ujeli večje število sovražnih vojakov. Ponoči ni bilo nič pomembnejšega na vsem bojišču.
Francosko službeno pojasnilo o bojih v severni Franciji in v Belgiji
Pariz, 25. maja. AA. Havas. Velika bitka v severni Franciji zavzema čedalje večji razmah. Boji so skrajno srditi in ogorčeni. Vse kaže, da so nemške izgube že zelo velike. Toda kake občutne spremembe na terenu ni bilo. Najbolj ogorčeni boji divjajo na področju Cambraija, severno in zahodno od tega mesta. V razcepu v Piccardiji Nemci prodirajo z oklopnimi oddelki in zahodno proti Abbevillu in Boulogne. Položaj je bil davi nejasen glede krajev, ki jih imajo v tej smeri Francozi v svojih rekah. Ncmci so poshii okrepitve na svoje desno krilo v smeri proti St. Aumeru, kjer s» bili boji, v katerih so bile zadržane nemške motorizirane čete.
Na reki Somme se nadaljuje čiščenje leve obale. Tu )e bilo ujetih na stotine vojakov. Južno od Sedana 60 bili Nemci zaustavljeni. Pozornost vojaških opazovalcev je obrnjena danes kakor tudi včeraj na veliko bitko, ki divja na severu. Dočim boji v severnih krajih zavzemaio čedalje večji razmah, imajo operacije na drugih točkah le krajevni značaj. Vsak trenutek je mogoče, da se začne nova nemška ofenziva ali francoska protiofenziva. Toda v tem oziru so v francoskih vojaških krogih nadvse molčeči. Treba je torej pričakovati razvoj položaja na severu, kajti pozneje bodo dogodki odvisni od tega razvoja. Treba pa je omeniti, da je umikanje Angležev in belgijskih sil, o čem smo poročali včeraj, bilo le malenkostno umikanje ki je bilo izvedeno prejšnjo noč in včeraj. Tega umika Nemci niso motili. Umik je bil izveden pod takšnimi okolnostmi, da se jc Nemcem posrečilo ponovno priti v etik z zavezniškimi četami šele snoči in davi in sicer samo delno.
V prodor v Piccardiji so Nemci poslali po večdnevnem oklevanju oklopne oddelke in sicer skozi ozek hodnik med Arrasom, ki ga imajo zavezniki v svojih rokah, in postojankami na reki S o m -m e. Te oklopae enote, ki jih spremljajo manjši od-
_(Nadaljevame na 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved: Pričakovati
ip 7bnli«inin rronionn. tnnleip
(Nadaljevanje s 1. strani)
delki motorizirane pehote, prodirajo proti severozahodu v smeri k pristaniščem ob obali Rokav-skega preliva. Drugi oddelki, še slabotnejši, so bili poslani proti severozahodu, da bi pomagali desnemu krilu nemške vojske v Piccardiji. Ti oddelki so bili z lahkoto zadržani na področju S t. O m e r a. Nasprotno glasovom, ki so se razširili, ni bilo nobenega napada proti Calaisu.
Kar 6e tiče Boulogne je položaj ostal nejasen. Na reki Somme so francoske čete včeraj razvile operacije »čiščenja« ter eo v krajevnih spopadih manjšega značaja pregnale nemške oddelke, ki se jim je posrečilo priti na levo 6tran reke. Pri tem so francoske čete ujele več 6to sovražnih vojakov. Na nekem kraju 100, na drugem 50, na štirih krajih po 150 itd. Na obeh straneh reke Oise in na Aism se ni zgodilo nič pomembnejšega. V gornjih Argo-n i h južno od Sedana so ves teren, ki v ostalem ni bil globok in na katerega so Nemci navalili o priliki predvčerajšnjega napada, so francoske čete spet zavzele Davi je bilo sporočeno, da potekajo prilično živahni boji na tem odseku. Ni znano ali gre tu za novo bitko, ali pa so to samo končne laze predvčerajšnjih spopadov. V vsakem primeru gre samo za krajevne boje, ki so zelo živahni in v katerih sodeluje na eni kakor na drugi strani vsega po nekaj tisoč mož.
Vojaški strokovnjak je končno opozoril tudi na razne poskuse nemške propagande, da bi razdvojila zaveznike. Francozom napovedujejo, da Angleži že beže iz Belgije in da se hočejo odslej sami boriti, Francijo pa prepustiti usodi, medtem ko v Angliji širijo glasove, da je francoska armada že utrujena, da se noče boriti. S takšnimi prigovarjanji bi Nemci radi ustvarili razpoloženje za to, da bi Francija pristala na ločeni mir.. Toda kdor računa na razkol med Anglijo in Francijo v sedanjem trenutku, je omenil vojaški strokovnjak, ta dela napačne račune in morda ne bo treba več dolgo čakali, ko bo to tudi dokazano na učinkovit način.
Francozi skušajo prodreti nemški »hodnik«
Pariz, 25. maja b. Francoskim četam se je posrečilo po strahotnih borbah v katerih so sodelovale ogromne sile francoske pehote, topništva in letalstva, znatno stisniti nemški prodorni pas severno od pasu, skozi katerega nemške čete odhajajo proti obali. V zadnjih 48 urah so zavezniške čete ta pas že stisnile že več kot eno tretjino na kraju, ki deli glavne francoske sile in zavezniške čete, ki so ostale zaradi nemškega prodora proti obali odrezane v Belgiji, katerih moč znaša od 60 0.0 00 do enega milijona mož, Če se bo Francozom posrečilo prodreti ta pas in razdeliti nemške «ile,
Kdaj in kako hoče Italija uresničiti vse svoje težnje
Rim, 25. majnika. t. United Press. Čeprav
italijanski državniki pogosto poudarjajo, da se je Ituliju že odločila zu vstop v vojno m da čakajo samo še M ussolin ijevegu povelju za nustop, čeprav italijanski listi vedno bolj jasno nami-gavajo, katere so težnje, ki jih hoče Italija z vstopom v vojno uresničiti, in čeprav so bili izvedeni mnogi ukrepi, ki jih države storijo tik pred izbruhom vojne, so v mednarodnih krogih v Rimu še vedno mnenju, du položuj še ni popolnoma jasen, sklepi, če obstojajo, pu še niso dokončni.
O italijanskih težnjah krožijo različne
liste. Znana in neovrgljiva je splošna težnja Italije, du se v Sredozemskem mor ju osvobodi okovov, ki jo drže ujeto med Durdunele, ki so turške,'Sueški prekop, ki je ungleški, in Gibraltar, ki je tudi angleški. Položaj je danes takšen, da Italija do svojih kolonij v Afriki ne more, ako to ni povolji angleški velesili. 1'oda vprašanje, kako si odgovorni krogi v Italiji zamišljajo uresničenje teženj Italije.
Nekuteri odkrito zagovarjajo mnenje, da je treba takoj nastopiti z oboroženo silo, napasti angleško pomorsko trdnjavo Malto, napasti Egipet in Suez ter iz Libije udariti v francosko Tunizijo, med tem ko bi suho-zemsku vojska napadla v Alpah. Ti svetovalci trdijo, da je sedaj čas ugoden za takšen nastop in da je italijanska oborožena sila na suhem, na morju in v zraku dosti močna, da napad zmagovito izvede.
Drugi pa prostodušno zagovarjajo nazira-nje, du se večina teli ciljev du izvesti na drug način, na primer s pogan j i, ki bi jim bil dan krajši rok. Izhodišče iz Sredozemskega morja naj bi prenehala biti last ene same velesile, marveč naj bi postala skupna last vseh velesil, ki bi skupno izvajale policijsko nadzorstvo, pri čemer bi morala Italija dobiti posebna izrazita jamstva, da njena pot do afriških kolonij ne bo nikdar izpostavljena blokadi kakšne velesile. Po Rimu šepečejo, da so v zakulisju pogajanja z zahodnimi velesilami, vendar pa na zunaj ni nobenega odmeva, tako, da je težko reči. koliko resnice je na teh govoricah, ki imajo svoj zaslon pri mnogih odličnih osebnostih fašistične
Predmet ugibanj v inozemskih političnih krogih italijanske prestolice je tudi zadržanje, ki ga je Italija sklenila do j u ž n o v z h o d n e Evrope. Pač govorijo o pomirjevalnih izjavah
vlada razpolaga v primeru potrebe. Prav tako lahko država prevzame v svoje roke premoženje vseh državljanov, izvaja lahko rekvizicijo in racionalizacijo. Vlada je pooblaščena, da prepove vsak izvoz, oziroma uvoz raznega blaga, če smatra to za potrebno. Zakon daje nadalje pooblastilo, da mobilizira vse žene in tudi otroke, ki so izpolnili 14 let, za službo pri protiletalski obrambi, ali za delo v tovarnah. Delavci, ki so zaradi starosti izključeni iz aktivne vojaške službe, pa se morajo na poziv vlade takoj staviti nu razpolago za delo v vojni industriji. Zakon izrecno določa, da nove določbe lahko postanejo veljavne, še preden bi bila objavljena splošna vojna mobilizacija. Zakon je odobrila italijanska vlada na svoji seji z dne 2. aprila in bi moral stopiti v veljavo 1. junija. Zakon pa je postal veljaven še pred tem rokom.
Rim, 25. maja. AA. (DNB.) Zakon o organizaciji naroda za vojno ter zakon o vrhovni komisiji za narodno hrambo, ki ju je sprejel senat in fašistična korporativna zbornica, sta stopila danes v veljavo.
V Parizu še upajo na sporazum zaveznikov z Italijo
Pariz, 25. maja. AA. (Reuter.) Obveščeni krogi trdijo, da bi lahko v kratkem prišlo do zadovoljive rešitve vprašanja vpliva blokade na Italijo, in sicer na osnovi angleško-franco-
sko-italijanskih pogajanj. Omenjeni krogi naglašajo, da so zaveznikom znane vse potrebe italijanskega gospodarstva in da žele, da Italija ne bi trpela krivice zaradi te blokade, katere edini namen je, da Nemčija ne dobi surovin, potrebnih za vojskovanje.
Grof Ciano v Albaniji
Tirana, 25. maja. AA. (Štefani.) Zunanji minister grof Ciano je v spremstvu ostalih ministrov ter predstavnikov italijanskih in albanskih oblastev obiskal včeraj Albasan, kjer ga je sprejel predsednik albanske vlade, ki je albanski rojak, ter druge ugledne osebnosti. Zbrana množica je prisrčno pozdravila grofa Ciana. vzklikajoč Italiji, kral|u in cesarju ter Mussoliniju. Ciano je obiskal nato rudnik v Kafakrugu ter okolico, ki se sedaj pogozduje. Na nekem, vrhu s 50.000 jelkami in bori je napisano ime »Duxc. Vsaka črka te besede je dolga 400 m. Ciano se je nato vrnil v Ti rano.
Italijanski minister za narodno kulturo Bottai je potem, ko je imel govor profesorjem in učiteljem tiranskih šol, zapustil Tirano in odpotoval v Drač, kjer se je vkrcal na križarko »Garibaldi« ter se vrnil v Italijo.
Plovba v Ameriko — odgodena
Rim, 25. maja. AA. (Reuter.) V zvezi z odložitvijo velike čezmorske ladje »Rex< iz Italije v Newyork zatrjujejo italijanski krogi, da je ta ukrep popolnoma gospodarske narave ter v zvezi s preosnovo čezmorske službe. »Rexc, ki bi moral odpluti konec tega meseca, odplove šele 12. junija, »Neptuniat pa, ki bi morala odpluti 1. junija, bo odplula šele 20. junija.
posrečilo prodreti ta pas in razdeliti nemške sne, , diplomatičnih zastopnikov Italije, ki da so jih potem bodo nemške motorizirane čete, ki so prodrle duli po balkanskih prestolnicah Vendar pa so J_ „ U „ I „ D ko irrl/orfn J. -im h nnnfiltinmn nrlrciare. nekateri italijanski polsluzbeni listi, men njimi
»Giornale dMtalia«, kjer je pisul Mussolinijev zaupnik Virginio Gavda, objavili tudi zelo značilna ruzmotrivanja o odnošajih Italije do Balkana in siccr v luči zgodovinskih odnoša jev med
do obale Rokavskega kanala, popolnoma odrezane. Gre zakakih 2 0.0 00 mož slOOOtankiin ostalimi vozili, ki so prodrle do obale Rokavskega kanala. Nemške čete so v tem hodniku pretrpele hude izgube. Navzlic temu divjajo nove nemšKe enote tankov in blindiranih avtomobilov v smeri proti Boulogneu in Calaisu.
Glas francoskega tiska
Pariz, 25. maja. AA. Havas: Listi opisujejo vojni položaj brez pesimizma ter črnogledanja popolnoma nepristransko. Poudarjajo, da postaja zavezniški odpor proti nemškim načinom vojskovanja od dneva do dneva vedno boljši in da nihče ne dvomi o končnem izdidu borbe, ki se je začela in v kateri se bodo Francozi s podporo Belgijcev in Angležev držali do konca. Charles Moraš pravi v » P e t i t Parisienu«, da ima tudi glavno francosko poveljništvo 6voje namene, ki jih nc more objaviti. List pravi, da se bo generalu Weygandu s pomočjo njegovih sotrudnikov posrečilo izvesti te načrte. General Duval pravi, v »Journalu«, da se vidi na zemljevidu, kakšen protinapad je treba izvesti, da pa obstojajo v zvezi 6 to izvedbo nekatere težave. »Populaire« pravi, da izgubljeno ali pridobljeno ozemlje ni najvažnejše, temveč da je glavno to, da se nasprotnik izčrpa in da se ga prisili, da opusti izvedno svtojih ciljev. »Quevre« se bavi z vprašanjem goriva, ki jc neobhodno potrebno za vojskovanje.
Ital^anska poročila
Pismo iz Pariza
Starega veselega Pariza ni več, kjer so se vsak večer sprehajale množice s smehom in veselimi pogovori. Izgleda, kot da so ga čarovne roke nenadoma iztrgale iz sveta, kjer je živel stoletja dolgo. Zdi se mi, da sem zadnjič videl te roke. Zvečer greš ob Seini, zvezde in redke luči odsevajo v vodi, listje meče pod noge zelene sence, avtomobili tipajo mimo tebe iz teme in zopet izginjajo v temo, kot bi vsakdo od njih prenašal kako tajno poročilo. Tedaj plane čez celo nebo dolga, vitka osvetljena roka, z druge strani zopet druga, in v nekaj trenutkih se gibljejo čez celo obzorje dolgi beli prsti in se igrajo s svetlobnimi žogami, kot kak cirkuški umetnik. Ali pa zopet sediš ob radiu: cel svet ti je odprt, vsak glas te druži s celim človeštvom. Naenkrat utihne vse, in človek se namah občuti neizmerno samotnega in zapuščenega. Komaj zagrabiš plašč in plinsko masko, že zatuli mesto kot v blaznem strahu, hiše izginejo v temo, samo temne sence se še plazijo ob zidovih in izginjajo pod zemljo. Še preden jih je kdo opazil, so iste skrivnostne roke posegle po vsakem
. ___t__' -- --- ..^.aI.,,,.'!/,	nnmnton Pllflt \/
:ana n siccr v luci zgoclovinsKin oanosajev mm	=>«	"
ipeninskim in balkanskim polotokoma od časov posebej m ga prestavile v cisto samoten svet V v	-i..i:„ vJLjo. nn„ri»ri0in trenu ku obsto i za vsakega samo še nieeovo lastno
(l | # V-. 11 I II >~ IV liti «»•	------- —	.
rimskega imperija dalje. Vendar pn poudarjajo, da je Italija z zndovoljnostjo vzela na 7nanje odločnost Balkana, da ostane nevtralen in izven vojne, četudi bi Sredozemsko morje postalo po-zorišče vojnih zapletljujev.
»Na predvečer vstopa v vojno« pravijo švicarski dopisniki <
Zurich, 25. maja. b. Rimski dopisnik »Neue Ziiricher Zeitung« poroča, da »e vedno bolj opažajo znaki za to, da se Italija nahaja na predvečeru odločilnih dogodkov. Danes je ves tisk složen v tem, da odločilna beseda šefa italijanske vlade Mussolinija še ni padla, toda izjave Mussolinija in njegove namere niso nedvoumne in gredo od ust do ust, od ušesa do ušesa. Danes je mogoče govoriti le o tem, kako širokopotezne inspiracije ima Italija. Na drugi strani pa Italija z največjim zanimanjem spremlja razvoj borb na posameznih bojiščih.
Zakon o civilni mobilizaciji
Rim, 25. maja. b. Davi je bil objavljen nov zakon o mobilizaciji civilistov, s katerimi lahko
Reynaud navaja 6 vzrokov
Rim, 25. maja. b. Anketa, ki je po nalogu . predsednika franc. vlade R e y n a ti d a imela ugotoviti razloge dosedanjih neuspehov v vod- I stvu vojne, je ugotovila po poročilu agencije »
J— "n".....— i i	u
Štefani, da so glavni razlogi za jx>roz zavez niške armade v prvi etapi vojne naslednji:
1.	Domneva, ki se jc razširila pri francoskih vojakih, da bc v tej vojni dosežena zmaga brez bitke, je naravnost porazno vplivala na razvoj dogodkov.
2.	Nedovoljne vojne priprave.
3.	Iznenadenje, ki ga je nova nemška vojna tehnika izzvala pri francoskem poveljstvu in armadi.
4.	Težki napori armadne sredine, to je onih čet, ki so bile na Sommi, Aisni in Oisei.
5.	Precenjevanje lastnih sil s strani vrhovnega poveljstvu.
6.	Pomanjkanje hladnokrvnosti pri vrhovnem poveljstvu.
Milan, 25. majnika. AA. Štefani: »Popolo d'Italia« opisuje zadnje dogodke na zahodnem bojišču ter dogodke za bojiščem v Franciji in pravi med drugim:
Pred nekoliko dnevi se je še govorilo v Franciji o razdelitvi Nemčije ter neupravičenih zahtevali Italije in podobnih stvareh. Danes pa se že govori o tem, kako je treba rešiti Francijo. Slišijo se razne obtožbe, toda nihče ne govori o glavnem krivcu: Demokratičnem sistemu 1 Francije.
ni ga	»	—----
trenutku obstoji za vsakega samo še njegovo lastno bitje, zA katerega more edino sam še odgovarjati. Sredi velemesta so štirje milijoni osamljencev, in ko enkrat prenehajo eksplozije in se počasi življenje vrne v mesto, je na vsakem ostalo nekaj osamljenosti več: vsakdo čuti, da se je vrnil z roba življenja in smrti.
Pa tudi podnevu je Pariš ves izpremenjen. Proti večeru, ko se ljudje vračajo z dela, ni nič več smeha in zbadljivk o vozovih podzemske železnice. Kvečjemu kratke, odsekane besede skozi stisnjene zobe. Vsem se začrtavajo trde poteze okrog ust. Tako nekako so izgledali revolucionarji, kadar so šli na barikade. Sicer za to sedanja vojna tudi je. Nikak vojni pohod, z godbo in petjem, marveč mračno in trdo vzdušje revolucije. Vsakdo čuti, da mora storiti svojo dolžnost. Verjemite ali ne: to, kar vzbuja upor, ni strah pred bombardiranj. Morda niti ne toliko misel na sinove, brate, može, ki jih trgajo granate na fronti, kot za pogled na vse te množice, ki se od vseh strani zgrinjajo v Pariš. Kajti znova postaja Pariš mednarodno mesto, toda to pot prihajajo tisoči in sto-tisoči starcev, žena, otrok, skoro vseh ranjenih, iz Belgije, Holandije, Luksemburga, in francoskih Ardenov. Peš prihajajo, z vozovi, z avtomobili, z vlaki.
Včeraj sem bil na Severnem kolodvoru. Vlak za vlakom prihaja, in iz vagonov, umazanih od zemlje, ki so jo razrile bombe, poškodovanih od granat in krogel letalskih strojnic, odlagajo cele reke mračnih ljudi, utrujenih, umazanih, bednih. V eni sami noči so pozabili smeh, pomlad in brezskrbno življenje. Samo trpljenje in sovraštvo. Na obrazih, ki so se naenkrat postarali, je mogoče razbrati vse grozote, ki so jih preživeli. Cela mesta, ki se rušijo, žvižganje bomb in prasketanje požarov, razkosana trupla znancev in prijateljev, potem pa neskončna vožnja v negotovost pod vrstami sovražnih letal, ki jih obstreljujejo. Srečaš jih na cestah, kako gredo obloženi z otroci in z velikimi culami, brez besed, kot avtomat, proti drugim kolodvorom, ki jih bodo poslali naprej, neznani usodi nasproti. Vsak korak je težek, kar ob vsakem koraku je domovina dalje za njimi.
Od časa do časa pridejo avtomobili z belgijsko znamko. Pokriti z zemljo, preluknjani, razbiti, in pred hoteli in prenočišči, kjer se ustavljajo, se vsakdo še ozre proti nebu, če ni par metrov nad njimi letalo iz katerega negibno gleda mrk obraz. Edino, kar sem mogel izvleči do sedaj iz njih, je beseda: »Strašno.« Kolikokrat sem slišal to besedo: iz ust starcev, mater, katerih roke še vedno branijo glavice svojih otrok, iz ust starega vaškega župnika, kateremu je na vsaki rami sladko spal otrok: oče jima je na fronti, mati je padla na begu.	. .
In vsako uro je Pariz sovražnejši, trsi; gnev in ur>or se nabirata v srcih, prsti se stiskajo. Vzdušje Pariza je vzdušje revolucije. Francija je postala zrela, da stopi v dobo junaških epopej. Vsak Francoz pa ve, da ima sedaj še eno gotovost. To gotovost je Mussolini v svojem govoru v Parmi leta 1914 takole izrazil: »Vem, da se najdejo nesramni strahopetci, ki očitajo Belgiji, da se je uprla. Sprejeti bi naj morala nemški c?enar in dovoliti Nemcem prehod, dočim bi z uporom izpostavila svoja mesta sistematični porušitvi. Ne, Belgija živi in bo živela, ker je zavrgla to ostudno kupčijo. Ce bi jo bila sprejela, bi bila mrtva za večno. »Živela Belgija!« Tako še tudi danes mislijo Francozi.
Norveška fronta
Stockholm, 25. maja. t. (Havas.) Angleški bombniki so danes bombardirali nemško letalsko oporišče pri Strumnsnessu, kjer so uničili skladišče petroleja in večje število letal. vP'ri Narviku 7. norveška divizija prodira proti jugu. Borbe so v višini 400 do 1000 m visoko.
Berlin, 25. maja. AA. (DNB.) Nemško vojno poročilo se glasi:
Pri Narviku na Norveškem so nemške letalske sile nadaljevale s svojimi napadi na sovražne pomorske enote ter se obenem tolkle tudi za posamezne točke na kopnem, s čemer so podpirale prodiranje naših čet. Kakor je bilo že sporočeno v posebnem obvestilu, sta bili 23. maja težko poškodovani z bombami iz letal dve sovražni križarki. Lahko se računa, da sta obe križarki za sovražnika izgubljeni. Prav tako je bila težko poškodovana neka linijska ladja in neka križarka. Pri včerajšnjem napadu so naši letalci imeli spet dva zadetka. Neka iadja je bila onesposobljena, da bi plula dalie ali da bi se branila. Zatem je bila z bombami iz naših letal zažgana neka ladja — nosilka letal. Lahko se računa z njenim popolnim uničenjem. Razen tega je bila zadeta v bok neka križarka. Potopljene so bile ena transportna in dve trgovski ladji, poškodovani dve trgovski ladji in ena velika ladja, cisterna, ki je morala nasesti. Posrečilo se nam je spustiti s padali gotove oddelke planinskih strelcev, ki bodo okrepili naše čete pri Narviku. Sovražnik je včeraj izgubil vsega 84 letal, od katerih jih je bilo 27 sestreljenih v letalskih spopadih, 14 pa zbitih od protiletalske artiljerije, dočim so bila ostala letala uničila na letališčih samih. Izginilo je sedem naših letal.
Berlin. 25. maja. AA. (DNB.) Vrhovni poveljnik nemških vojnih sil na Norveškem general von Falkenhorst ter vrhovni poveljnik švedske vojske general T i r n e l sta se sestala 21. maja na norveški meji pri Storlingu.
Amerika se resno pripravlja, da brani samo sebe
Washington, 25. maja. t. (Havas.) Amerika bo ustanovila vrhovni svet za obrambo države. To je novica, ki je danes kakor blisk šla po vsem časopisju. Kajti znano je, da je v zadnji vojni Amerika segla po ustanovitvi vrhovnega obrambnega sveta šele leta 1916 in je bilo to znamenje, da se Amerika pripravlja na bolj tesno sodelovanje v evropski vojni. Čeprav danes ni mogoče trditi, da bi bila ustanovitev tega sveta v zvezi z vstopom Amerike v evropsko vojno, marveč je ta ukrep v zvezi z velikimi skrbmi Amerike za svojo lastno varnost v bodočnosti, je vendar le ta novica vzbudila povsod veliko zanimanje. Roosevelt, ki bo noroj govoril ameriškemu narodu, bo verjetno obrazložil, zakaj je vlada menila, da je potrebno, da dobi vrhovno ustanovo, ki bo odslej skrbela za načrtno organizacijo državne obrambe.
70 milijard za letalstvo
Washington, 25. maja. AA. (Havas.) Kongres ie z 30 glasovi proti enemu sprejel zakon o povečanju letalstva Zedinjenih držav. Ta predlog zakona je bil izglasovan potem, ko je Roosevelt izjavil predstavnikom tiska, da želijo Zedinjene dr-
žave pripraviti kader 50.000 pilotov. Častniški zbor letalstva naj bi štel 8000 častnikov. Kredit za povečanje letalstva znaša eno milijardo 182 milijonov dolarjev (okrog 70 milijard dinarjev).
Predsednik Roosevelt je izjavil novinarjem, da se je že 10.000 civilnih letalcev začelo vaditi pod vodstvom 2000 vaditeljev.
Japonska »si prizadeva, da se vojna ne bi razširila na Daljni vzhod«
Tokio, 25. maja. AA. (Ilavas.) Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva Jakisi Rosima je izjavil jio radiu, da si Japonska prizadeva, da bi preprečila razširitev sedanje vojne na Daljni vzhod. Zalo Japonska želi tudi ohraniti status quo v llolandski Indiji.
Ravnatelj urada v zunanjem ministrstvu Ja-kiširo Suma je imel govor, v katerem je razen drugega poudaril, da si Jaj»onska ne želi vmešavati v evropsko vojno ter da smatra, da morajo druge velesile vpošlevati interese Jajionske na Daljnem vzhodu Na koncu je naglasil potrebo, da se ohrani dosedanje slauje v llolandski Indiji.
Zemljevid k bojem na zahodu: Pikčasto polje jc nd Nomccv zasedeno ozemlje. Najnovejša poročila pravijo, da so Nemci v Belgiji že- zasedli G en t in prišli do reke Lyg
Besedilo trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo
Belgrad, 25. maja. m. Kakor smo že poročali, sta 11. maja t. 1. bivši finančni minister dr. Milorad Djordjevič ter pomočnik ministra za trgovino in industrijo dr. Sava Obradovič podpisala v imenu kraljevine Jugoslavije v Moskvi pogodbo o trgovini, plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialnih republik ter dopolnilni protokol k tej uredbi. Ministrski svet je sklenjeno trgovinsko pogodbo med obema državama uzakonil s posebno uredbo, ki jo je izdal na podlagi § 1 uredbe o spremembi obstoječih predpisov ter o izdanju novih in to na predlog ministra za pravosodje, ministra za zunanje zadeve in ministra za trgovino in industrijo.
§ 1. te uredbe določa, da se odobrava pogodba o trgovini, plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo ter dopolnilni protokol, ki sta bila sklenjena in podpisana v Moskvi 11. maja 1940 in ki se glasita:
Kraljevina Jugoslavija na eni in SSSR na drugi strani, navdahnjeni z željo, da ustvarita trajne pogoje za prijateljsko sodelovanje, za vzpostavitev in razvijanje gospodarskih odnosov med obema državama in njunimi narodi, 6ta sklenili napraviti pogodbo o trgovini in plovbi ter sta za to imenovali svoje pooblaščence. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. kraljevine Jugoslavije, kraljevih namestnikov: dr. Milorad Djordjevič, bivši minister za finance, g. Sava Obradovič, pomočnik ministra za trgovino in industrijo: prezidium vrhovnega sveta SSSR Anastasa Ivanoviča Mikojana, narodnega komisarja za zunanjo trgovino SSSR, ki so se pa po izmenjavi svojih polnomočij, ki so bila izdelana v predpisani obliki, sporazumeli o nižje navedenih uredbah:
1.	Poljedelski in industrijski proizvodi s področja ene od pogodbenih strank in njihov uvoz na področje druge pogodbene stranke se ne bodo obremenjevali z višjimi uvoznimi carinami ali drugfmi dajatvami ali davki od tistih, ki se plačujejo pri uvozu sličnih proizvodov katere koli tretje države. Obe stranki se istotako strinjata, da druga z drugo zavarujeta režim največjih olajšav v pogledu uvoznih carin ali drugih dajatev, ali davkov, ki se plačujejo pri izvozu blaga. Razen tega obe stranki zagotavljata režim največjih olajšav glede načina plačevanja carin, tarifikacije,, klasifikacije blaga, tolmačenje carinskih tarif, večjih carin, eksporta, pretovorjenja in skladiščenja blaga.
2.	Poljedelski in industrijski proizvodi ene od pogodbenih strank, ki se bodo prevažali čez področje ene lai katere tretje države, se pri uvozu na podočje druge stranke ne bodo obremenjavali s taksami ali dajatvami, ki bi bile višje od taks, s katerimi bi se obremenile, če bi se uvažale neposredno iz države svojega porekla. Ta uredba 6e nanaša tako na blago, ki se prevaža neposredno, kakor tudi po pretovorjenju, prepakovanju ali skladiščenju.
3.	Za notranje takse ali dajatve pa naj 6e imenujejo že kakor koli, ki 6e plačujejo, ali 6e bodo plačevale na področju ene od pogodbenih strank v korist države, krajevnih oblasti ali društev oa proizvodnjo, prevoz, nakup, prodajo ali uporabo blaga, se ne morejo obremenjevati proizvodi druge pogodbene stranke v višji meri ali na težji način, kakor slični proizvodi države, ki uživa največje ugodnosti.
4.	do sklenitve veterinarske pogodbe se bo uvoz žive živine in živinske proizvodnje iz ene od pogodbenih strank pri uvozu na področju druge pogodbene stranke ali pri tranzitu skozi njo, uredil z njeno notranjo zakonodajo in predpisom. Na uvoz, izvoz in tranzit semen in rastlin ene od pogodbenih strank se bo izvajal režim največje ugodnosti.
5.	Ladje od pogodbenih strank in njihov tovor bodo uživale v pristaniščih druge stranke pri vhodu, izhodu in ves čas zadrževanja v njihovem območju največje ugodnosti tako glede taks katere koli vrste, ki se plačujejo za račun in v korist države, javnih oblasti, uradnih oseb, koncesio-narjev ali različnih ustanov, kakor tudi v po-
gledu pristajanja ladij na določenem mestu, za vkrcavanje in izkrcavanje v pristaniščih in lukah, zalivih, izlivih rek, izkoriščanje ugodnosti pilotaže, pregibnih mostov, naprave signalov, svetilnih naprav, ki služijo za označevanje plovnih voda, dvigal, skladišč, ladjedelnic, dokov, delavnic za popravila, kakor tudi v pogledu vseh formalnosti naredbe administrativne, carinske in druge, katerim so podvržene ladje, njihova posadka in tovor. Ladje se bodo priznavale vzajemno in sporazumno z zakonom in naredbo vsake od pogodbenih strank, ki se nahajajo na ladji in ki so izdane od pristojnih oblasti dotične države. Potrdila o tovorni sposobnosti ladje, ki so izdana ali priznana od ene pogodbene stranke, bo priznavala tudi druga stranka ter se te ladje v njih lukah ne bodo morale podvreči novemu merjenju tonaže in jim tudi ne bo treba plačevati kakršnih koli taks za primer.
6.	Viada SSSR je soglasna, da v lukah SSSR olajša postavljanje in tovorjenje na jugoslovanskih ladjah hrano za posadko in prav tako gorivo in mazilo za potrebe ladij.
Vlada kraljevine Jugoslavije se s svoje strani obvezuje, da v jugoslovanskih lukah dovoli izvoz in olajšanje dostavljanja in vtovarjanje na ladje SSSR hrano za potrebo posadke, kakor tudi gorivo in mazilo za potrebo ladij.
Določitve gori navedene hrane, goriva in mazila, kakor tudi njihova količina bodo predvidene v seznamu, ki ga bodo napravile vlade pogodbenih strank.
7.	Člani ladje ene od pogodbene stranke, ki bodo pretrpele nesrečo ali brodolom na obali druge pogodbene stranke, bodo uživali vse tiste ugodnosti olajšav, ki jih zakonodaja in predpisi dotične države nudijo in odobravajo v sličnih primerih ladjam tiste države, ki uživajo največje ugodnosti. Kapetanu posadke, istotako pa tudi same ladje in njen tovor se bo nudila pomoč in sodelovanje v isti meri, kakor nacionalnim ladjam, posadki in tovoru.
Dogovorjeno je, da rešeni predmeti za ladje, ki bodo pretrpeli nesrečo ali brodolom, ne bodo podvrženi plačilu nobenih carin, če niso namenjeni za notranjo uporabo.
8.	Določila te pogodbe veljajo:
a)	za izvrševanje pristaniške službe, razumevajoč tu pilotažo, reševanje in podeljevanje pomoči na morju in v vodi.
b)	Za kabotažo.
Toda ladje vsake pogodbene stranke lahko plovejo iz njenih pristanišč v pristanišča druge stranke zaradi iztovorjenja enega dela ali pa celega tovora, pripeljanega iz inozemstva, ali pa uto-vorjenje enega dela ali pa celega tovora, namenjenega za inozemstvo.
9.	Določila'členov 5—8 se ne bodo izvajala za ladje na notranjih vodnih poteh. Kar se pa tiče plovbe na Donavi in njenih pritokov in kanalov, v katerih je dovoljeno ali bo dovoljena plovba tujim ladjam, bodo ladje SSSR in njihov tovor v vsakem primeru in v vsakem pogledu uživale vse pravice in olajšave v jugoslovans-kih lukah, ki jih ta pogodba dovoljuje ladjam SSSR in njihovemu tovoru.
10.	Pri prevozu potnikov, prtljage in blaga po železnicah in vodnih poteh obe pogodbeni stranki vzajemno odobravata režim največje olajšave in to v pogledu popravil, cen, prevoza in dajatve, ki se nanašajo na prevoz. Od pogodbenih strank sta sporazumno z upravo njihovih železnic sklenile konvencijo o direktnih tarifah.
11.	SSSR bo dopustila svoboden tranzit po železnicah in vodnih potih skozi področja za tovor, ki se pošilja iz Jugoslavije v Nemčijo, baltiške in skandinavske države in obratno. Kraljevina Jugoslavija pa bo odobrila svoboden tranzit po železnicah vodenih poteh skozi svoja področja za blago, poslano v SSSR, v tretjo državo in obratno. Blago, poslano iz ene od pogodbene stranke skozi področje druge stranke, bo na področju zadnje stranke oproščeno tranzitne dajatve, pa čeprav bi bilo to
blago za časa tranzita predmet pretovorjenja, vskladiščenja in ponovnega tovorjenja. Svoboden tranzit se dopušča glede potnikov in njihove prtljage pod pogojem izpolnitve formalnosti, ki jih predpisuje zakon dotične stranke, po kateri se vrši tranzit.
12.	V poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu se bodo med pogodbenicama uporabile in izdajale določbe svetovne poštne zveze, svetovne unije za elektro-zvezo, v kolikor se ta vprašanja ne bi drugače uredila med pogodbenicama.
13.	Pravne osebe, ki imajo sedež na področju ene od pogodbenih strank, se bodo prav tako priznale na področju druge pogodbene stranke. Vse te osebe kakor tudi državljani vsake od pogodbenic imajo pravico obračati se na sodišča zaradi terjatev kakor tudi zaradi zaščite svojih pravic. V vsakem primeru se bodo posluževale istega režima kot državljani pravne osebe države, ki uživajo največje ugodnosti.
14.	Določbe te pogodbe pa ne obsegajo:
a)	pravice in ugodnosti, ki jih vsaka od pogodbenih strank daje ali bo dajala zaradi olajšav obmejnega prometa s sosednimi državami ali pa na pasu, ki ne presega 15 km na vsaki strani meje;
b)	pravice in ugodnosti ter olajšave, ki izvirajo iz celotne ali ekonomske zveze.
c)	olajšave, ki jih je SSSR dala ali bo dala v bodoče Latviji, Litvi, Estonski in Finski ali konti-
nentalnim azijskim državam, katerih področja meje na področje SSSR.
15. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta dopustili izvršitev arbitražnih sklepov v sporih, ki nastanejo iz sklenjenih trgovinskih poslov med n|u-rima državama, organizacijami ali ustanovami, če je izvršitev spora po arbitraži, ki je bila nalašč za to določena ali pa stalna, ali določena v samem, sklepu trgovinskega posla ali pa v sporazumu, kt je bil napravljen v predpisani obliki za dotični posel. Izvršitev arbitražnega sklepa, izdelanega sporazumno 7 gori navedenim članom, se lahko zavrne samo v naslednjih slučajih:
a)	če arbitražni sklep po zakonih države, v kateri je izdan, ni dobil značaja dokončne ali izvršilne rešitve,
b)	če arbitražni sklep obvezuje stranko na takšno postopanje, ki je prepovedano po zakonih države, v kateri se zahteva izvršitev sklepov,
c)	če je arbitražni sklep v nasprotju z osnovnimi načeli socialnopolitičnega reda države, v kateri zahteva izvršitev sklepa.
Rešitev o izvršitvi kakor tudi sama Izvršitev arbitražnih sklepov se bo izvedla v sporazumu z zakonodajo pogodbene stranke, ki dopušča izvršitev sklepa.
16 Ta pogodba bo ratificirana v najkrajšem roku, izmenjava ratifikicijskih listin pa se bo izvršila v Belgradu.
Pogodba postane veljavna na dan izmenjave ratifikacijskih listin. V veljavi ostane tri leta in se jo lahko odpove po izteku tega roka po predhodnem trimesečnem obvestilu. Če pogodba no bo odpovedana, se smatra, da velja dalje s tem, da jo vsaka stranka lahko odpove po predhodnem trimesečnem obvestilu.
V potrditev tega so pooblaščenci obeh pogodbenic podpisali to pogodbo in nanjo udarili pečate.
Dodatni protokol
o izmenjavi trgovinskih zastopstev
V zvezi z danes podpisano pogodbo o trgovini in plovbi med kraljevino Jugoslavijo in SSSR spodaj podpisani pooblaščenci obeh pogodbenic so se sporazumeli o sledečih odredbah:
1. SSSR bo imela v kraljevini Jugoslaviji svoja trgovinska predstavništva, katerim bodo zaupani naslednji posli: a) Podpiranje razvoja gospodarskih odnošajev med SSSR in kraljevino Jugo- ..u	— ------ -„------ r . .
slavijo, b) Zastopanje interesov SSSR na področju Toda pri tem se ne dopuščalo nobeni ukrepi pred-zunanje trgovine, c) Urodite-v trgovinskega prome- I hodnega zavarovanj nasproti trgovinskemu pred-
edinimi izjemami, ki slede in za katere dobi zveza SSSR svoje soglasje.
Spori v trgovinskih poslih, ki so bili sklenjeni in zajamčeni po trgovinskem predstavništvu SSSR na področju kraljevine Jugoslavije v smislu določb predhodnega odstavka, spadajo v pristojnost sodišča kraljevine Jugoslavije, če ni določeno arbitražno razpravljanje ali kaka druga sodna pristojnost.
ta v imenu SSSR med zvezo in kraljevino Jugoslavijo. d) Vodstvo trgovine med SSSR in Jugo-slavi ja
trgovinsko predstavništvo SSSR v kraljevini Jugoslaviji je državni organ, ki izvaja v kraljevini Jugoslaviji monopol zunanje trgovine SSSR. Trgovinsko predstavništvo SSSR bo imelo svoj sedež v Belgradu. Ustanavljanje oddelkov trgovinskih predstavništev v drugih mestih kraljevine Jugoslavije se lahko izvede na podlagi sporazuma med SSSR in Jugoslavijo. Trgovinski predstavnik SSSR v kraljevini Jugoslaviji in dva njegova namestnika uživajo vse pravico in privilegije, ki se priznavajo članom diplomatskih poslanstev. Prostori, ki jih t>o zavzemalo trgovinsko predstavništvo SSSR v kraljevini Jugoslaviji, in njegovi oddelki uživajo eksteritorialnost. Trgovinsko predstavništvo ŠSSR in njegovi oddelki imajo pravico uporabljati šifro. Trgovinsko predstavništvo SSSR v kraljevini Jugoslavijo ne spada pod predpise o trgovskem registru. Trgovinsko predstavništvo SSSR bo v uradnem glasilu kraljevine Jugoslavije objavljalo imena oseb, ki bodo pooblaščene z.a pravne posle, kakor tudi obvestila o obsegu pravic vsakogar od teh oseb glede podpisovanja trgovinskih obveznosti trgovinskega predstavništva.
Predstavništvo SSSR v Jugoslaviji deluje v imenu vlade SSSR. Vlada SSSR je odgovorna samo za trgovinske posle, ki se bodo sklepali v kraljevini Jugoslaviji ali ki bodo zajamčeni od trgovinskega predstavništva in podpisani od za to pooblaščene 06ebe. Priznajo se vse imunitete suverene države, ki pripadajo trgovinskemu predstavništvu SSSR v kraljevini Jugoslaviji in zvezi SSSR predvsem glede zunanjega trgovinskega delovanja z
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Ako bi hoteli z eno samo besedo dati preteklemu tednu — bodisi na vojaškem, bodisi na diplo-matičnem polju — oznako, bi rekli: nejasnost, negotovost. Nejasnost vlada na bojiščih, kjer se merijo sile obeh vojskujočih se taborov, nejasnost tudi v diplomatičnih bojih za stališče tistih držav, ki v vojni še niso udeležene.
Glavno bojišče je sedaj na zahodni fronti. Norveško bojišče je stopilo v ozadje kot brezpomembno. Na zahodni fronti se napredovanje nemških čet, ki so skozi Belgijo prodrle v severno Francijo, stvarno še ni ustavilo. Le brzina je nekoliko odjenjala. Nemška vojska, ki je — ako uporabimo to prispodobo — nekako z levo pestjo prodrla v Francijo in potiska sedaj to levo pest v velikem loku proti morju, ki ga je že dosegla. S tem je objela vso francosko-angleško-belgijsko vojsko, ki se nahaja med njeno levo roko in desno ramo, ki stoji pri Anversu ob nizozemski meji. Nemški načrt obstoji očividno v tem, da sedaj z močjo vsega telesa potisne naprej, da nasprotnika potisne v morje ali mu vsili uničujočo bitko ali pa ga prisili do predaje. Nemški načr.t namreč je, da zasede vso belgijsko in severno francosko obalo ter se tako polasti nadzorstva nad Rokavskim prelivom, ki deli Anglijo od Francije. Anglija in Francija bi bili na ta način druga od druge ločeni in Nemčija ima v načrtu, da jih ločeno, drugo za drugo porazi. Temu nasproti imajo zavezniki, ki jih je nemški predor spravil v veliko zadrego in ki so morali v razburjenju in neredu, ki ga je nemški predor napravil, spremeniti vrhovno poveljstvo ter preurediti razpored svojih armad, načrt, da od juga navzgor presekajo nemško »levo rokot, odprejo pot armadi v Belgiji in zajamejo nemško armado, ki se je zaletela do morske obale. Za izvedbo teh dveh načrtov se bije jo že ves teden silno krvavi boji, v katerih nastopajo tisočeri tanki in tisočera letala. Odločitev na eno ali na drugo stran pa bo morala v najkrajšem času pasti. Vsi vojaški strokovnjaki trdijo, da bo odločitev, bodisi da bo v prilog Nemcev, bodisi v prilog zaveznikov, usodna za nadaljni potek vojne.
Na diplomatičnem polju pa stoji Italija v središču vsega delovanja. Vprašanje, če se bo odločila za vojno in če bo stopila na stran Nemčije, je po izjavah italijanskih državnikov in po pisanju tiska tako rekoč že rešeno. Odprto postaja samo še vprašanje, kdaj bo nastopila 'in kje, na katerem
prostoru bo svojo vojno silo včlenila v boj. Negotovosti, ki vladajo o zadržanju Italije, imajo seveda svoj vpliv na vse območje Sredozemskega morja, na države na jugovzhodu Evrope, na Sovjetsko Rusijo in segajo tudi dalje čez svetovna morja v Ameriko in na Japonsko. Na vsem sredozemskem področju smo čitali o raznih ukrepih, ki napovedujejo izbruh vojne vihre. Na jugovzhodu Evrope je na splošno v preteklem tednu vladalo šo mirno ozračje, čeprav ni mogoče zanikati, da bi vojna v Sredozemskem morju neposredno približala vojne pretresljaje tudi Balkanu, ki pa hoče ostati miren in nevtralen in bi morala južnovzhod-na Evropa svoje napore, da ostane izven vojne, še povečati. Od velesil je južnovzhodna Evropa dobila tudi povsem pomirjevalna zagotovila. Sovjetska Rusija kaže znake, da se boji za Črno morje in so bili javljeni neki ukrepi v sovjetskem delu Karpat in ob romunski Besarabiji. Zedinjene države Severne Amerike so spričo evropskega razpleta začele gledati naprej v svojo lastno bodočnost in so v preteklem tednu padle od odločilnih mož besede, ki napovedujejo ogromne oborožitve za obrambo Amerike same. Medtem pa na Japonskem vedno bolj glasno prihajajo do izraza težnje za novimi pridobitvami na Tihem morju za primer, da bi angleški imperij zadela nesreča, kar Ameriki narekuje daljnosežne politične in vojaške ukrepe.
Notranji pregled
Najvažnejši dogodek preteklega tedna je uredba, s katero je vlada določila naloge tako-imenovane pomožne vojske, ako bi vojna sila pri nas bila mobilizirana. Naloga te pomožne vojske je pred vsem ta, da zagotovi nemoteno gospodarsko življenje v zaledju, ko bi za vojno sposobni moški bili mobilizirani. Zlasti pa bo naloga pomožne vojske, da bo zaledje skrbelo ne le za zadostno prehrano vsega prebivalstva, temveč tudi za potrebe vojskujoče se vojne sile. Pomožna vojska ima jjo tej uredbi tri pozive. V prvo poziv spadajo vsi industrijski delavci in nameščenci, ki so določeni delati v tovarnah, ki so važne za državno brambo. Ti člani pomožne vojske morajo v miru dobiti svoj delavski razpored. Kakor hitro je razglašena mobilizacija, morajo oditi v tovarne, kamor so določeni. Če niso vojaki, dobijo plačo, kakršna jim pripada. Če pa so vojaki, ne dobivajo plače. V drugi poziv spadajo kmetje, ki bo njihova naloga, da
bodo vsa zemljišča dobro obdelana. Porabili pa bi jih tudi za druga, zemeljska dela, popravljanje potov in cesta. Če se bo občini zdelo potrebno, bo poklicala v ta poziv tudi kmečke ženske, da bi polje ne ostalo neobdelano. Tako bodo ti kmečki poklicanci obdelovali polje, najprej v svoji občini tam, kjer zaradi pomanjkanja delovnih sil ne more biti obdelano. Dati morajo na razpolago v ta namen tudi svojo živino, orodje in vozila. Tretji poziv pa so vsi drugi: delavci ter tudi umski delavci. Delavce bodo porabili kjerkoli bo treba, umske delavce pa tam, kjer bodo mogli svojo nalogo uspešno izvrševati, tako na primer pri cenzuri, na pošti, pri telefonu itd. Semkaj spadajo tudi vsi dijaki, ki niso še stari 18 let. Tudi ti bodo šli na delo, vendar jih bodo porabili najbolj v krajih, kjer prebivajo njihovi starši in za dela, ki so jih od doma vajeni. Pod to pomožno vojsko spadajo vsi moški od 16. do dovršenega 65. leta, če so določeni le za telesna dela, toda do 70. leta za umska dela. Kdor pa je dovolj močan, se fahko zglasi kot prostovoljec tudi, če je več ko 70 let star.
Ta teden je dr. Korošec kot predsednik Glavne zadružne zveze za Jugoslavijo dobil povabilo od nemške kmetijske organizacije, na j se udeleži velike nemške kmetijske razstave na ye-lcsejmu v Vratislavi na Nemškem. Dr. Korošec je tjakaj že odpotoval skupaj z dr. Djordjevi-eern, ki je podpredsednik Glavne zadružne
Z VCZ6,
O občinskih volitvah na Hrvatskem, ki so
bile danes teden, listi mnogo pisarijo. V hrvatskih krajih je po ogromni večini zmagala HSS, dasi je v Dalmaciji nekaj malega občin padlo v roke levičarjev, ki so se izkazali edine resne nasprotnike IISS. Hrvatska Straža zato svari hrvatsko narodno vodstvo, naj pazi na tega sovražnika ter pravi, da je za llrvate marksizem največja nevarnost. Sicer pa v listih ni čisto jasno, kdo je prav za prav zmagal v srbskih krajih. Srbski listi naglašajo, da so v srbskih krajih zmagali zoper SDS njeni nasprotniki, zlasti pa JRZ. SDS je dobila, kakor pravijo ti listi, mnogo manj občin kakor pa JRZ. Hrvatski listi pa zagovarjajo SDS ter pravijo, da je SDS skupaj s IISS dobila večino med Srbi. Vsekakor nam zadeva še ni čisto jasna, ker nekateri trdijo tako, drugi pa drugače.
Uredbo zoper špekulante so dobili zdaj tudi na Hrvatskem, kjer bodo take vrste ljudske škodljivce lahko pošiljali v internacijo in na prisilno delo.
Bolgarski kmetje, ki so «e te dni mudili Jugoslaviji ter so obiskali tudi Oplenac, kjer so na grob rajnega kralja Aleksandra položili lep ' venec
stavništvu. Izvršbe po sodnih sklepih, ki so bili izdani nasproti trgovinskemu predstavništvu v navedenih sporih in ki so dobili zakonsko moč, se lahko izvedejo, toda samo proti blagu in terjatvam trgovinskega predstavništva.
2.	Kraljevina Jugoslavija bo imela v SSSR začasno trgovinsko delegacijo, kateri se zaupajo sledeče funkcije:
a)	podpiranje gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in SSSR;
b)	zastopanje interesov kraljevine Jugoslavije na področju zunanje trgovine;
c)	nadzorovanje nad izvrševanjem trgovinskega prometa med Jugoslavijo in SSSR.
Začasna trgovinska delegacija kraljevine Jugoslavije bo imela svoj sedež v Moskvi. Šef začasne trgovinske delegacije kraljevine Jugoslavijo v SSSR in dva ntegova namestnika uživata vso pravice in privilegije, ki se priznavajo članom diplomatskih poslanstev.
Prostori, ki jih bo zavzemala začasna trgovinska delegaciia Jugoslavije v Moskvi, uživajo eksteritorialnost. Začasna trgovinska delegacija kraljevine Jugoslavije ima pravico uporabljati šifro.
3.	V primeru vzpostavitve diplomatskih odnosov med kraljevino Jugoslavijo in SSSR preneha veljati točka 2. tega protokola, v njej navedene funkcije začasne delegacije kraljevine Jugoslavije pa preidejo na trgovinskega atašeja jugoslovanskega poslaništva v SSSR.
4.	Ta dopolnilni protokol je sestavni del danes podpisane pogpdbe o trgovini in plovbi med kraljevino Jugoslavijo in SSSR
Protokol je bil podpisan v Moskvi 11. maja 1940 in stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«, to je danes.
Nov poskus Anglije
za sporazum s Sovjetsko Rusijo
London, 25. maja. t. >Times« na veliko presenečenje prinašajo novico, da odpotuje sir Staford C i p p s z velikim spremstvom diplomatičnih in trgovinskih izvedencev v Moskvo, da tamkaj »otiplje« razpoloženje za nadaljevanje trgovinskih pogajanj med obema državama, Angleška vlada da ima pripravljene jasne načrte in njeno stališče je tudi jasno. Pripravljena je s Sovjetsko Rusijo tržiti pod pogojem, da angleško blago, ki bo prihajalo v Sovjetsko Rusijo, ne bo šlo naprej v Nemčijo. Ako sovjetska vlada ponudi zadostna jamstva v tem pogledu, je trgovinska pogodba takoj mogoča. Sir Stafford C i p p s je poslanec delavske stranke. Tudi to bo morda imelo svoj vpliv pri pogajanjih v Moskvi.
Napad na Trockega
Mexico, 25. maja. AA. Reuter. Ameriška policija vodi energično preiskavo v zvezi z atentatom, ki je bil poskušen na Trockega. Na osnovi preiskave je bilo dognano, da se je atentata udeležilo okrog 30 oseb, ki so bile preoblečeno v stražnike. Posrečilo se jim je premagati onih pet stražnikov, ki navadno stražijo pred stanovanjem Trockega. Ko so se atentatorji približali hiši, v kateri živi Trockij z ženo in vnukom, so začeli streljati, da se na vsem poslopju poznajo sledovi izstrelkov. Trockij, njegova žena in njegov vnuk so se rešili na ta način, da so se takoj, ko ie počil prvi strel, legli na tla. Tako so ležali ves čas streljania. dokler se ni pojavila policija. Atentatorji pa so pobegnili tor preje vrgli še zažigalno bombo. K sreči ta bomba ni eksplodirala. Vnuk Trockega je bil ranjen. Atentatorji so odpeljali seboj osebnega tajnika Trockega.
Potres v južni Ameriki
Lima. 25. maja. AA. DNB. O potresu, ki je bil včeraj v Peruiu, poročajo nove podrobnosti. Po zadnjih vestehrje bil ta potres veliko večji kakor se je v začetku mislilo. Potres so posebno čutili v Limi, Calacu, Baranchi in Clorihosu. Točno število človeških žrtev šo ni znano, vsekakor pa je čez 30 mrtvih in čez 500 ranjenih. Posamezne ulice v Calau Baranchi in Clorihosu predstavljajo pravo podrtijo. Vse telefonične in brzojavne zvezo so prekinjene. Ceste so uničeno ter številna poslopja porušena. Prvi potresni sunek so čutili" že v petek ob 11.30. Drugi pa ob 17. Smatra se. da je bil to največji potres v Peruiu v zadnjih 50 lelih.
Zavedajmo se!
Sarajevska »Narodna Pravda«, glasilo ministra dr. Kulenoviča, prinaša v zadnji številki članek z gornjim naslovom, kjer govori o evropski krizi ter o naših dolžnostih, ki nam jih nalaga sedanji čas. Nato pravi: »Združitev je sila. Ne smemo biti kratkovidni! V časih velikih nevarnosti, v teh težkih časih bi bila prava blaznost pozabljati na največje narodne in državne interese ter dajati prednost osebnim ter kraievnim interesom To je rcsnica, ki je ne moremo odbiti. Največja naša skrb mora biti skrb za varnost države in za našo celoto. Država in njena svoboda nad vse in pred vsem! Zgodovinska narodna misel pred vsem in nad vsem To je ukaz današnjega časa. Le če bomo izvršili ta ukaz, nas veliki evropski vihar ne bo mogel zbrisati, streli in uničiti. Ce zvršimo ta ukaz, bomo rešili največje vprašanje, premagali bomo vse razmere ter premagali čas! Potrebna je duhovna mobilizacija vsega našega naroda.« I.ist nato govori o naši vojski ter končno sklepa z besedami: »Končno se zavedajmo, da je interes države in interes narodne svobode mnogo večji in nujnejši kakor pa vsi krajevni in osebni interesi.«
Za politično premirje
List »Delo«, ki je glasilo pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča, prinaša članek o političnem premirju, kjer že v drugič piše o tem ter med drugim pravi: »Težavne mednarodne razmere so tudi našo državo privedle v kočljiv položaj, le razmere nam velevajo, da se notranja vprašanja po možnosti denejo ob stran ter da se vsa nasa pozornost posveti skrbi za varstvo naše samostojnosti in neokrnjenosti. V takih okoliščinah bi kaka večja akcija med ljudstvom za to ali za ono notranje vprašanje ne bila pametna ter bi celo utegnila ogrožati pravilno zavarovanje kakega bolj važnega narodnega in državnega interesa. Zato je pretekli teden prišla prepoved vseh političnih zborovanj, da se obdrži neke vrste notranji mir ter da se državnim organom omogoči bolj paziti na tisto, kar je danes bolj potrebno in bolj nujno. Vendar se, ne glede na to, kaže potreba moralnega in duhovnega premirja in duševne koncentracije vseh narodnih sil vpričo težkih zunanjih dogodkov in vpričo mogočih zunanjih nevarnosti.«
Proč s prepiri!
V četrtek zvečer so v Belgradu člani JRZ priredili banket novoimenovanemu belgrajskemu županu Božidaru Nediču. Med večerjo je slavljenec spregovoril ter med drugim dejal, da je zdaj čas pozabiti vse medsebojne prepire in da je treba pogledati na stran opozicije ter se s svojimi političnimi nasprotniki sporazumeti za brambo domovine.
Kaj pomeni naša nevtralnost
Splitski list »Glas Primorja« prinaša članek o dolžnostih, ki nam jih nalagajo sedanji časi, nakar na koncu pravi: »Nevtralnost Jugoslavije ne pomeni, da moramo mirovati in opazovati. Nevtralnost mora pomeniti isti čas, ko je treba svoje sile okrepiti, ritem dela in ustvarjanja še bolj pospešiti za jutrišnji dan. Zato ne smemo mirovati, marveč se je treba zbirati na stražo ter smiselno in podvojeno delovati. To je ukaz domovine, to je naša dolžnost do kralja in naroda svojega!«
Dr. Maček je optimist
Belgrajsko »Vreme« poroča o seji SDK, ki je bila 24. maja v Zagrebu pod predsedništvom dr. Mačka. Udeležili so se je zastopniki HSS in SDS ter govorili o občinskih volitvah na Hrvatskem. Omenjeni list k temu sporočilu dodaja: »Iz političnih krogov HSS smo izvedeli, da dr. Maček na razvoj naše notranje politike gleda močno optimistično, prav tako optimistično pa presoja tudi razvoj našega zunanjega položaja.«
0 Hrvatih v Ameriki in doma
V Čikagu izhaja list »Jugoslavenski glasnik«, ki prinaša članek, kjer govori o politiki dr. Mačka in HSS v Jugoslaviji, katero močno hvali ter nato dostavlja: »Hrvati v svoji domovini so na svojem mestu. To danes ve ves svet. Naj to vedo tudi tukaj med nami v Ameriki. Mi ameriški Jugoslovani upamo ter verujemo, da bodo tudi ameriški Hrvati kmalu v svoji celoti stopili v isto smer kakor tudi Hrvati v stari domovini. To pa naj vedo tudi vsi Srbi in vsi Slovenci ter naj se po tem ravnajo, da nihče izmed njih ne postane krvnik svoje rodne matere!«
Kako so volili Hrvati
Glavno glasilo HSS »Seljački dom«, ki izhaja kot tednik, v svoji novi številki piše o občinskih volitvah na Hrvatskem ter med drugim poudarja: »V vseh občinah, kjer žive Hrvati nepomešani z drugimi narodnostmi, so bile postavljene le liste HSS, in sicer z redkimi izjemami le po ena lista v vsaki občini. Ponekod pa so bile postavljene po dve ali celo po tri liste HSS. Po navodilih predsednika dr. Mačka pa ni bilo uradnih in neuradnih list, marveč so pristaši HSS po svojem prepričanju mogli postavljati liste s kandidati, ki so z ozirom na gospodarsko politiko v občini najbolje ustrezali. Zato tudi ni bilo nobenih tako imenovanih disidentskih ali neslužbenih list, marveč so bile vse liste HSS docela enakopravne. S tem je ljudstvu dana možnost, da res izbere tiste, ki po njegovi sodbi morejo najbolje upravljati gospodarstvo naših občin. Ponekod so naši pristaši postavljali po dve listi zato, ker so bili različnih misli, kdo bi bil boljši gospodar v občini. Zato pa v obč. odboru ne bo in ne sme biti nobenega boja med izvoljenimi kandidati posameznih list. Vsi imajo temvečjo dolžnost kot pristaši HSS med seboj najlepše in složno sodelovati..
Kralj Peter II. in knez namestnik Pavle
na slavi konjeniške brigade kraljeve garde
Belgrad, 25. maja. m. V topčiderski vojašnici kr. garde je slavil danes dopoldne svojo tradicionalno slavo konjeniški polk kr. garde. Polkovni slavi sta dala poseben sijaj s svojim obiskom Nj. Vel. kralj Peter II., ki je nosil uniformo go-jenca-podnarednika vojne akademije s Karadjordje-vo zvezdo na prsih, in Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle v uniformi armadnega generala. Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle sta se pripeljala na slavo v odprtem avtomobilu. Pri vhodu na slavnostni prostor so ju pričakovali kr. namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, min. predsednik Cvetkovič z vsemi v Belgradu nahaja-jočimi se ministri, med katerimi je bil tudi minister za gradbe dr. Miha Krek, ban banovine Hrvatske dr. šubašič, ki je davi prispel v Belgrad, zastopnik poveljnika kr. garde pehotni brigadni general Go-liibovič, poveljnik konjeniške brigade kr. garde in domačin slave brigadni general Milutin Zupanovac. Navzoč je bil tudi generalski zbor s šefom glavnega generalnega štaba armadnim generalom Petrom Kosičem. Godba kr. garde je ob prihodu kralja in kneza namestnika zaigrala državno himno. Kralj se je s knezom namestnikom pozdravil z vsemi navzočimi, nato pa se je napotil h konjenikom kr. garde, ki so bili postavljeni v vrste, ter jih pozdravil z besedami: »Pomozi Bog, juna-ci!« Konjeniki so odločno odgovorili: »Bog ti po-mogao!« Nj. Vel. kralj je nato čestital polku slavo z besedami: »Srečna vam slava!«, nakar so konjeniki odgovorili: »Hvala!«
Potem se je začel verski obred, ki ga je za katoličane opravil vojni kurat Ivan Kotnik. Po verskem obredu je govoril poveljnik konjeniške brigade kr. garde general Milutin Županovac in med drugim dejal: »Današnji dan naše slave je vezan na spomin, ko se je pred 102 letoma, dne 12. maja 1838 pod vlado kneza Miloša Obreno-viča popolnoma zaključilo formiranje garde ter se je ustanovilo poveljstvo kneževe garde. Tedanja kneževa garda je imela v svoji sestavi dva bataljona pehote, eskadron konjenice in eno baterijo.
Garda je bila tedaj ustanovljena, da se iz nje in skozi njo razvija vojska tedanje kneževine Srbije, ki je imela zgodovinsko nalogo, da dovrši veliko delo osvobojenja in zedinjenja južnih Slovanov. Kr. garda se |e vedno bolj razvijala, dokler ni dosegla današnje stopnje.« Svoj govor je končal z besedami: »Vojaki konjeniške brigade, ki ste zbrani iz vse naše domovine in katerim je izkazana redka čast in sreča, da služite v kr. gardi, vi sle danes počaščeni z navzočnostjo našega ljub-
ljenega belega orla, Nj. Vel. kralja Petra II. in našega priljubljenega kneza namestnika Pavla, katerima pripadajo naša življenja. Naši gostje so danes tudi kr. namestniki, člani kr. vlade in najvišji člani naše armade, naši stari vojni veterani in predstavniki stanov in združenj.« Zbrano vojaštvo je pozval, naj vzklikne kralju in vsemu kraljevskemu domu, kar so vsi storili.
Nato je bil pred kraljem in knezom namestnikom mimohod konjeniškega polka kr. garde. Najprej je defiliral I. gardni konjeniški polk pod poveljstvom polkovnika Tonči Kokalja. Mimohod je bil izveden z vso natančnostjo ter je pokazal veliko izvežbanost naše elitne vojske. Po mimohodu je domačin povabil vse navzoče dostojanstvenike na prigrizek, kjer je ponovno pozdravil Nj.^Vel. kralja Petra, Nj. kr. Vis. in ves kraljevski dom.
kneza namestnika Pavla
t Josip Klovar
Ljubljana, 25. maja.
Nocoj ob 8 je po dolgem trpljenju izdihnil svojo dušo g. Josip Klovar, nadzornik Jugoslovanske tiskarne v pokoju. Rajni gospod Klovar je dolga desetletja zvesto in vneto deloval v podjetjih Jugoslovanske tiskarne, kjer si je stekel za podjetje mnogo zaslug. Zadnja leta je preživel v zasluženem pokoju. Naj uživa zdaj večni mir in pokoj! Pogreb bo v ponedeljek ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Žalujočim svojcem izrekamo svoje globoko sožalje I
Uredba o zatemnitvi
»Službeni list« banske uprave dravske banovine dne 25. maja prinaša banovo uredbo o zatemnitvi na podlagi uredbe iz leta 1939 ter zakona o notranji državni upravi. Uredba ima 10 členov ter določa v kratkem te-le ukrepe, ki jih je treba v primeru nevarnosti brezpogojno izvesti:
Namen zatemnitve je ta, da se sovražnim letalcem pri njihovih poletih nad našim ozemljem otež-koči polet in orientacija. Zatemnitev pa mora biti taka, da s tem naše gospodarsko življenje, naš promet, naše javno in zasebno življenje, ne bodo prekinjeni. Zatemnitev po členu 3. odredi ban, v primeru potrebe pa jo za svoje okoliše odrede okrajni načelniki in policija. Če pa taka odredba ne bi prišla pravočasno, je vsakdo dolžan držati se določil o zatemnitvi v primeru nočnega letalskega alarma tudi brez odredbe.
Kadar je izvedena mobilizacija ali kadar nastopi vojno stanje pa ima zatemnitev trajen značaj ter traja vsak dan od sončnega zahoda do vzhoda. Stroške zatemnjevalnih naprav nosijo, če po zakonu ni drugače določeno, tisti, ki so dolžni zatemniti. Stroške zatemnitve po vežah in drugih splošno dostopnih prostorih zasebnih hiš nosi hišni lastnik ali pa tisti, ki v hiši sam stanuje. Zatem-njevalne naprave ie treba v zelo temnih nočeh preskusiti, ali dobro delujejo Vse te naprave je treba imeti tako shranjene, da so takoj na razpolago in da se ne skvarijo. Kdor bi se ne ravnal po teh določilih, bo deležen kazni do 1000 dinarjev globe ali do 20 dni zapora. Prav tako so deležni kazni tisti, ki bi zatemnitev ovirali.
V svojem drugem delu uredba določa, kako je treba zatemnievati. Iz prostorov, ki so zatemnjeni, ne sme priti na ulico niti en žarek. Tudi javna razsvetljava mora biti tako zastrta, da z višine 300 metrov ne bo več vidna. Zatemnitev se izvrši tako da se zastro ali zasenčijo svetila sama ali pa za stro ter prekrijejo svetlobne odprtine prostorov Svetila na prostem in v hišah se zastro ali zasenčijo na poseben način, ki ga uredba tudi omenja, Posebna določila veljajo za svetila vozil, potem za signalna svetila ter za reklamno razsvetljavo. V tem odstavku je tudi določeno, da morajo zunaj na ce stah biti nevarna križišča prepleskana na robovih z belo in tudi v temi vidno barvo. Zatemnitev pro štorov je treba tako izvesti, da niti en žarek svet lobe ne pride ven. Kjer nimajo polknic in rolojev morajo napraviti goste zavese, ki jih danejo na odprtine.
-/■«■ - v1^f>;-.«?-t
BLED
Nnjinodornejše letoviščo in kopališče, -Prospekte pošilja Zdraviliška komisija
HOTELJEKLER
Znhtovajte ponudbo
HOTEL LOVEC
popolnoma renoviran, centralna lega, garaža
PARK HOTEL
P e n z i j a od din 75,— dalje
Hotel Pension STARKI,
ob jezeru, jezerska kopel in čoln! brezplačno; priznano najboljša kuhinja
GRAND HOTEL TOPLICE
HOTEL TRIGLAV
konfort, dobra kuhinja, zmerne cene
PENSION VOVK
ugodni aranžmani za družine
PENSION ZAKA
kompletna p e n z i j a din 53 do fifl
MARIBOR
prijazno letovišče, ugodno podnebje, šume, gorico; udobni hotel i in gostišča, zmerne eene: zabave, šport, znano kopališče na Mariborskem otoku; nova avtomobilska cesta na Pohorje, planinski hoteli in ilomovi__
ugodno podnebje, krasna okolica. Bogati PTU1 zgodovinski spomeniki. Dobro urejena gostišča. Dnevna oskrba (lin 35 do 40.
SMREKOVEC,
1575 m. Idealno planinsko letovišče med planinskimi gozdovi iu pašniki. Gorski izleti. Koča na Smrekoveu je dobro oskrbovana: vodovod. Celodnevna oskrba 4« do 50 din Informacije dn.ie SPI) Šoštanj
Pension Konšek, Trojane
000 m. Udobno letovišče. Zahtevajte informacije in prospekte
JEZERSKO,
900—1200 m. Oivno, najzdravejšo alpinsko letoviščo v državi, Iložanstven mir, krasni gozdni sprehodi. Sodobni konfort, okrog SIK) udobnih postelj. Informacije: Občinski turistični odbor Jezersko
KRAZJSKA GORA,
810 m. Višinsko zdravilišče in planinsko jetovišče
Radensko
kopališče
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji in edino te vrste v v Sloveniji sploh zdravi z uspehom bolezni srca, jedvic. živcev, jeter, želodca, notranjih žlez in motnje spolnih organov.
Maj-junij 10 dni Din 700*850,
vse vračunano (penzija, zdravnik, kopeli, zdraviliške takse).
Moderni konfort. glasba, dancing, kavarna ton kino, tenis itd.
Obširne prospekte dobite brezplačno pri »Putniku« ali pri upravi zdravilišča Slatina Radenci.
Kdor ne more priti v kopališče naj vsaj pije doma ono z rdečimi srci: zdravje in užitek I
Direktni vagoni iz Beograda, Zagreba in Ljubljane do samega zdravilišča!
RADOVLJICA,
470 m, kllniaUčno letovišče s kopališčem, v neposredni bližin' Hleda; vodovod, električna razsvetljava; nov moderen holel, dobri penzioni. Pojasnila daje Tnjskoproinetno društvo v liadovljici
ŽIROVNICA pri BLEDU
Prospokti: Tujskoprometno društvo
MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju,
termalno kopališče in letovišče; bazeni na prostem. Penzija din 45—55. Prospekti.
DOLENJSKE TOPLICE
liadiotormalno kopališče 38 J C. Železniška postaja Straža-Toplio pri Novem mestu. Izredni uspeh. pr. zdravljenju revmatlzma vseh vrst, žonskiL bolezni, bolezni živčnega sistema 'itd. — Sezona maj—oktober. — Zahtevajte prospekte!
RIMSKE TOPLICE
kopališče 37" C. Zdravi: živce, ženske bolezni, giht, išias itd Ce-jejše jo pavšalno zdravljenje. Termalno kopališče na prostem, l^cpa okolica Zahtevajte prospekte!
DOBRNA pri CELJU
je prirodno eno najlepši in najmoder-ueie urejenih kopališ^ Jugoslavije. 400 metrov nad morjem, sredi gradov, brez prahu in dima. Odlični uspeli' pri zdravilen ju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20 dnevno zdravljenje izven sezone 1100 do 1650 din. V sezoni znurne cene. Zahtevajte prospekte! -r Uprava zdravilišča.
Zahtevajte podrobnejše informacije in prospekte od gornjih oglaševalcev, dalje v vseh biroih >Putnika« ati neposredno od Tujskoprometnih zvez »Putnik« v Ljubljani in v Mariboru.
Osebne novice
Belgrad, 25. maja. m. Premeščeni so sledeči učitelji in učiteljice v Sloveniji: Žnidaršič Marija iz Skorna (okraj Gornji grad) v Vavto vas; Tonja Ana iz Št. Jurija pri Grosupljem v Črnuče pri Ljubljani; Bratkovič Anton iz Kamnika v Pire-šico. Napredovala sta v 7. pol. skup. Pustotnik Marija iz Škofje Loke in Turnšek Silvo iz Celja, oba šolska tajnika.
Nevihta s točo na Hrvatskem
Zagreb, 25. maja. b. Včeraj je nad Hrvaškim Zagorjem in Podravino divjala huda nevihta. Med močnim dežjem je padala tudi toča, ki je napravila veliko škodo na pšenici, rži, ječmenu in nad drugimi poljedelskimi jiridelki. Večkrat je udarila tudi strela, ki je ubila nekaj oseb.
Belgrajske novice
Belgrad, 25. maja. m. Trgovinsko ministrstvo je predpisalo nova pravila o polaganju dodatnih izpitov za absolvente meščanskih šol, to je za tiste, ki se nameravajo vpisati v trgovsko akademijo ali trgovsko šolo. Po teh pravilih bodo morali polagati kandidati izpit samo iz onega predmeta, ki se ga v meščanski šoli niso učili.
°Belerad, 25. maja. m. Prosvetni minister je odobril vsem obiskovalcem spomladanske razstave jugoslovanskih umetnikov v Belgradu polovično voznino na državnih železnicah. Ta popust velja za odhod v Belgrad od 28. maja do 6. junija, za /rnitev iz BeTgrada pa od 30. maia do zakliučno 1. junija letos
+
V neizmerni žalosti sporočamo, da je danes ob 20 po dolgem in mučnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, umrl naš dobri in skrbni soprog, oče, stric in svak, gospod
JOSIP KLOVAR
nadzornik Jugoslovanske tiskarne v pokoju
Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku v ponedeljek, dne 27. maja ob pol 5 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu,
Ljubljana, dne 25. maja 1940.
Žalujoča soproga Antonija, otroci in ostalo sorodstvo.
Novi 10 dinarski kovanci iz niklja
Belgrad, 25. maja. A A. Na podlagi zakona o umiku starega in o kovanju novega kovina6tega denarja od 31. julija 1937, a v sporazumu z narod"° banko je finančni minister izdal naslednji odlok: Od 31 maja 1940 se bo začel po Narodni banki postopno spuščati v promet novi nikeljnasti denar po 10 din, skovan na podlagi zakona o umiku in o kovanju novega kovinastega denarja od 31. julija 1937.
Novi kovanci po 10 din so izdelani iz čistega niklja in imajo po zakonu določen premer 23 mm z nazobčanim obodom in so težiu 5 gramov. Na sprednji stran-' je vtisnjen desni profil obraza Nj. Vel. kralja Petra II. Nad njim vzporedno s konccm gravure tega lika je podpis umetnika F. Dinčič v cirilici, okoli lika Nj. Vel. kralja pa je v krogu napisano »Kraljevina Jugoslavija« in sicer v cirilici. Na zadnji strani je vtisnjena vrednost kovanca v arabskih številkah »10« z označenjem vrednosti dinarjev in sicer v latinici, pod tem pa je v arabskih številkah napisana letnica 1938, Nad številko 10, ki predstavlja vrednost kovanca, je vtisnjena krona kraljevine Jugoslavije. Na desni strani je v polkrogu vtisnjena bukova vejica, na levi strani pa prav tako v polkrogu lovorjeva vejica. Obe sta zvezani s trakom in se z vrhovi dotikata krone Jugoslavije (lz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva).
Konec srebrnih 10 dinarskih kovancev
Belgrad, 25. maja. AA. Na podlagi § 1 zakona o umiku starega denarja iz obtoka in o kovanju novega. a v sporazumu z Narodno banko je finančni minister izdal naslednji odlok: Postopno začenši od 31 maja t. 1 in v roku 3 mesecev to je do 31. avgusta vfdjučno, se umakne :z prometa stari srebrni denar po 10 d:n, skovan na podlagi zakona o kovanju srebrnega denarja po 15 in 20 din od 28. novembra 1931 Po preteku gornjega roka preneha biti la vrsta denarja zakonito plačilno sredstvo in bo mogoče te kovance v naknadnem roku 6 mesecev zamenjati brez odbitka z novim denarjem p" blagajnah Narodne banke in državnih finančnih ustanovah.

Cerkev sv, Jožefa v Ljubljani z rezidenco Družbe Jezusove in Domom duhovnih vaj
Izgradimo notranjost svetišča sv. Jožefa v Ljubljani!
Cerkev sv. Jožefa y Ljnbljani se jc gradila v letih 1912—1914 kot
ZAOBLJUBLJENA CERKEV MESTA LJUBLJANE v spomin na veliki potres 1. 1S95., da bi nas sv. Jožef obvaroval v bodoče podobnih nesreč. Zato se tu vsako leto opravljajo zaobljubljene sv. maše in sem hite iz vseh ljubljanskih župnij procesije na velikonočno nedeljo.
Obenem se je pa cerkev gradila ▼ tako velikem obsegn z darovi vsega slovenskega naroda kot glavno
NARODNO SVETIŠČE V ČAST SV. JOŽEFU ker je sv. Jožef posebni zaščitnik vseh slovenskih dežel in varuh slovenskih družin.
Stavba je biln na zunaj dograjena tik pred svetovno vojno. Ker pa še ni bila nporabna za slnž.bo božjo, je med vojno služila mestu za skladišče živil. Ponovil se je tako svetopisemski dogodek, da so ljudje hodili k sv. Jožefn in prejemali od njega kruha kakor nekdaj Egipčani od egiptovskega Jožefa.
Po vojni se je cerkev z darovi vsega naroda ▼ naglici zasilno nredila za služ.bo božjo. Toda cerkvi manjkajo še najnujnejše stvari. Veliki oltar je lesen, prenesen iz stare kapelice, v razpadajočem stanju; manjkajo stalni stranski oltarji, cerkveni kor, obhajilna miza, tlak, slike itd. Ker je vsa oprema v nji le začasna, jo je pokojni nadškof Jeglič na praznik sv. Jožefa leta 1931, le blagoslovil s trdnim upanjem, da bo kmalu tudi posvečena, ko bo vsaj glavni oltar za stalno postavljen.
Vprašanje bolniških postelj
za tuberkulozne s finančnega stališča
Za to je prišel odločilni trenutek.
Letos obhaja Družba Jeznsova, ki oskrbuje to svetišče, 400 letnico svojega delovanja. Za ta jubilej postavl jajo tudi drugod spomenike trajne vrednosti. Ali ne bi bil kamniti glavni oltar, kakršen spada v tako veliko svetišče, tako spominsko delo za naš slovenski narod? Pravkar se vsa Evropa in tudi naša domovina trese pred vojno in njenimi nedoglednimi posledicami. V teh časih pojdimo k sv. Jožefu, redniku Jezusovemu in ženinu prelil. Device Marijel Zatecimo se s podvojenim zaupanjem k varuhu in zaščitniku naše domovine] V trajni spomin svojega neomajnega zaupanja v njegovo pomoč mu postavimo v zaobljubljenem svetišču v Ljubljani monumentalen glavni oltar trajne vrednosti!
Umetniško dovršen načrt za novi oltar je že izgotovljen. Delo, ki bo izvršeno iz domačega podpeškega kamna in z domačimi močmi, se bo takoj pričelo, ko bo zbranih dovolj sredstev.
Obračamo se na vse Slovence, častilce svetega Jožefa, s prošnjo, da bi s skupnimi močmi pomagali zgraditi slovensko narodno svetišče sv. Jožefa, predvsem njegov glavni oltar. Kolikor težji bo časi, toliko bolj zaupno se za-tekajmo k mogočnemu varuhu naše domovine in mn priporočimo svoje mnogotere potrebe. Naj bo to delo naš narodni dar sv. Jožefu, da obvaruje našo domovino v tej težki uri pred" vojno in drugimi u»odnimi družabnimi pretresi!
V Ljubljani, 26. maja 194«.
Dr. Marko Natlačen 1. r., ban dravske banovine, t Dr. Gregor Rožman I. r., škof ljubljanski, f Dr. Ivan Jožef Tomaž.ič 1. r., škof lavantinski. Dr. Juro Adlešič 1. r., župan mesta Ljubljane.
Darovi naj se blagovolijo pošiljati na pred-stojništvo cerkve sv. Jožefa v Ljubljani ali na ček. račun št. 12.4-75: Jezuitski kolegij v Ljub-ljani.
Da se akcija uspešneje izvede, so deležnikom dane razne možnosti za prispevke:
1.	kdor daruje vsaj 10.000 din, postane ustanovitelj in bo njegovo ime vklesano z zlatimi črkami v marmornato ploščo za novim oltarjem;
2.	kdor daruje 1000 din. je podpornik in se vpiše v posebno spominsko knjigo, ki se bo hranila v svetišču sv. Jožefa;
3.	kdor daruje 500 din, je dobrotnik cerkve.
Darovi se lnhko pošiljajo tudi v mesečnih
delnih prispevkih.
Akcijski odbor za izgraditev
Predsednik: Bogumil Remec, ravnatelj v pokoju superior. — Tajnik: p. Jožef Preac D. J
Člani gospodje: dr. Ivan Ahčin, glavni urednik Slovenca — dr. Joža Basaj, ravnatelj Zadružne zveze — dr. Lnmbert Ehrlich, vseuči-liški profesor — Karol Kavka, stavbenik in tesarski mojster — inž. Simon Kregar, arhitekt — inž. Alojzij Majce, ravnatelj banke Slavije — Jožef Mozetič, finančni direktor — Ignacij Na-drah, stolni prost in gen. vikar — Jožef_ Olup, industrijalec in trgovec — dr. Leonid Pitamic,
Vsi darovalci so deležni obilnih molitev in dobrih del, ki se opravljajo v cerkvi in v samostanu sv. Jožefa in za vse n jihove zadeve se bodo opravljale še posebej sv. maše v čast sv. Jožefa.
Največjega plačila pa bodo deležni pri sv. Jožefu, ki se jim bo skazal dobrotnega v življenju, posebno pa ob zadnji uri. Njihova imena in dobra dela bodo zapisana v nebesih in njihovo plačilo bo večno.
Prispevajmo vsak po svojih močeh za tako plemenito in vzvišeno narodno delo v slavo božjo in čast sv. Jažefal
Zaradi negotovih in hitro spreminjajočih se okoliščin se ravnajmo po geslu: Dvakrat da, kdor hitro da!
cerkve sv. Jožefa v Ljubljani
—	Zastopnik cerkve: p. Lndovik Lederhas D. J.,
—	Blagajnik: p. Viktor Kopatin D. J.
min. in vseuč. profesor — Franc šink, banski tajnik — Tomažič Ivan, mestni uradnik.
Damski odbor: Antonija dr. Natlnče-nova, Klara dr. Majcenova, Serafina dr. Goli-jeva, Marija Jarčeva, Cilka Krekova, Anica Le-barjeva, Minka dr. Logarjeva, Marija Remčeva, Angela Ribaričcva, Marija Sadarjeva, Inka Stro-janškova, Hilda Sušnikova, Slavica Vencajzova.
Model monum en talnega glavnega oltarja sv. Jožefa po načrtih vseuč. prof. Joža Plečnika
Prvič je letos Protituberkulozna zveza izdala novo, zelo krepko geslo, pod katerim se je vršil protituberkulozni teden. Po vseh znamenjih sodeč je bil odziv ljudstva kljub težkim časom in tisočerim skrbem, ki tarejo vsakega poedinca, zelo zadovoljiv. Ne vem, če se ni morda našel tudi kak mecen, ki je protituberkulozni zvezi poklonil nekaj milijonov za oskrbo jetičnih bolnikov. Prav I gotovo pa vem, da vprašanje tudi pri najlepšem ' uspehu tedna samega še ne bo in tudi ne more biti rešeno. Mnogo se jc govorilo in pisalo o potrebi bolniških postelj za slovenske jetične bolnike. Zato upam, da o vprašanju samem ne bo več preveč debat.
Potreba je pa zares kričeča. To nam povedo zdravniki, ki imajo opraviti z jetičnimi bolniki, zdravniki dispanzerjev, bolnišnic in zdravilišč prav tako, kakor praktični zdravniki po mestih in po deželi. Dispanzerski zdravniki so na svojem sestanku na predvečer občnega zbora in otvoritve protituberkuloznega tedna celo sprejeli resolucijo, ki je našla na občnem zboru protituberkulozne zveze popolno razumevanje in soglasje. Prve tri točke te rasolucije, ki naj bi jo vzela na znanje tudi širša javnost, pa se glase: »1. Pomanjkanje bolniških postelj za bolnike z jetiko pljuč in drugih organov je izredno občutno. Brez vsem zahtevam sodobne medicine odgovarjaoče oskrbe teh bolnikov pa je uspešna borba proti jetiki nemogoča. 2. Vprašanje bolnišnikih postelj za tuberkulozne bolnike je trojno: izpopolniti in dograditi je treba zdravilišča in bolnišnice, oziroma oddelke r.a tuberkulozne pri bolnišnicah, skrbeti morajo za to, da postanejo razpoložljive postelje po zdraviliščih dostopne slovenskim bolnikom ter končno skrbeti za dosledno zdravljenje siromašnih bolnikov. 3. Dokončna ureditev tega vprašanja zahteva zelo velika denarna sredstva. Ta sredstva, kakor tudi sredstva za vso ostalo protituberkulozno organizacijo bo verjetno najlažje dobiti na podlagi obveznega ljudskega zavarovanja proti tuberlulozi. Zato naj se možnost čimprejšnje uvedbe takega zavarovanja z vseh strani takoj temeljito preštudira. — Čudim se samo, da se ni oglasil nihče iz vrst najbolj prizadetih 6amih, iz vrst naših bolnikov in njihovih družin. Prav bi bilo, da bi bila javnost tud s te strani poučena o bedi, ki se skriva za kričečim pomanjkanjem postelj po zdraviliščih in bolnišnicah za tuberkulozne bolnike.
Večkrat sem ob raznih prilikah že ugotovil, da je vprašanje, kakor tudi izhaja iz 2. točke gornje resolucije, v resnici bolj vprašanje oskrbnin kot povečanja bolniških postelj, dasi bo tudi slednje čimprej potrebno. Da takoj povem, da smatram za najbolj pereče vprašanje povečanje oddelkov za jetične pri bolnišnicah v Mariboru in Ljubljani. Zlasti v Mariboru je lo vprašanje že precej dozorelo, saj je tam tudi privatna iniciativa storila yeč kot kjer koli in nabrala že znesek več kot pol milijona, ki je za te svrhe takoj na razpolago. Tudi zdravilišče za tuberkulozo kosti zelo, zelo nujno rabimo.
Toda veliko težavnejša bo rešitev vprašanja oskrbnin. Že sedaj se vidi: imamo tri zdravilišča s skupaj približno 500 posteljami, toda slovenskim bolnikom je od teh na razpolago samo približno 100 postelj, ne morda zaradi kakih tozadevnih predpisov, temveč enostavno zato, ker so vse te ustanove riavefcane na vzdrževanje iz lastnih sred-*Mv in Zato na sprejem plačila zmožnih bolnikov, Čeprav vsak zavod mnogo stori tudi za revne bolnike. Če bi se pa našlo kritje za oskrbnine vseh bolnikov, ki so zdravljenja r zdraviliščih potrebni, tedaj bi bile postelje prav za prav že tu. In če bi — da gledamo vprašanje z druge strani — danes naenkrat mogli res postaviti vse te zavode, ki so nam še potrebni, in bi imeli res na razpolago vse postelje, ki si jih želimo, tedaj bi bilo najbrž tako, da naš bolniki ne bi imeli dosti od tega. Zdraviti se le ne bi mogli, ker ne bi bilo kritja za oskrbnine po teh zavodih.
Izračunali smo, da bi bilo za oskrbo vseh bolnikov, ki so resnično potrebni zdravljenja in teh je prav gotovo čez 4000 v Sloveniji, treba leto za letom zbrati okrog 18 milijonov dinarjev. Nekaj od tega, približno 5 milijonov, se že danes troši v ta namen, pri čemur oskrbnin za bolnike, ki se zdravijo po bolnišnicah, sploh nismo računali. 10 milijonov bi torej bilo najmanj treba žrtvovati za zdravljenje jetičnih, ako bi hoteli, da res ne bi bil noben jetični brez bolniške postelje. Ta vsota bi pa postajala od leta do leta nekoliko manjša zaradi doslednega padanja števila bolnikov in smrtnih primerov.
Kljub temu: 10 milijonov je zelo mnogo. Odkod jih vzeti, je prvo in najbolj upravičeno vprašanje, ki si ga moramo staviti ob koncu protituberkuloznega tedna. Večkrat ob raznih prilikah v predavanjih in govorih, pa tudi v resoluciji, ki smo jo gori navedli, je bilo govora o zavarovanju proti jetilri. Kako pa si tako zavarovanje predstavljamo?
Že dolgo vrsto let smo i velikim zanimanjem gledali poskus, ki ga je z zavarovanjem proti tuberkulozi delala in sedaj že dela 10 let naša južna soseda Italija. Ko so tam začetkom leta 1929 sprejeli zakon o tem zavarovanju, niso bile razmere glede tuberkuloze skoraj nič boljše, kakor so danes pri nas. Umrlo je takrat 12 na 10.000 prebivalcev, torej malo manj kot danes v Sloveniji (14). Razmerje bolniških postelj, ki ga računamo po tem, koliko smrtnih primerov pride v kaki državi na ena za tuberkulozne razpoložljivo bolniško posteljo, je bilo takrat 1 : 2. Pri nas v Sloveniji pa je to razmerje še danes 1 : 6. Ako bi — da to v boljše razumevanje vprašanja tukaj kratko povem — bilo razmerje 1 : 1, tedaj bi se mogel vsak bolnik zdraviti povprečno 4 mesece, kar je rajše premalo kot predolgo (Danes znaša povprečje v Jugoslaviji približno 14 dni!) Pred začetkom zavarovanja je imela Italija 27.000 postelj za svoje jetične bolnike. Od približno 150.000 bolnikov se je moglo zdraviti okrog 57.000, to je ena tretjina, dočim sta bili dve tretjini brez oskrbe. S sprejetjem zavarovanja so se razmere temeljito spremenile. Umrljivost znaša danes samo še 7,7 (na 10.000 prebivalcev). Mimogrede povedano umre v vsej Italiji danes toliko bolniko* za jetiko kakor v Jugoslaviji, ki ima pa samo eno tretjino njenega prebivalstva. Postelj ie danes v Italiji na razpolago 48.000 samo po bolnišnicah in zdraviliščih, pri čemur niso vštete postelje po drugih specialnih zavodih za jetične kakor n. pr. po zavodih za post-sanatorielno oskrbo bolnikov, kolonijah za rekon-valescente itd. Po zdraviliščih in bolnišnicah se je leta 1937 zdravilo 102.169 bolnikov.
Kako je to bilo mogoče doseči in kakšno je to zavarovanje? Zavarovane so osebe moškega in ženskega spola, če so čez 14 in ne nad 60 let stare. Zavarovani so industrijski in kmečki de-lavc, trgovski pomočniki, nastavljenci javnih naprav, osebe s prostim poklicem, domači delavci, služkinje in sluge in v zadnjem času še učitelji. Ni pa zavarovan oni, ki ima — v našem denarju — plačo več kot 1.500 do 3.200 din mesečno. Po raz-
nih poklicnih skupinah je ta gornja meja pač različna. Zavarovalnino plačata, kakor v našem socialnem zavarovanju, po polovici delodajalec in delojemalec delodajalec pa tudi takrat, če je to država sama. Višina zavarovalnine je različna po raznih poklicnih kategorijh, v teh p zopet po višini plače, in znaša od 2 do 7.20 lir na mesec (okrog 4.50 do 15 din). Za italijanske kolone — «em bi spadali menda naši viničarji — je prispevek določen samo na 18 lir (okrog 40 din) na leto. So-zavarovani — brez posebnega prispevka — pa so tudi vsi družinski člani brez lastnega zaslužka. Podrobnosti tu seveda ne morem navesti.
In kaj nudi to zavarovanje? Oskrbo v zdraviliščih, specialnih bolnišnicah ali pa v zavodih za postsanatorielno nego. V primeru, da ni takoj na
Ali hasilate vsled prehlada?
Puhlmann 0¥ Cof
prepreči draženje na hOSell, rozhro.la SlUZ
(šlajm) in umiri kašelj. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zaritek po 125 u din 37'—
Hammammmm 0*1. r«g. br. l.vtvittir,. mmmmmmmmmami
razpolago postelja, tedaj se bolnik zdravi na stroške zavarovanja doma, dokler se postelja ne izprazni. Dokler pa se bolnik zdravi, dobivajo družinski člani, ki so odvisni od njegovega zaslužka, hranarino v znesku od 4 do 12 lir (okrog 9 do 27 dinarjev) na dan, poleg tega pa manjše prispevke za otroke. Kakor je videti iz zgoraj navedenih številk, jc zavarovanje, ki gotovo nima posebno nizkih upravnih stroškov, moglo skupaj z ostalo protijetično organizacijo, ki uživa vso podporo državne oblasti, v prvih devetih letih svojega obstoja zgraditi zavode z deset tisoči bolnišnih postelj, med njimi zavode svetovnega slovesa kakor n. pr. slavni Instituto Forlanini. Obenem pa je bilo mogoče — kar je morda še važnejše — zvišati število bolnikov, ki so se zdravili po teh zavodih, za približno 50.000 (od 57.000 na 102.000) in seveda podaljšati tudi zdravljenje za vsakega posameznega. Saj je število oskrbnih dni naraslo od 837.426 leta 1929 na 9,970.663 v letu 1938, kar pomeni, da 6e je leta 1929 zdravil en bolnik povprečno 30 dni, leta 1938 pa več kot pol leta.
To so neverjetni uspehi ki morajo v vsakem od nas vzbujati največje zanimanje. Ne maram trditi, da bi se dal italijanski sistem brez nadaljnjega prenesti na jugoslovanske in slovenske prilike. Kar pa trdim, je, da je treba ta problem z vso največjo intenziteto in vestnostjo študirati z zdravniške, narodno-gospodarske in ne nazadnje z za-varovalno-tehnične in .pravne strani, in to čimprej. Da se bo to zgodilo, smemo upali že zaradi tega, ker je zavarovanje proli tuberkulozi glavni predmet razprav na prihodnjem protituberkuloznem kongresu, ki bo leta 1941 v Skoplju.
Ali se bomo mogli odločiti za zavarovanje ali pa za kak drug način financiranja protituberkulozne borbe in predvsem tudi oskrbe naših boini-kov, n. pr. s posebnim davkom, dokladami in pod , o tem naj se vodijo pač razprave in posvetovanja za zdravje naroda odgovornih činiteljev. Eno pa stoji: skrb za tuberkulozne bolnike i« skrajno nujna zadeva, ki je ne smemo pod nobenim pogojem še dalje odlašati.
Dr Neubafcer, Golnik.
Slikar Maksim Sedej na Biennal) v Benetkah
Na XXII. Biennale v Benetkah razstavlja letos kot edini Slovenec slikar Maksim Sedej. Tako je Sedej poslal letos reprezentant slovenske likovne umetnosti v mednarodnem svetu, kar pomeni velik uspeh za njega samega, pa tudi za Slovence, ki smo po njem bili povabljeni na svetovni forum. Lani je Slovence predstavljal akademik Matija Jama, torej eden izmed starejših slovenskih umetnikov, predstavnik slavnega slovenskega impresionizma, s Sedejem pa stopa pred svetovno umetniško publiko mlad Slovenec, predstavnik najmlajše umetniške generacije. Ze zato je povabilo, ki ga je od prirediteljev dobil Sedej, obenem zmaga mladega umetniškega rodu. Maksim Sedej je doma iz Zirov nad Škofjo Loko ter je tudi pri nas dosegel lepe uspehe in priznanje vsega umetnost ljubečega občinstva. Uveljavil se je predvsem s svojimi družinskimi portreti ter portreti svoje žene, kakor tudi s kompozicijami večjega sloga, v katerih je postal kmalu voliden med svojimi tovariši. Njegov vpliv se je pokazal tudi pri tistih, ki so bili spočetka daleč od njegovega klasicističnega realizma. Gospodu Sedeju čestitamo na tej odliki, da mu je dano ponesti slovensko umetnost v svel, na drugi strani pa mu želimo, da bi na XXII. Biennale v Benetkah dosegel uspeh, kakor ga želimo ne samo njemu, temveč po njem tudi vsej slovenski likovni umetnosti in mladi umetnosti še posebej.
Nevaren vlomilec prijet
Kranj, 24. maja.
Ko sta bila danes orožnika, narednik Mesec Peter in kaplar Pranjič Jure, na patroli, sla na Prezrenjah pri Podnartu naletela na neznanega moškega z velikim nahrbtnikom na ramah in ci-traini pod pazduho. Orožnika sta hotela neznanca legitimirati, ta pa je začel bežati v bližnji gozd. Ko sta se mu orožnika v gozdu približala, je skočil čez 15 metrov visoko skalo in bežal naprej. Končno so ga na polju v Podnartu delavci prijeli. Pri zasliševanju so spoznali v neznancu pobeglega vlomilca Mežeka Vladislava, ki je letos 10. aprila pobegnil iz mariborske kaznilnice, v kateri bi moral odsedeti še dve leti ječe zaradi tatvin. Med begom je odvrgel nahrbtnik in citre. V nahrbtniku je imel nekaj obleke, nekaj spodnjega perila, dva para čevljev in še nekaj drugih stvari. Našli so pri njem tudi okoli 800 din gotovine, par prstanov, dve verižici in tri ure.
Malo pred aretacijo sta bili na orožniški postaji javljeni dve tatvini, katere je zagrešil prijeti Mežek nekaj ur pred aretacijo.
Okoli 10. ure dopoldne se je prikradel k hiši št. 16 na Srednji Dobravi, kjer stanuje Marija Dež-man, ki je bila ravno odsotna. Njeno odsotnost je vlomilec izkoristil, odklenil vrata ter ukradel Dež-manovi nekaj perila in 300 din gotovine. Vlomilec je šel nato proti Rovlam, katere so oddaljene eno uro in pol in tudi tam oprezoval na ugodno priliko. Ko so se Solarjevt, po domače Greličevi, po kosilu odpravili na polje, je vlomilec šel v hišo in si začel izbirati primeren plen. Pokradel jim je eno novo moško obleko, dva para čevljev, 064 din gotovino in citre. Vse ukradeno blago so z gotovino vred našli pri aretiranemu Mežeku. Pri zasliševanju je priznal še več drugih vlomov.
novice*
Koledar
Nedelja, 2fi. maja: 2. Pobinkoštna nedelja. Filip Neri; Marija Ana Jez., devica.
Ponedeljek, 27. maja: Beda Čast., e. nč., Janez I. papež.
Torek, 28. maja: Avguštin, škof; Viljem, opat.
Novi grobovi
t V Kranju je umrl gospod Stanislav Pollak,
tovarnar, veleposestnik in rez. poročnik. Truplo so prepeljali v Tržič, kjer je bil pogreb včeraj popoldne. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožaljel
t V Ljubljani je mimo v Gospodu easpala ga. Cecilija Cernič. roj. Sušteršič. Pogreb bo v ponedeljek ob 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
= Promoviran je bil včeraj na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze za dostorja bogoslovja g. p. Kolumban Oberstar, stiski cistercijan. Ca-
stitamo!	.. ,
= Diplomiran je bil na pravni fakulteti ljub-ljanskega vseučilišča g. Vinko Butala iz Starega trga. Čestitamo!	, , .....
= Izpit za pooblaščenega inženir|a anhitekture je pred komisijo v gradbenem ministrstvu v Belgradu 21 t. m. položil arhitekt inž. DaniloFurst z Bleda. Iskreno čestitamol
= Specialistični izpit za ušesa, nos In grlo ]e opravil zodličnim uspehom na belgrajski kliniki g. dr. Franc Cundrč, zdravnik mariborske bolnišnice. Mlademu specialistu iskreno čestitamol
—	Odvetniški izpit. Pred komisijo apelacijske-ga sodišča sta napravila odvetniški izpit dr. Stanko Suc in Ignacij Petrovič, oba odvetniška pripravnika
v Ljubljani.	, .	...
= Izpit sta opravila za vodečega uradnika pred izpraševalno komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani in sicer s prav dobrim uspehom višja oficijala gg. Janko Gostič in Jože Miklič. Iskreno
častitamo.	_ ,
= Na gradbenem ministrstvu v Belgradu so
opravili izpit za pooblaščenega gradbenega inženirja gospodje: inž. Bleiweis Marko, inž. Oričar Janez "in inž. žnideršič Branko, vsi iz Ljubljane.
= Poroči se danes v Petrovčah živinozdravnik pri Sv. Juriju ob juž. žel. g. dr. Franc Artenjak z gdč. Anico Mastnakovo. Novoporočencema mnogo sreče v novem stanu!
—	Poročita se danes t trnovski cerkvi v Ljubljani g. Ivan Marenče, trgovec, z gdč. Ivico Marinko. Obilo sreče!
—	Poročila sta se na Žalostni gori pri Preserju gdč. Žarnik Ida, mg. ph., in g. dr. med. Gustl Ma-raž. Za priči sta bila g. dr. Franc Novak in nevestin brat g. Zamik Alfonz, Novoporočencema želimo vso 6rcčo!
Jliiiiiiiiiiiiiiiimiiiitniimiiiiiiii^
neguje zobe_z zobno kremo
Temu predlogu je ministrstvo n godilo ln
odredilo: >Do legitimacije privatnega nameščenca, ki v vsem nadomešča poslovno knjižico, imajo
pravico:	,	,, _ ,
a)	osebe, ki so zaposlene in predlože poleg ostalih dokumentov odlok o pokojninskem zavarovanju enega izmed Pokojninskih zavodov v državi;
b)	osebe, ki so nezaposlene in zaradi tega ne morejo predložiti odloka o pokojninskem zavarovanju, ki pa morejo dokazati, da drugače izpolnjujejo pogoje zi obvezno jKikojninsko zavarovanje v smislu zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev;
c)	osebe, ki so zaposlene ali nezaposlene, a so dovršile 55. leto starosti, ali ki kot upokojenci ne morejo bi'i sprejeti v pokojninsko zavarovanje, pod pogojem, da sicer izpolnjujejo pogoj iz §§ 1 in 2 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev;
d)	osebe, ki imajo svoje |>okojninsko zavarovanje pri delodajalcu v smislu tč. 6 ali 7 § 3 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ako to dokažejo in predlože rešitev ministrstva socialne politike in narodnega zdravja od-nosno banske oblasti banovine Hrvatske, da so izvzete iz obveznega zavarovanja pri Pokojninskem zavodu, v kolikor niso izvzete po sili zakona (tč. 6 § 3 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev), a pod pogojem, da sicer izpolnjujejo cogoje iz § 1 in 2 zakona o pokojninskem zava! nameščencev in predhodne točke c).
Zdravilno delovanje Roaaške mineralne vode:
Pri žolčnih kamnih in kroničnem vnetju žolčnega mehurja je treba piti štirikrat na dan 100-20U g ogrete vode D on a t. Hitro pitil
— Priznanje posebnih draginjskih doklad ru-darskm staroupokojencem. Od Delavske zbornice smo prejeli: Na iniciativo Delavske zbornice je rudarsko glavarstvo za 8. V. 1940 sklicalo posebno anketo, ki je razpravljala o položaju rudarskih in plavžarskih staroupokojencev in o ukrepih za zboljšanje položaja. Približno 1500 staroupokojencev, vdov in sirot prejema kljub porastu draginje na mesec le po din 12 do največ din 272.50, to slednje pa le v redkih primerih, in so tako obsojeni na lakoto in bedo. Akcija, ki jo je Delavska zbornica začela, je pokazala že prve uspehe: Glavna bratovska skladnica je vdirala v ta namen 250.000 din, ban dr. Marko Natlačen je odločil, da bo kr. banska uprava prispevala tekom preračun-skega leta 1940-41 din 200.000 ter bo tako vsem prizadetim v najkrajšem času izplačana 20/o do-klada za nazaj od 1. I. 1940 dalje. Za izplačilo 50% doklade manjka še znesek din 0(30.000, za katerega se apelira na prizadeto industrijo, da ga prispeva v obliki enkratnega prispevka. Naša ru-darsko-topilniška industrija bo to za njo bajt a tel no vsoto brez dvoma rada žrtvovala, da resi bede one, ki so se v njenih podjetjih izgarali.
— Izlet društva »Pravnika«. Društvo »Pravnik« priredi svoj običajni vsakoletni izlet v nedeljo dne 2. junija 1940 na Bled. Izletniki se odpeljemo z vlakom ob 8 zjutraj do Žirovnice, odkoder obiščemo Prešernov dom na Vrbi, od tam krenemo po lepih zasavskih livadah na Bled, kjer bo pri »Jeklerju« skupen obed. Hoje je 2—3 ure. Po-|K>ldne krmarjenje po jezeru in južina pri »Petra-nu«. Povratek z večernimi vlaki v Ljubljano. 1 ri-jave za izlet sprejema vratar v justični palači, zunanji udeleženci pa naj prijavijo svoio udeležbo namestniku državnega tožilca g. Goslarju Branku. — Odbor društva »Pravnik«.
_ Uprava »Naše Zvezde« vljudno proa vso gg. poverjenike in naročnike naj blagovolijo čim prej poravnati preostalo naročnino. »Našo Zvezdo« dajte vezati.
zahvaljujoč zavesti in odločnosti delavstva, se tem ljudem njihova nakana ni posrečila in je podjetje
te dni vsestransko zadovoljivo rešilo spor in spet začelo zalagati naš trg s svojimi znanimi izdelki. Napore jx>djetja moramo pozdraviti tem bolj, ker smo prepričani o njegovi solidnosti. Opozarjamo na današnji oglas.
—	Izšle so nove tabele za preračunanje usluž-benskega davka za dnevne, tedenske in mesečne dohodke. Cena 5 din. Nova je tudi tabela za preračunavanje posebnega prispevka za nar. obrambni fond. Cena 1 din. Obe navedeni kakor tudi druge davčne tiskovine se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Akumulaftorle Varta
ze auto — telefon — radio. — Dobavlja
A. GOREČ, poleg nebotKnlka
—	Občni zbor Idrijskega krožka ▼ Belgradu.
V prostorih gostilne »Idrija« v Belgradu, Kame-nička ulica, je bil občni zbor Idrijskega krožka v Belgradu. Izvoljena je nova uprava, in sicer: predsednik Ivan Pivk, podpredsednik Fian Mačkovšek, tajnik Ivan Bonča, blagajnik Hinko Kenda; odborniki: Leopold Stros, Gregor Šinkovec in Julče Ku-štrin. V nadzorni odbor so izvoljeni: dr. Ivo Kenda kot predsednik ter Lojze Kumer in Julče Dolinar kot člana. Na predlog starega odbora je sklenjeno, da se bratskemu krožku v Ljubljani pošlje 400 din za sklad pok. Zorka Prelovca. Novi odbor prosi vse Idrijčane v Belgradu in v južnih krajih naše lepe domovine, da pristopijo k krožku. Čim večje bo število članov, tem lažje bo krožek izpolnjeval svoje dolžnosti, ki mu jih nalagajo pravila. Posebno se pozivajo in vabijo vsi bivži dijaki naše prve slovenske realke v Idriji. Dopisi in pristopnice naj se pošljajo na naslov: Tajništvo Idrijskega krožka, Belgrad, Kosmajska ulioa 45, H.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
_ »Najhujša nesreča« je naslov v knjižici, ki
govori o grehu sploh, posebej pa o smrtnem grehu. Tako nazorno in poljudno pojasnjuje vprašanja iz katekizma od 295—302, da jih vsak otrok z lahkoto razume. Vsem, zlasti pa gg. katehetom, oziroma ve-roučiteljem toplo priporočamo prekoristno knjižico. Stane 1 din. Pri večjem odjemu (vsaj 10 izvodov) popust 20% Naroča se pri Uredništvu »Knjižic«, Rakovnik Ljubljana.
_ Opozarjamo na oglas zobne kreme »Li-
mean«!
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
— Pri neredni stolici, napetosti črev zaradi zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave, nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Rog. po min. »oo. pol. tu n. zdr. S-br. 13.485. S5. V. S5.
Romarski shod na Rakovniku za mir
Veliki vsakoletni romarski shod pri Mariji Pomočnici kristjanov na Rakovniku v Ljubljani bo prihodnjo nedeljo, 2. junija. Letošnje romanje naj ima_ zlasti ta namen, da prosimo Marijo Pomočnico, nej obvaruje našo domovino vojnih grozot in naj tudi vojskujočim se narodom skoraj vrne zaželeni mir. Romarjem na Rakovnik je dovoljena polovična voznina na vseh progah ljubljanskega železniškega ravnateljstva, in sicer za vožnjo v Ljubljano od 31. maja do 2. junija, za vrnitev pa od 2. junija do 4. junija.
Spored romarskega shoda bo sledeč: V soboto, 1. junija, ob 8 zvečer akademija pri lurški votlini, nato procesija z lučkami Po procesiji govor, pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. V nedeljo se začno sv. maše in obhajanje že ob 4. Svete maše bodo nepretrgoma sledile do 11. Ob pol desetih bo slavnostni govor in pontifikalna sv. maša. Po pontifikalni sv. maši bo shod salezijanskega so-trudništva. Ob pol štirih bo v cerkvi govor, nato procesija s kipom Marije Pomočnice, nato na zavodskem dvorišču blagoslov z Najsvetejšim. — Petje in govore v cerkvi bodo prenašali zvočniki, da se bodo slišali tudi zunaj.
Zasebnim nameščencem
Od Delavske zbornice smo prejeli: Po predpisih uredbe o poslovnih knjižicah delavcev iti zasebnih naineščencav ne sme delodajalec nikogar sprejeti v službo brez predpisane poslovne knjižice. Za zasebne nameščence obstojajo legitimacije, katere pa so občine izdajale le proti predložitvi odloka o pokojninskem zavarovanju Zaradi tega so imeli nameščenci, ki so prvič nastopili službo, dvojne izdatke, ker so si morali najprej nabaviti delavsko knjižico, katero so kasneje, ko so že imeli odlok o pokojninskem zavarovanju v rokah, lahko zamenjali
za nameščensko legitimacijo......
Delavska zbornica v Ljubljani Je stavila ministrstvu za socialno politiko predlog, naj se omogoči nabava naineščenrske legitimacije še pred nastopom službe na podlagi šolskih spričeval in drugih dokaza*
_ Znižane cene na železnici se bodo mogli po-
služiti vsi, ki bodo potovali na letošnji pomladanski velesejem v Ljubljano. Na postajni blagajni kupijo poleg cele vozne karte do Ljubljane šc rumeno železniško izkaznico za din 2 Ko bodo dobili potrdilo o obisku velesejma, bodo imeli s to izkaznico in s staro vozno karto brezplačen povratek. V Ljubljano lahko potujejo že od 27. maja do 10. junija, vračajo pa se od 1. do 15. junija.
MOŠKO PERILO PO MERI
ALOJZIJ POTRATO PREJ
JO S. KUNC & C o.
LJUBLJANA • MIKLOŠIČEVA CESTA
—	Upokojenci ljubljanske tobačne tovarne dobe knjižice za prejemanje pokojnin v mobilnem in vojnem stanju v času od 27. maja do 6. junija t. 1. Raz|x>red razdelitve je objavljen na deski pri tobačni tovarni. Knjižice je dvigniti osebno.
—	Redno obratovanje tovarne »Grič«. Iz Zagreba nam sporočajo, da je tamkajšnja renoinirana tovarna čokolade »Grič«, čije lastniki sta Ivan Ko-hek in Anton Res, zopet začela z redno produkcijo v vseh svojih oddelkih. Kakor je znano, ni bila tovarna s svojimi izdelki na trgu približno 3 mesece in pol in so o tem krožile v tem času najrazličnejše neresnične vesti. Dejstvo je bilo, da je bilo delo v tovarni ustavljeno zaradi težkoč, ki so nastopile v odnosu med delavci in poslodajalci, česar so pa biti krivi razni elementi, ki so hoteli zavreti delo in napredek domačega podjetja. Toda
— V službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 25. t. m je objavljena »Uredba o pošiljanju brezposelnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo« dalje »Uredba o državnem odboru za obrambno gospodarstvo«, »Uredba o zavarovanju nevtralnosti glede tiska«, »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o preskrbi državne obrambe z rudarskimi in topilniškimi proizvodi«, »Uredba o spremembah in doj>o!nitvah uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji«, »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe iz I. 1038. o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervih skladov pri zazarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje«, »Uredba o službenih razmerjih poklicnih avtomobilskih vozačev (šoferjev), za: poslenih pri zasebnikih«, »Uredba o dopolnitvi pravilnika o delavcih državnih prometnih usta; nov iz 1. 1939.«, »Naredba o začasni prepovedi shodov in zborovanj«, »Za začasno ali stalno ne-sjKisobne osebe ni treba zaprositi oprostitve od vojaške službe«, »Pristojnost oblastev za podpo-pore rodbinam oseb, jioklicanih v vojaško službo« in Naredba bana dravske banovine o zatemnitvi«.
Izgubljeno — najdeno
Dama. katera je pomotoma vzela tuj kovčeg dne 22. maja v pojioldanskem vluku med pot jo Ljubljana—Maribor, naj sporoči na naslov: Maribor, Gosposka 3. Ime je razvidno iz dokumentov v kovčku. Vaš kovčeg je pri meni.
_ Star vlomilec obsojen. Mali kazenski senat
v Ljubljani je sodil drznega vlomilca Gabrijela Žena, rojenega 1. 1922 v Budanjah pri Gorici, delavca v Kranju. Žen se je lansko jesen potikal v družbi nekega Belčiča po Gorenjskem. Oba sta 20. oktobra lani ponoči vdrla v gostilno Marka Juričeva ter mu odnesla 12.420 din gotovine. Plen sta si potem delila in se razšla. Silvo Belčič je bil že pred meseci obsojen, Žena pa so varnostne oblasti iskale, ker se je znal premeteno skrivati. Zaradi tega vloma je bil sedaj Gabrijel Žen obsojen na osem mesecev strogega zapora.
Bolnišnica za jetične — najlepši spomenik.
— Velika tatvina na Brezjah. Orožniška postaja v Radovljici javlja, da je bilo 16. t. m. vlomljeno v gostilniške prostore Marka Finžgarja na Brezjah. Vlomilci so pobrali in odnesli prav velik plen. Pokradli so mnogo ženske obleke, 5 torbic iz usnja za natakarice, 2 para ženskih čevljev, 20 namiznih prtov, mnogo brisač, več jestvin, kave, sladkorja , in še druge stvari, kakor tudi 200 din raznega drobiža.
Ljubljana, 26 maja
Gledališče
Drama. — Nedelja, 26. maja: Zaprto. (Dramska predstava v opernem gledališču.) — Ponedeljek, 27. maja: Zaprto. — Torek, 28. maja: »Revizor«. Red A. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba.
Opera. — Nedelia, 26. maja: »Revizor«. Izven. Proslava 40 letnice umetniškega dela Josipa D a -neša-Gradiša in gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. — Ponedeljek, 27. maja: Zaprto, — Torek, 28. maja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Gorenjski slavček«.)
Radio Ljubljana
Nedelja, 26. maja. 8 Nedeljski jutranji poprav — 8.13 Operni trio — 9 Napovedi, poročila — 9.13 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.43 Verski govor (g. dr. Ignacij Len-ček) — 10 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 11.30 Nastop dekliškega zbora II. drž. realne gimnazije v Ljubljani — 1230 Poročila, ob-jave — 13 Napovedi — 13.02 Harmonika (Po-dobnikar Ivo) — 14 Musorgskij-Ravel: Slike z razstave, simf. suita (plošče) — 16.30 Pol ure za dijake — 17 Kmet. predav.: Higijena živali in hlevov (g. ing. Riegler Franc) — 17.30 Zbor primorskega društva »Sloga« iz Kranja — 18.30 Pomladni sprehod (plošče): — 19 Najiovedi, jKiro-čila — 19.20 Nac. ura: Vojvodinci v času velike selitve Srbov (dr |ova Radonjič, Belgrad) — 19.40 Objave — 19.30 Prenos šmarnic iz trnovske cerkve — 20.30 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zvezde in zvezdniki (plošče).
Ponedeljek, 27. maja. 7 Jutranji pozdrav — I 7.03 Napovedi, poročila — 7.13 risan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Poskočni napevi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi _ 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 18 Zdravstveno predavanje: Preobčutljivost telesa (ga. dr. Božena Zajc-Lavrič) — 18.20 Iz Jan-kovčevih operet (plošče) — 18.40 Mesečni slovstveni pregled (g. prof Fr Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19 20 Nac. ura: Prosvetno delo »Seljačke sloge« Rudolf Ilerceg, Zagreb) — 19.40 Objave — 19.43 Več manire — pa brez zamere (g. Fr. Govekar) — 20 Pevski koncert (gdč. Tea Laboš, pri klavirju prof. Pavel Šivic) — 20.43 Za dobro voljo (radijski orkester) — 22 NajKivedi, poročila — 22.13 Plesna glasba (plošče).
Drugi programi
Nedelja. 26. maja: Bclcrajska kratkovalovna postaja: 1'UA, TUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — TU F. (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — TUG (19.69 m); 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. — Belgrad: 20.40 Ork. konc. — Zagreb: 20 Opera. — Bratislava: 19.25 Slovaške narodne. — Praga: 19.25 Moorova opereta »Profesor v peklu«. — Sofija: 20.30 Operetna gl. — Beromiinstcr: 19.45 Pisan večer. — Budimpešta: 20 Vojaške pesmi. — Bukarešta: 20 Leharjev konc.
—	Trst-Milan: 21 Cilea-jeva opera »Arležanka«
—	Rim-Bari: 21.30 Simf. konc. — Florcnca: 21 Lahka glasba — Sottens: 20.30 Faure-Requiem — 21.10 Saint Saens: Potop.
Ponedeljek, 27. maja: Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA. YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 1.55 Oddaja za južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.00 Oddaja za severno Ameriko — Belgrad: 20 Paganini-Lizst — Zagreb: 21 Paganinljeve skladbo — Bratislava: 20 Paganinijev večer — Praga: 23 Češka gl. — Sofija: 20.20 Simf. konc. — Beromiinstcr: 21 Izseljenska oddaja — Budimpešta: 20.20 Ork. konc. — Bukarešta: 20 Paganinijeve skladbe — Trst-Milan: 17.15 Sopran — 21 Gnecchijeva »Biblična kantata«
—	Rim-Bari: 20.15 Musorgskega opera »Boris Go-dunov« — Florenca: 19 Zbor in kitara — Sottens: 20 Ork. koncert.
Prireditve in zabave
Ksenija Kušejeva, naša najnovejša koloraturna
sopranistka, ki je z velikim uspehom končala svoje pevske študije, si je določila za jutrišnji koncertni nastop spored, ki obsega dela iz domače literature, kakor tudi dela raznih svetovnih mojstrov. Da so zastopani tudi klasiki, je za pevski koncert pač samo ob sebi umljivo Vse točke svojega koncertnega nastopa je naštudirala z neko posebno ljubeznijo in natančnostjo ter jih bo izvajala tako, da bodo prav gotovo ogrela navzoče koncertno občinstvo. Na koncert opozarjamo in vabimo naše koncertno občinstvo. Vršil se bo jutri, v ponedeljek, ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene matice.
Naše dijaštvo
Na II. rednem občnem zboru akademskega kulturnega društva katoliških juristov je bil izvoljen sledeči odbor. Predsednik: Zorko Roman, stud iur.; podpredsednik- Mam Jože, cand. iur.; tajnik: Rak Cene, stud. iur.; blagajnik: Pavlin Jože, stud. iur.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr.
Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra (Rimska) 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Reslje-va cesta 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Poizvedovanja
Izgubila sem denarnico z večjo vsoto denarja na poti od Male vasi-Ježica do Sv. Križa. Pošten najditelj naj to odda v upravi »Slovenca« proti nagradi.
Letos najlepši francoski film
Izgubljeni raj
(PARADIS PERDU)
FERNAND <3RAVEY, nepozabni star iz filma »Veliki valček« in MARIA PRESSLER nova Danielle Darrieux
KINO MATICA telefon 21-24
Ob 10 30., 15., 17., 19. in 21. uri
Velika muzikalna ln pleana atrakcija r stilu največjih glasbenih filmov i
V glavni vlogi Ljubezenska zgodba iz romantičnega ELEANOR havajskega otoč|a. — Divoe ljuhavne POWELL pesni in očarljivi plesi ob zvoku kitar
Kino Sloga tel 27-30	Danes ob 15., 17., 19. In 21 uri (matineja danoa odpadel)
veiiKa muziuaina in piesna »»»n
Havajske noti
i
Neznanokam je odšel iz Ljubljane
Alojzij Krušnik, rojen 17. junija 1896 v Loki pri Kamniku, pristojen v Ljubljano, stanujoč v Gerbičevi ulici št. 6, delavec. Je srednje, suhe postave, zelo upadlega obraza, desno oko ima stekleno, nosi majhne brke in gladke črne lase na prečo. Vzel je s seboj več oblek. Doma je zapustil ieno in štiri nepreskrbljene otroke brez sredstev. Žena je izjavila, da sta živela z možem v miru in slogi, pač pa je bil mož precej živčno bolan. Po časopisju ga žena prosi, naj se vrne. Njegova odsotnost ne bo njegovi službi prav nič škodila. Vsakdo, ki o Krušniku Alojziju kaj ve, naj to nemudoma javi najbližji orožniški ali policijski postaji.
Spomenik kralju Aleksandru I. Zedinitelju
/ ; > t-t-t-h-h-t-
1 . (i—j—|i—i ; _«_j_b >_j__i. t » _a_»___i i i • » ■
Spodaj v ospredju del že sedaj tlakovanega Kongresnega trga. Zgoraj nebotičnik z Gajevo in Frančiškansko ulica ter z Aleksandrovo cesto in Prešernovo ulico. Od spodnjega levega ogla vodi Šelenburgova ulica in dalje mimo nebotičnika Tyrševa cesta. Prva ulica na levi je Šubičeva ulica, ki bo že letos od Tivolija podaljšana čez Šelenburgovo ulico pred kazinsko poslopje, druga je Knafljeva ulica, ki jo vidimo podaljšano po pasaži pred zadnjo fronto Južnega trga in dalje spet po pasaži na Marijin trg, ki ga vidimo na desni strani zgoraj nad oglom Mayerjeve hiše v Wolfovi ulici. Na desni Wolfova ulica ter podaljšek Subičeve ulice mimo kazine in propilej ob Gerberjevi hiši po stopnišču do Ljubljanice in odtod dalje čez Ribji in Mestni trg skozi desno hišo magistrata po stopnišču naravnost na Grad. Ta smer je najbližja zveza Ljubljanskega gradu skozi osrčje mesta in tivolske nasade do Rožnika. V sredini je pa na osi od juga na sever od tlakovanega dela Kongresnega trga pa do zadnje strani Južnega tega položen 45 m širok trg, ki ga propileje dele na dva dela. Propileje in s postavkom 10 m visoki bronasti kip, delo akad. kiparja Lojzeta Dolinarja, tvorita spomenik kralju Aleksandru I. Začasno z belim peskom posuti prehod, ki na njem stoji kip, je širok 18 m, na obeh straneh tega prehoda so pa s cvetjem in okrasnimi rastlinami zasajene zelene trate. Na kraljevi desni strani plapola na visokem drogu državna zastava, na drugi strani je pa projektiran vodomet ali vodnjak z okrasno figuro. Ob robovih prehoda s Kongresnega trga proti propilejam vidimo klopi, tu bo pa na vsaki strani kipa stala tudi vrsta lepih kandelabrov, ki bodo ob slavnostih iz njih plapolali plameni. Po nizkih stopnicah bomo prišli na mirni Južni trg ter na njem ob kazini že vidimo stati kavarniške mizice. Na levi strani spomenika imamo pred kazino zahodni del Zvezde s preloženimi potmi, na desni pred nekoliko proti zapadu podaljšani hiši Ovijačeve ustanove pav zhodni del enako zasajene Zvezde. Z uresničenjem tega načrta bo Slovenij v tako grandiozno preurejenem osrčju svojega glavnega mesta res veličastno in trajno počastila spomin Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ce ne bo ovirano delo, bo kip kralja Aleksandra I.
slovesno odkrit na Vidov dan.
LJUBLJANA
Ropar Franc Kavčič izročen sodišča
Ljubljana, 25. maja.
Kriminalni oddelek policijske uprave je da-^es v glavnih in bistvenih obrisih končal poizvedbe in preiskavo o ropu pri zlatarju Černetu. Danes ob 12.30 je bil France Kavčič z »zelenim ■.lenrikom«, močno vklenjen in v spremstvu stražnikov odpeljan v zapore okrožnega sodišča na Miklošičevi cesti. Policija sedaj sestavlja obširno poročilo na državno tožilstvo, na temelju katerega bo to odredilo proti Kavčiču kazenski progon zaradi zločina ropa.
Kavčič si je prav prebrisano zasnoval rop. Živel je že poprej več let v Ljubljani ter mu je bilo mesto znano do vsakega kotička. Kot kuhar je bil Kavčič nedavno zaposlen v neki ljubljanski gostilni, ki je zelo popularna in dobro obiskana. Mnogo je Kavčič bredel po svetu. Zaposlen je bil dostikrat v kuhinjah renomiranih hotelov po raznih mestih države. Pred 5 meseci je zapustil Zagreb. Tam se je posebno družil s temnimi elementi. V Ljubljani je hitro menjaval stanovanja. Kavčič je dostikrat menjaval svojo zunanjost. Nekaj časa je nastopal kot fini elegan, nato pa se je sprevrgel v potepuha.
France Kavčič, ki na prvi pogled ne kaže po svoji zunanjosti tipa zločinca, se je takoj po izvršenem ropu skrivaj preoblekel v zamazano delavsko obleko, boljšo pa je začasno skril. Na Vodnikovem trgu je srečal v ponedeljek popoldne svojo nekdanjo gospodinjo. Potožil ji je, da je velik revež in jo celo napumpal za kovača, ko je pri sebi nosil veliko gotovino. Nato je krenil na Posavje v Gunclje. S seboj je nosil mal kovčeg. Pri nekem posestniku je dobil stanovanje. Na račun stanarine je plačal le 20 din. Vse dni do včerajšnje aretacije se je živo zanimal, kaj pišejo o ropu ljubljanski časopisi. Z gospodarjem in sosedi je živahno debatiral o drznem ropu in šaljivo pristavil: »Lepo nagrado bo dobil, kdor bo prijel roparja. Lepo bi bilo takega roparja aretirati.«
Zlatarju g. Ludviku Černetu je bila danes vrnjena vsa zlatnina do zadnjega komada. Vrnjena mu je bila tudi gotovina, razen 300 din, ki jih je porabil ropar.
1 Deputacija likovnih umetnikov pri banu. V
petek dopoldne je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen sprejel deputacijo Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, in sicer predsednika g. Saša Šantlja in tajnika g. Mirka Šubica, ki sta mu izročila diplomo častnega članstva Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Za častnega člana tega elitnega slovenskega društva je bil gospod ban na VI. rednem občnem zboru društva soglasno izvoljen v znak zahvale za velike njegove zasluge za procvit slovenske likovne umetnosti kot velikodušni mecen in podpornik vseh prizadevanj slovenskih likovnih umetnikov. Gospod ban se je za izkazano čast predstavnikom Društva slovenskih likovnih umetnikov iskreno zahvalil in obljubil svoje in slovenske banovine pod-oro in pomoč tudi vnaprej ter želel tako društvu akor tudi vsem slovenskim upodabljajočim umetnikom mnogo uspeha. Ob tej priliki naj nam bo dovoljeno, da poudarimo veliko razumevanje g. bana za kulturne potrebe našega naroda posebno kar se tiče globokega čuta za pomen in važnost upodabljajoče umetnosti sinov našega naroda za samoniklo narodno kulturo. G. ban dr. M. Natlačen ie vedno gojil globoko naklonjenost za potrebe slovenske umetnosti. Da je Društvo slovenskih likovnih umetnikov na svojem občnem zboru soglasno izvolilo g. bana za svojega častnega člana je s
C
tem počastilo enega najbolj zaslužnega mecena slovenske upodabljajoče umetnosti in resničnega prijatelja naših umetnikov.
1 Zadnji dan razstave Srečka Magoliča bo, ko se jubilant poslovi od svojih častilcev in prijateljev lepih slik z razlago svojih del ob 11. Kdor razstave doslej ni mogel obiskati, naj vsaj zadnji dan jubilantu izrazi svoje priznanje za njegove zasluge in požrtvovalno delo, hkrati naj pa podpre njegov človekoljubni namen, da bo razstava naklonila čim večji znesek za mestne reveže.
1 Rekolekcija za duhovnike, člane UA, bo v sredo, 29. t. m., ob pol desetih v Domu duhovnih vaj. Povabljeni duhovniki izven Ljubljane, člani UA, pa tudi vsi drugi. — Škofijski modera-tor UA.
1 Na Rašico in Dobeno popelje danes popoldne svoje člane in njih prijatelje Stolna prosveta. Odhod s kamniškim vlakom ob 13.40 do postaje Ježica. Povratek iz Trzina.
1 Slovesen shod Križanske moške kongre^a-cije je danes popoldne ob šestih v Križankah. Po govoru bo darovanje za namene družbe, nato pete litanije in obnovitev posvečenja. Pred shodom ob petih izvencerkveni sestanek v družbeni dvorani.
1 Zatvoritev prehoda skozi Lattermannov drevored. Zaradi prireditve ljubljanskega velesejma od 1. do 10. junija, bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 28. maja do 14. junija.
B Kino Kodeljevo tei.4i-t4 mm
Danes ob l/«3. in </i9. (ob »/,6. uri le v slučaju dežja) prekrasna španiolska romanca z divno pevko in plesalko Imperio Argentino
Andaluzijske noži
(CARMEN) ter parodija na TISOČ IN ENO NOČ
Ali baba
Film v sepia tonut Poje Edi Cantorl
POZOR I V slučaju lepega vremena odpade predstava ob »/»6 radi procesije Sv. Rešnjega Telesa,
1 Društvo slovenskih likovnih umetnikov javlja, da se je novoizvoljeni odbor konstituiral kakor sledi: Saša Šantel. predsednik, podpredsednik Fran Tratnik, tajnik Mirko Šubic, tajnikov namestnik Stare Kregar, blagajnik Karel Putrich, blagajnikov namestnik Marij Pregelj, zastopnik članov iz mariborskega okoliša Ivan Kos: ostali odborniki so: Boris Kalin, Gojmir Anton Kos in Ivan Vavpotič. Preglednika sta Ivan Sajevic in Nande Vidmar. — Razen gg. Putricha, Kalina in Sajevica, ki so akademski kiparji, so vsi ostali akad. slikarji.
1 Krščansko žensko društvo priredi v sredo, 29. t. m. ogled Doma upokojencev. Zbirališče ob štirih pred Zavetiščem sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Članice in somišljenice vljudno vabljene I l Mladinski odsek protituberkulozne zveze v Ljubljani se najprisrčneje zahvaljuje ljubljanskemu občinstvu, ki je pokazalo v sredo pri nabiralni akciji za šolski rentgen toliko razumevanja in srčne dobrote, saj se je nabralo okrog -5.000 dinarjev. Zahvaljuje se gospe podbanovi. ki je prevzela pokroviteljstvo in s svoio delavnostjo podžgala ostali damski zbor, da ie nadvse požrtvovalno in uspešno opravljal neprijetno delo. Sodelovala so skoro vsa ženska društva v Ljubljani in sicer: Jugoslov. ženska zveza, Kršč. ženska zveza, Kršč. žensko društvo, Društvo knegiuje Zurke,
Kolo jugoslov. sester, Društvo za varstvo deklet, telesno kulturno društvo Atena, Klub Primork in Kolo žen zadrugark. Zastopnicam teh društev, med njimi gospej banovi in gospej županji naša najtoplejša hvala za ves trud in nesebično požrtvovalnost! Ne smemo pa tudi pozabiti našo srednješolsko mladino, ki je z veliko vnemo podprla delo za svoj rentgen!
1 Ravnateljstvo trgovskega učilišča »Christofov učni zavod« v Ljubljani objavlja svojo novo telefonsko številko 43-82.
A

Samo še danes
si lahko ogledate jubilejno
razstavo Magoličevih slik
v Jakopičevem paviljonu. Obiščite razstavo, ker s tem pomagate tudi mestnim revežem!
1 Učenci klasične gimnazije v Drami. V petek, 31. maja t. L, bodo nastopili višješolci klasične gimnazije v Ljubljani, predvsem letošnji maturantje, v dramskem gledališču s Carkarjevo dramo »Jakob Ruda«. Režijo je prevzel g. Milan Skrbinšek, kar je dovoljno jamstvo, da bo igra nad povprečnim nivojem šolskih prireditev Podprite idealno stremljenje mladine — eventualni čisti dohodek je itak namenjen maturantskemu podpornemu skladu — ter obiščite predstavo! Vstopnice se dobe pri šolskem slugi klasične gimnazije (Tomanova ulica).
1 Prevzem novih poslovnih knjižic ali legitimacij. Vse, ki so vložili meseca aprila in maja t. 1. pri mestnem poglavarstvu prošnje za nove poslovne knjižice oziroma legitimacije, vabi mestni domovinski urad, naj se zglase v dneh od 27. do 30. t. m. med uradnimi urami v tem uradu, soba št. 50, v II. nadstr. desne hiše magistrata zaradi prevzema novih poslovnih knjižic ali legitimacij.
1 Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja priredi družabni izlet na Lisco v nedeljo, dne 9. junija. Prijave in informacije v trgovini Karnič-nik v Nebotičniku. Prijatelji Posavčanov dobrodošli!
1 Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani
se tem potom najtopleje zahvaljuje članom radijskega orkestra v Ljubljani za poslanih 200 din, ki so jih darovali namesto venca za tragično preminulega ing. Zlatka Najžarja ligi v protituberkulozne namene.
1 Ocenjevanje zlatnine in dragul|ev v mestni zastavljalnici je odslej vsak dan samo od 10.30 do 12.30 Zaradi bolezni in vojaških vaj mestna zastavljalnica namreč nima dosti strokovnjakov in zato opozarja občinstvo, naj samo med omenjenimi urami prinaša zlatnino in dragulje ocenjevat.
1 Plemenilno postajo v Ljubljani so odprli te dni. S tem je bila vsaj za enkrat zadovoljivo rešena dolgoletna želja naših konjerejcev v Ljubljani in njeni okolici, ki so stalno poudarjali pomanjkanje take postaje v Ljubljani. Vodstvo je moralo prebroditi velike težkoče, pa vendar mu je zaradi njegovega velikega napora in požrtvovalnosti uspelo, da odpre tako postajo ravno v Ljubljani, kar je posebno važno za konjereice ne samo v mestu Ljubljani in njeni okolici, ampak tudi za vse ono, ki se resno in strokovno pečaio s konjerejo. Ple-menilna postaja, ki ima svoj sedež na Cesti na Loko št. 4 (Trnovo), ima za sedaj tri žrebce, med drugimi tudi srednje težke pasme, domače zreje, iz okolice Ljubljane, ki so posebno prigodni za kmečko konjerejo. Vsi strokovni koniereici so vabljeni, da se te plemenilne postaie poslužujejo v največji meri. Informacije dobijo Dri zgorai omenjenem naslova.
DEP0TC0SM0CMEMIA ZAGREB SMIČIKLASOVA23
1 Zanimiva novost po ljubljanskih kavarnah.
Nekatere ljubljanske kavarne, ki se zelo trudijo, da bi nudile svojim gostom čim več udobnosti, so si te dni omislile nove mape za časopise in revije, ki so zanimiva posebnost. Mape so elegantno vezane v celcm usnju, opremljene na sprednji strani z ličnimi napisi, sliko ali grbom kavarne. V notranjosti map so razvrščeni oglasi elitnih ljubljanskih in drugih tvrdk, podjetij in ustanov. Oglasi so tiskani v treh barvah tako lično, da predstavljajo višek zmogljivosti našega tiska. Mape so pravi mojstrski grafični izdelek. Gostje ogledujejo novi izdelek z največjo pozornostjo in tako se ob priliki vidi, kako uspešna je pravilna reklama, če je prednešena v taki lični in privlačni obliki. Oglase v mapah je tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, mape pa je prav umetniško vezala in v celoti izdelala Nova knjigoveznica. Oba zavoda sta s tem dokazala svojo izredno kvalitetno sposobnost. Izdelek je priredil reklamni strokovnjak, gra-fičar Gabrijel Čuden, ki se je s tem uvrstil med najodličnejše propagatorje reklamne umetnosti. Kavarne so z novimi mapami pridobile lep predmet, ki bo razveseljeval njihove goste.
1 Barometer se je dvignil in obetajo se nam lepi sončni dnevi. Kopališče SK Ilirije je že dalj časa popolnoma pripravljeno, da sprejme prvo letošnje goste-kopalce. V nedeljo, 26. t. m., bo prvi kopalni dan na Iliriji.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarcc naravne irranz-Josel« grenčice.
1 Lastniki ur naj se javijo policiji. Urar Roman Meršol, stanujoč na Glincah, Tržaška cesta št. 50, je nedavno umrl. Zadela ga je kap. Na zahtevo in intervencijo strank se je policijska uprava odločila, da je pregledala Meršolovo zapuščino, posebno vse ure, ki so mu bile dane od raznih strank v popravilo. Ure je policija sedaj zasegla in jih shranila na Bleiweisovi cesti. Lastniki ur so pozvani, da si v sobi št. 24 v III. nadstropju policijske uprave pri g. Tomicu ogledajo ure. Lastnikom bodo ure vrnjene.
1 Pomlad in razposajenost mladine sta že naravna druga, vendar bi pa živahnost mladine tudi pomladi ne smela skakati previsoko ter se spreminjati v razuzdanost. Vsakdo je vesel mladine, ko se raduje pomladi na soncu in zraku, vendar pa pri tem mladina ne sme delati škode in pustošiti po polju in gajih. Kdo je temu kriv, da ljubljanska mladina pomeče več cvetja po cestah, kakor ga vsa Ljubljana potrebuje za okras domov, ne bomo razpravljali. Tudi o tem ni več treba govoriti, kdo je v prvi vrsti kriv, da mladina lomi veje cvetočega drevja in dela veliko škodo po mestnih nasadih, saj je bilo o tem že dosti sklepov, anket in konferenc skoraj brez uspeha. Ljubezen do pri-rode je treba pač vzgajati in vzgojiti! Očividno se pa tudi dogaja, da odrasli uče mladino s svojimi zgledi, kako je treba pustošiti lepoto pomlajene prirode. Kdor sam ne ljubi in se ne zna poglobiti v čudeže stvarstva, temu je tudi zaprta pot do mladih src. Pravi prijatelj prirode že sam brez vzpodbud in predpisov množi v mladih srcih prirojeno ljubezen do lepote. Zaradi razuzdanosti mladine se zgraža vsa dobra Ljubljana, saj pred ljubljanskimi paglavci ne zdrže niti tisočletni rimski zidovi na Mirju. Komaj je bil rimski zid re-stavriran in komaj je ozelenela posejana trava na njem, ga je že pričela spet podirati naša zorna, ljubka mladina s takim uspehom, da bi lahko tekmovala s Huni. Nič ne rečemo o nadzorstvu mladine in o njeni vzgoji, ker je vse natanko po predpisih in dolžnostih, zato pa opozarjamo občane in davkoplačevalce na škodo, ki jo dela mladina na račun njihovih žepov, ter prosimo vse prijatelje prirode, naj sama pomaga paziti na razuzdano mladino.
1 Tatvine koles na dnevnem redu. Poročali smo že včeraj, da je bilo ta teden policiji prijavljenih že pet tatvin koles. Prve dneve v tem tednu so se tatovi spravili na novejša in boljša kolesa, sedaj pa so se tatovi zadovoljili tudi s starimi. Ukradenih je bilo pet starih koles v vrednosti 2.800 din. Milanu Majniku je bilo izpred neke trgovine na Celovški cesti odpeljano črno pleska-no, 800 din vredno kolo znamke »Ema«. — Na cesti na Brdo pri Viču je bilo Alojziju Ambrožu iz shrambe ukradeno 700 din vredno kolo znamke »Dolina«. — Valentinu Geigerju je neznan tat z dvorišča hiše št. 67 v Novih Jaršah izmaknil 500 din vredno kolo znamke »Cebero«. — Tudi Aleksandru Ambrožu na Brdu pri Viču je tat odpeljal 500 din vredno moško kolo znamke »Diirkopp*. — Iz veže pred Škofijo št. 11 je nekdo odpeljal Martinu Jurečiču 300 din vredno kolo znamke »Pa-nax«. Vsa ta kolesa so bila ukradena v sredo, dne 22. t. m. Ta dan zaznamuje pravi rekord v tatvinah koles. Na delu je posebna organizacija kolesarskih tatov, ki potem kolesa prodajajo na deželo.
1 Prijet mlad žepar. Iz Bosne ie primahal v Ljubljano mlad dečko Franjo Bjclič, ki je že izvežban v žeparskotatinski stroki. V četrtek je gledal v Vegovi ulici procesijo. Pristopil je k nekemu gospodu in se ga pritisnil. Spretno mu je izmaknil iz notranjega žepa suknjiča denarnico, v kater; je bilo 150 din gotovine. Gospod je še o pravem času opazil tatvino in stekel za žeparjem, ga prijel in izročil stražniku. Žepar je nastopil v družbi tovariša, ki je bil tudi aretiran.
Ježica
Koncert slovenske narodne pesmi, katerega priredi domači cerkveni pevski zbor pod okriljem KPD, bo, kakor smo že poročali, v nedeljo, dne 2. junija t. 1. ob pol 4 popoldne v Cerkvenem domu na Ježici. Program vsebuje izključno priznane domače skladatelje, katerih dela melodično ka-kar akordično ustrezajo čutu preproste ljudske duše. Gmotni namen koncerta je, da se čim orei uredi povečana župr.a cerkev.
fe MAR I BOR
Dela v mariborski stolnici
Stroške za večino teh del je prevzel lavantinski škof
Maribor, 25. maja.
V mariborski stolnici se vršijo že precej časa obsežna dela, ki jih občinslvo l velikim zanimanjem spremlja. Ta dela se vršijo pod vodstvom inž. arh. Mušiča, izvaja pa jih podjetje Šlajmer A Jelene. Stroške za večino del v notranjščini stolnice je prevzel lavantinski vladika dr. Tomažič ter je s tem pokazal, kako inu je veliko ležeče na tem, da se lavantinska stolhica preuredi tako, da bo res v čast in ponos vsej škofiji.
Najvažnejše delo, ki se sedaj v stolnici vrši, je preureditev romanskih arhivolt. Ta preureditev je zvezana z ojačenjem zidov nad oboki z železo-betonskimi prekladami. Pokazalo se je namreč proti pričakovanju, da je zid zelo slab ler je peščen kamen, iz katerega je zgrajen, že močno pre-percl. Nastopilo je tako imenovano starostno krčenje zidu (zid se grbanči kakor stara koža), kar ni čudno, če se u|>ošteva, da je zidovje staro že nad 400 let. Pokazala se je potreba, da se celo gradbeno telo temeljito pregleda ter se z današnjimi tehničnimi sredstvi ojača in ohrani. Z natančnim pregledom so bila ugotovljena vsa mesta, ki so slaba ter so bile podvzete potrebne mere, da se ojačijo. O vseh teh posegih se je gradbeno vodstvo posvetovalo z znanim strokovnjakom univ. prof. dr. inž. Kralom, ki si je započeta dela sam ogledal. Na drugi strani pa imajo ta dela tudi velik umetniško arhitektonski poudarek, saj bo glavna cerkvena ladja i obema stranskima vse bolj povezana z enakomernimi polkrožnimi odprtinami, kakor pa doslej, ko je bila zvezana z zgolj slučajnimi odprtinami. Ojačitvena dela so v glavnem že končana. Trenutno se ojačuje še zadnji lok na južni strani ladje ob zvoniku, ki zahteva pri delu največjo pažnjo. V njegovi neposredni bližini se je namreč verjetno v dobi baroka zrušil zvonik ter je uničil del stropa južne stranske ladje.
Po končanih ojačitvenih delih se bo začelo še
Otroški dnevi od 26. maja do 2. junija
26. maja (nedelja), ob pol II: Predstava lutkovnega gledališča v Narodnem domu. Vstopnina 2 din. — Ob 15: Predstava lutkovnega gledališča v zavodu šolskih sester v Gosposvetski ulici. Vstopnina 2 din. — Ob 15: »Trnuljčica«, predstava za deco v Narodnem gledališču. Dramske cene.
31. maja (petek) ob 15: »Trnuljčica, predstava za revne otroke tukajšnjih ljudskih in meščanskih šol v Narodnem gledališču. Brezplačno. Vstopnice se dobe po šolah. — Ob 20: Slavnostna akademija v Narodnem gledališču. 1. Uvodna beseda; govori predsednik krajevnega odbora Unije dr. J. Pihlar. 2. Elvira Kraljeva: Recitacije. 3. Anatol Manosev-ski: Petje. Pri glasovirju prof. V. Mirk. 4. Jelka Igličeva: Petje. Pri glasovirju prof. V. Mirk. 5. Go-jenke zavoda šol. sester: »Od Vardarja do Triglava«. 6. Mariborski trio: Dvorak: Dumsky-trio op. 90. Dramske cene.
2. junija (nedelja) ob 11: Koncert »Malih harmonikarjev« in pevski nastop obeh deških meščanskih Šol (V. šušteršič in V. 2ivko) v parku. Vstopnina 1 din.
t Terezija Vračko
V petek je zn vedno zatisnila svoje trudne oči pri svojem dobrem sinu v Mariboru blaga Vračkova mamica. Kdor je imel priliko natančneje spoznati rajno gospo, je moral občudovati njen blagi, vedno veseli značaj, njeno dobrosrčnost ter veliko gostoljubnost. Blaga gospa so je rodila pri trgu Sv. Lovrencu na Pohorju in je dočakala lepo starost 83 let. Izhajala je iz znane Voitove hiše. Že zgodaj se je poročila s kasnejšim nadučiteljem Ivanom Vrač.kom, ki je nazadnje služboval pri Sv. Andražu pri Leskovcu. Njun srečni zakon je Vsemogočni blagoslovil s številnimi otroki, od katerih so starše preživeli le štirje: najstarejši Jožef je hišni posestnik v Mariboru, drugi je profesor v Celju, tretji trgovec v Celju, hčerka pa je poročena z učiteljem g. Šeronom v Ptuju.
Pokojnim je bila prežeta z globoko vero ter iskreno ljubeznijo do svojega naroda in je zatorej tudi svoje otroke modro vzgajala v pravem kršč. duhu in narodni zavednosti, bila je res pravi vzor slovenske katoliške žene in matere. Najhujši udarec je blagi materi prizadela prerana smrt njenega prvorojenca Evalda, bivšega župnika v Št. 11 ju in znanega borca za pravice obmejnih Slovencev.
Poslednja lela svojega vzglednega življenja je blaga pokojnica posebno goreče posvetila svojemu Bogu, ki se ga je vselej oklepala z otroško ljubeznijo. Vsak dan je zahajala v zeodnjih jutranjih urah v hram božji in molila goreče za sebe in za svoje. Zdaj pa sniva njeno izmučeno telo večni mir in njena duša uživa rajski blagor ter priporoča Gospodovi priprošnji vse nas ostale, pred katerimi je odšla v večnost v znamenju goreče vere. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožalje!
m Tclovske proccsije v 6tolnici se je udeležil kot predstavnik vojaške oblasti poveljnik mesta g. general Golubovič, kar 6mo pomotoma izpustili.
m »Pavlihov oder« iz Ljubljane, prvo slovensko gledališče z ročnimi lutkami, gostuje danes v Mariboru z dvema predstavama: oh pol 11 dopoldne bo predstava v Narodnem domu, ob 3 popoldne pa pri šolskih sestrah. Zanimanje za to gostovanje je zelo veliko Ne samo otroci, tudi odrasli bodo dobili pri teh svojevrstnih predstavah obilo užitka in zabave!
m Otvoritev Park kavarne v nedeljo 26. maja.
m Danes se poročita v Ljubljani v trnovski cerkvi g. Ivan Meljo. prokurist podružnice Zadružne gospodarske banke v Mariboru ter agilen delavec v fantovskem odseku, in gdč. Angelca Simno-vec, zasebna uradnica v Ljubljani. Mlademu paru iskrene čestitke.
m Nabiralna Jikcija Protituberkulozne lige je dosegla v Mariboru sedaj že 10.000 din. Pri nabiranju na Te!ovo 60 sodelovali dijaki in dijakinje II. dekliške ter I in II. deške meščanske šole ter še nekaj pridne dcce z drugih šol. Nabrali so 2800 din. PT liga se iskreno zahvaljuje vsem za sodelovanje zlasti dijakom in dijakinjam, potem ravnateljem navedenih zavodov Finku, Rodetu in Levstikovi ter strokovni učiteljici Emi Kosi za njeno osebno zanimanje. Posebno zahvalo pa izreka občinstvu, ki je pokazalo svoje dobro srce in odprto roko za trpečega bližnjega.
m Imejiftlji gledaliikih blokov se opozariaio, da izrabijo te bloke, ker bi jim sicer zapadli. Gledališka sezona se bliža koncu ter je na sporedu le š« neka) dramskih predstav, opera *Pics v maskah« ki nastop ljubljanskega balet*.
ta mesec z odpiranjem starih lokov. Prvotno se je mislilo, da bi se pustila obočna konstrukcija v kamnu odprla. To pa se je izkazalo kot nemogoče, ker je zelo slabo obokana in tudi ne bi dosti estetsko pridobila. Pri odkrivanju starih lokov so prišla na dan Iri kamnoseška znamenja, vklesana v obočne kamne. Po svojem stilu so ta znamenja pozna gotika in je verjetna domneva, da so tedaj ojačevali posebno slabe partije romanskih lokov ler so le obnovljene kamne opremili s kamnoseškimi znamenji (dve znamenji sla velika črka S, eno pa velika črka N). Znamenja so samo na dveh lokih, na ostalih pa se ni našlo ničesar ter je tam tudi kamen v boljšem stanju, iz česar sklepajo, da je bila prvotna konstrukcija romanska, v tej dobi pa se Jari nas kamnoseška znamenja še niso uporabljala.
V zvezi s temi deli se bo izpopolnila vsa notranjost stolnice ter pride kot prva na vrsto re-barokizacija prižnice, ki bo po odstranitvi vseh psevdogotskih dodatkov zaživela zopet v svoji |x>lnokrvni baročni obliki. Prižnica bo dobila tudi nove položnejše stopnice.
Pred tednom dni se je vršil v stolnici v prisotnosti strokovnjakov mestnega električnega podjetja tudi preizkus električne razsvetljave, ki je bil nujno potreben iz enostavnega razloga, ker predstavlja umetna razsvetljava cerkvene notranjščine popolnoma individualen problem, ki se ga ne more šablonsko obravnavati. Načelo razsvetljave je rešeno tako, da bo presbiterij indirektno razsvetljen s pomočjo reflektorjev, ki bodo metali svetlobo na lepi rekonstruirani gotski rebrasti strop in bo vse ostalo pod njim le v refleksn isvetlobi s stropa. Nasprotno pa bo ladja razsvetljena s pomočjo stropnih lestencev v umetni obrtni izdelavi, tako da bo ostal strop mračen. Kakor se arhitektura požene iz cerkvene ladje v presbiteriju kvišku, da dobi ves svoj poudarek v glavnem cerkvenem prostoru, tako naj tudi temu verno sledi zalet svetlobe.
m Zadnji dan razstave mariborskih slikarskih
umetnikov je danes. Opozarjamo, da bo danes dopoldne ob pol 11 vodstvo po razstavi.
m Dekliški krožek v Studencih priredi drevi ob 8 v samostanski dvorani proslavo s pestrim sporedom. Matere in vsi drugi vabljeni.
m Ljudska univerza. Redni letni zbor Ljudske univerze se preloži na sredo 29. maja ob 20. Vršil se bo v predavalnici na Slomškovem trgu.
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD opravlja danes dr. Alfonz Wank-miiller, Frančiškanska ulica 8 III.
m Žrtev strele. Včeraj smo poročali o hudi nevihti, ki je v petek popoldne divjala nad Mariborom. Udarjala je strela, ki je zahtevala žal tudi človeško žrtev V Kungoti je udarilo v skupino cestnih delavcev. Mrtev je obležal 19-letni Ivan Kragl iz Studencev, dočim sti bila en delavec ter neka kmetica omamljena ter 60 ju prepeljali v mariborsko bolnišnico. Iz Dobrave pri Teznem so pripeljali v bolnišnico 13-letncga Alojza Javorška, katerega je 6trela čisto osmodiia. Velike sitnosti je povzročila nevihta v električnem omrežju, ker so 6trele po-
Celjske
e P. Leopold Orbavec — srehrnomašnik. 25-
letnieo inašništva obhaja p. Leoi>old Grbavec, rodom iz Hercegovine. Po končanem gimnazijskem študiju, ki ga je končal z odličnim uspehom, je stopii v kapucinski red, po noviciatu pa v bogoslovje. Novo sv. mašo je bral 30. maja 1915 na Reki. Po preobratu je moral g. Polde zaradi svojega jugoslovanskega delovanja na Reki v jugo- . slovansko ilirsko provinco. V Celju deluje že polnih 15 let. Po smrti o. Stanislava — bolniškega | duhovnika leta 1935, je predstojništvo določilo za njegovega namestnika o. Leopolda. Tu deluje g. Polde že n let v splošno zadovoljnost samostanskih predstojnikov, bolniške uprave, posebno radi pa ga imajo bolniki, katere obiskuje dan za dnem in jih očetovsko ljubi, tolaži in daje duhovnih moči. Kolikokrat mora vstati ponoči ob vsaki uri, ko ga pokliče zvonec, da pohiti k bolnikom, ki žele ob težki ali celo smrtni uri duhovnika. P. Polde vse to rad stori in ne toži. Koliko dobrega stori p. Polde, ve Bog, ki bo tudi poplačal njegovo delo. Delo o. Leopolda pa ni omejeno fpmo na bolniško službo v bolnišnici. Očeta Leopolda žele in vabijo tudi na pomoč na župnije, kjer je znan po svojih krasnih cerkvenih govorih, saj skoro ni nedelje, da ne bi pridigoval. Pa tudi njegovo spovednico mnogi prav radi obiskujejo, ker najdejo tu tolažbo. P. Leopold, rodom Hercegovec, perfektno obvlada več jezikov. Zadnja leta ima tudi važno funkcijo provincial-nega tajnika kapucinske ilirske province. — Ob lepem jubileju o. Leopoldu čestitamo in prosimo Boga, da ga nam ohrani še mnogo leti
c Gostovanje ljubljanske opere v Celju. — Ljubljanska opera bo uprizorila v torek 28. maja ob 8 zvečer ob priliki proslave 39. p. p. narodno opero »Gorenjski slavček«. Vstopnice se dobe v Slomškovi knjigarni!
c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, poziva svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži sv. maše dne 28. maja ob 8 v cerkvi sv. Daniela v Celju.
c Odbor zadruge Kmečke pomoči v Celju. — Kmečka pomoč v Celju, o kateri smo že poročali, da se je ustanovila, se je močno razširila in je v treh tednih pridobila že okrog 300 članov. Okrožno sodišče v Celju je kot trgovsko sodišče potrdilo pravila Kmečke pomoči. V upravnem odboru Kmečke pomoči so: predsednik dr. Anton Ogrizek, podpredsednik Leopold Svetličič, odbornik Josip Plevčak, njihovi namestniki: dr. Franc Mo-zer, Miha Toržati, Franc Korban. V nadzorni odbor so izvoljeni: Franc Šek, dr. Kajetan Ganter, Franjo Vehovar, njihovi namestniki so: Vaclav Vrabič, župan, Stoprce pri Rogatcu, Ivan Turk, župan, Šmarje pri Jelšah in banski svetnik in posestnik v Št. Petru pod Sv. Gorami Alojzij Zorenč.
c Dražba trgovske hiše z znano restavracijo Pri angelju« bo pri celjskem sodišču prihodnji torek. Zaradi nalaganja gotovine je zanimanje veliko.
c Volitve obratnih zanupnikov na regulaciji Savinje so končane. Vložena je bila samo lista ZZD in vsi zaupniki pripadajo tej skupini. Na I regulaciji je zaposlenih nad 80 delavcev.
c Današnji šport. Na olimpovem igrišču v Gaberjih bo danes ob pol 5 finalna tekma za prvenstvo nogometne zveze med SK Olimpom in i ISSK Mariborom.
škodovale transformatorske naprave na Fali, v Radvanju in v mariborskem omrežju.
m Da ne bi šla kobila na »orožne vaje« je ponaredil 36-letni posestnik Jožef Raušl iz Savcev plemenilni list, s katerim je dokazal pri naborni komisiji, da jc njegova kobila že 6 mesecev breja ter je kot takšne po predpisih ne morejo pozvati na »orožne vaje«. Sleparija pa je prišla na dan in Raušl je prišel pred okrožno sodišče, ki mu je včeraj prisodilo 3 mescce zapora, pogojno na 3 leta ter 300 din globe.
m Dve kolesi najdeni. Policija je dobila dve najdeni moški kolesi. Enega je našel trgovski potnik Stefančič Josip na dvorišču hiše št. 2 v Gosposki ulici, drugega pa je našel policijski stražnik na vrtu gostilne »Pri lipi« v Gregoričevi ulici.
m 3 leta za uboj. Pred malini senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila včeraj razprava proti 26-Ietnemu Jakobu Koledniku iz Paradiža pri Sv. Barbari v Slov. gor. Dne 21. marca je Kolednik popival v Paradižu po raznih vinogradih, nazadnje se je prizibal vinjen v klet posestnika Franca Kelca. Tudi tu 60 mu ponudili poti. Kolednik je začel zafrkavati Jožefa Potočnika, ki se je razjezil ter je izzivalcu prisolil zaušnico. Kolcdnik je planil kvišku, potegnil nož ter se zakadil v Potočnika. Zabodel ga je v levo stran prsi ter mu prerezal 6rčne žile, da je nesrečnež v nekaj minutah izkrvavel. Kolednik je bil obsojen na tri leta strogega zapora ter tri leta izgube častnih pravic.
Gledališče
Nedelja, 26. maja ob 15: »Trnjulčica«. Prireditev Krožka žisn zadrugark. Ob 20: »Gejša«. Gostovanje g. J. Povhcta. Zadnjič znižane cene.
Svetinje-Jeruzalem
Mnogo truda je bilo treba, mnogo polen, ki so nam jih iz bogve kakšnih nagibov metali pod noge, je bilo treba odstraniti, da smo dosegli preimenovanje žel. postaje Ivanjkovci v Svetinje-Jeruzalem. V nedeljskem »Jutru« je nekdo hotel še za konec vsemu dati duška svoji onemogli jezi in poraženosti. Dovolj smo svojo zahtevo po preimenovanju utemeljili tudi že na tem mestu, zato se ne bomo spuščali v ponovno utemeljevanje in zavračanje navedb »Jutrovega« dopisnika. — Nobenemu ne bo več treba spraševati, kje naj izstopi iz vlaka, če bo hotel v Jeruzalem ali k Svetinjam po vino ali na izlet. — Hvaležni smo vsem, ki so se pri tem delu udejstvovali in ga omogočili. Tisti, ki pa so v »Jutru« izražali svojo nezadovoljnost, pa naj si tudi oni članek shranijo v veliko ropotarnico svojih polomov I
Gornja Radgona
Odbor za postavitev spomenika padlim junakom in Maistrovim borcem v, Gor. Radgoni obvešča vse vabljene organizacije in ustanove kakor tudi posameznike, da se zaradi naredbe notranjega ministra svečano odkritje spomenik, določeno za nedeljo, dne 2. junija t. 1., ne bo vršilo, ter je svečanost preložena na nedoločen čas.
Vransko
Telovadno akademijo priredita prihodnjo nedeljo, dne 2. junija t. 1., po večernicah v Slomškovem domu Fantovski odsek in Dekliški krožek na Vranskem. Spored je zelo pester in bo gotovo vsakemu ugajal. Zato vabimo vse naše prijatelje in ljubitelje mladine, da pridejo na našo prireditev od blizu in daleč. Začetek bo točno ob treh popoldne.
novice
e Atletski miting SK Celja se prične danes ob 10 dopoldne na Glaziji.
c Novi grobovi. V Gaberjih v Lastnem domu 16 je umrla 79 letna Uršula Ratajc, v bolnišnici pa 42 letna Stanislava Cerar iz Zatnaliča pri Laškem in 40 letni natakar brez stalnega bivališča in brez posla Jakob Štamolj. Naj v miru počivajo I
c Sin zabodel z nožem svojo lastno mater. V
Rečici ob Šmartnem ob Paki se je 2U letni Alojzij Pustoslemšek napil in v vinjenosti pograbil nož ter ga zasadil v trebuh svoji lastni 65 letni materi. Ranjeno mater so pripeljali v celjsko bolnišnico.
c V vodovodov lijak je skrila ukradeno zlato verižico. Služkinja Lata L. v Celju, ki je služila že dalj časa pri neki ugledni družini, je ukradla krasno zlato verižico z briljanti. Ko je opazila, da je padel nanjo sum tatvine, je verižico skrila v vodovodov lijak. Pri aretaciji je tatvino priznala. Izročili so jo sodišču.
c Na vrtu je zakopal 1700 din ukradenega denarja. Karel Č., brezposelni ključavničarski pomočnik ukradel svojemu sostanovalcu Antonu M. na Spodnji Hudinji pri Celju 1700 din. S lom denarjem se je odpeljal v Dobrno in tu popival po gostilnah. Prenočil je pri nekem Žagarju. Da bi ne našli pri njem denarja, ga je zakopal na vrtu v zemljo. Pri delu pa so ga opazili in to s|ioro-čili orožnikom. Orožniki so takoj aretirali tata in ga izročili sodišču.
Padalec iz letala v svoji primerni uniformi, v kakršno so oblečeni nemški padalci.
Ptuj
Tatvina. Pred pošto je bilo ukradeno kolo znamke »Steyr« strojniku Ivanu Molnarju. Kolo ima evidenčno številko 186486. Če bi kdo o njem kaj zvedel, naj javi to bližnji orožniški postaji ali policiji v Ptuju.
Mestno poglavarstvo razglaša: V smislu odredbe ministrstva za trgovino in industrijo opozarjamo vsa obrtna podjetja z motornim pogonom na tekoče gorivo, da morajo po čl 41 naredbe štev. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva z dne 17. febr. 1940, Službeni list štev. 85-18, najdalje v šestih meseci hod dne uveljavljenja te naredbe, t. j. 1. sept. t. 1., preurediti svoje naprave na pogon z domačim gorivom ali jih usposobiti za uporabo druge vrste pogonske sile. če bi tekočega goriva primanjkovalo. Opozarjamo pri tem na siceršnje kazenske posledice po § 28. uredbe o te-kočent gorivu. Vsa v poštev prihajajoča obrtna podjetja morajo sporočiti najkasneje do 1. julija t. 1. neposredno VIII. odd. kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, je-li preureditev motorjev na uporabo domačega goriva že izvršena, odnosno je-li v teku in kdaj bo po pričakovanju izvršena.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
Že zopet nered pri dostavi »Slovenca«! Zadnji četrtek, na praznik sv. Reš. Telesa, smo bili pri nas vsi naročniki in kupovalci »Slovenca« brez njega. Celotna naklada je dospela šele v petek. Prizadete in predpostavljene javno prosimo, red tudi za nas!
Godbo na pihala so pred kratkim osnovali naši fantje. Pri telovski procesiji so že prvič nastopili.
Izlet FO bo danes teden !2. jun.) na Sladko goro in v Rogaško Slatino. Odhod s kolesi ob sedmih izpred cerkve.
Narodni dan lovrenške farc, posvečen domovinski in državljanski vzgoji, proslavimo 9. junija. Takrat bo tudi vprizoritev pretresljive češke drame »V temoti«.
Svoje šolarske šmarnice imajo vsako jutro naši šolarji. Darujejo jih za mir na svetu in našo domovino.
Komarska nadloga, posebnost našega kraja, je sitna in nezdrava posebno ponoči. Zato prosimo za ureditev Poljskave in izsušitev gmajne!
Za novo bogoslovje so na gostiji Pernat Franc in Peršuh Matilda zbrali 6vatje 165 din.
Trbovlje
Nedeljsko delo na občini. Občinski nameščene! imajo po novi županovi odredbi delovni čas od 8 do 12 in od 14 do 18 in tudi vsako nedeljo in vsak praznik od 8 do 12, in sicer brez posebne odškodnine. Po potrebi pa se jih bo klicalo na službo tudi izven zgoraj odrejenega časa. Da se v izrednih razmerah kliče uslužbence na delo tudi izven določenega časa, je razumljivo, da se pa redno ob nedeljah in praznikih dopoldne na občini mora delati, pa ni prav in tudi proti do sedaj veljavnim zakonitim določbam.
Kolesarji, ki so prijavili svoja kolesa na občini, naj gredo po prometne knjižice na občinski prijavni urad.
Občinski proračun za novo proračunsko leto je razgrnjen in na vpogled davkoplačevalcem. Proračunska seja pa bo v četrtek, 30. maja, ob 16.
Strog pasji kontumac je razglašen v občinah Trbovlje, Ilrastnik-Dol in Loka za pse in mačke.
Kino Društveni doen predvaja film o zrako-plovstvu »Kraljica zraka« z dodatkom o evhari-stičnem kongresu v Ljubljani.
Britanski rušilec »H. M. Cossack* je priplul v pristanišče. Na krovu je 300 mornarjev, ki so bili reiej
z ladje »Altmark«.
Izlet ¥ Prešernovo domačijo
Ko gre Marija čez naše travnike in njive, povsod požene novo življenje, koder je stopila njena noga in jc njen pajčolan zbudil tople sapice. Takrat pravijo ljudje, da je prišla vigred v deželo. Ko je nekoč tako hodila čez naše kraje, sc je njeno oko veselilo svežega zelenja in lepega cvetju, njeno uho se je rn-dostilo petja ptic in njena duša je dajala hvalo Bogu, ki je ustvaril tako čudovit svet
Vprašala je v zgodnji pomladi cvetko, podobno sonfkn z žarki, mlečnobele barve, vmes pa kot kapljice krvi, ki je v števliu kot je zvezd na nebu pokrivala komaj zeleno trato: l »Kako ti je ime?«
Nagovorila jo je tako kot se vprašujejo med seboj otroci, ki se ne poznajo, a se vsi ljubijo.
»Marjetica mi pravi slovensko ljudstvo,« je odgovorila skromno in se obrnila s svojo cvetno košarico proti toplemu soncu. In Marija je
Prošnja ljubi majnišl^i Gospe
Zvonček kliče nas in vabi k Tebi, ma.jniškn Gospa, tja v svetišče najsvetejše, kjer ljubezen je doma.
Naši vzdihi o, Kraljica, tam ne najdejo meja, Ti edina le razumeš stisko bednega srca.
Časi silni, časi težki glej, nam stiskajo duha. Tvoja roka le dobrotna v stiski tej pomoč ima.
O, ne daj, Marija, Mati, da klicali bi zaman Pomočnico Te kristjanov, ki ne vedo, kod ne kain.
Spomni Sina zdaj obljube, ki jo dal je nekdaj sam, ko je bil dejal: »Svoj mir vam zapustim, svoj mir vam dani!«
(Kešes Rafaela.)
blagoslovila nežni cvet in ljudstvo, ki tnko zvesto misli nanjo.
Tako ta zgodnja, nezavarovana cvetka, podobna pogačicam ali cukrčkom pobeli vsako pomlad naše travnike, pa tudi na vrtovih raste v žlahtnih vrstah. Na desetine cvetnih listkov ima, v sredi pa zlato sonce. Bele listke pulijo otroci in odrasli in govore pri vsakem začarane besede: »Sreča« — »Nesreča«, »Ljubi me« >— »Ne ljubi me«.
»Kaj si želiš od mene, moja drobna cvetka?« jo je Marija vnovič vprašala, ko se je njeno oko dovolj napaslo lepote.
Marjetica je odvrnila: >Želim. da bi se otroška igra z mojimi listki za ljudstvo, ki me tako lepo po Tebi imenuje, izšla tako, da lx> njemu in Tebi všeč.. «
Nato je Marija blagoslovila še njeno globoko in dobro srce.
Pozneje, v času velikega travnato nn travnikih zraste visoka in bujna trava, se seveda nizke, pritlične marjetice morajo skriti, če jih poprej ne popase kravica, pohodijo otroci, ki
skačejo in se igrajo na trati, ali je ne vzame ostra kosa. Takrat morajo tudi vse cvetlice, ki hočejo imeti dovolj soncu in zraka, zrusti na višjih pecljih. lako vidi naše oko velike bele marjetice s snežnobelimi, u manj številnimi cvetnimi listi — usodna odločitev je na njih pač še prej pri kraju...
V tem času pride Marija drugič v naše kraje, že vsa ovenčana s cvetjem. Takrat je že toplo in hodi raje po senčnem gozdnem hladu. Tam je nekoč njeno oko odkrilo med močnimi zelenimi listi drobne kraguljčke, nabrane na tenkem stebelcu. Ko se je Marija približala cvetlici in jo pobožala z drobnimi kot zgubljen vetre lahnimi prstki, jo je omamil presenetljiv vonj.
»Kako ti pravi pobožno slovensko ljudstvo?«
»šmarnica,« je odcingljala cvetka. »Zvonim in dehtim v najlepšem mesecu majniku, Tebi na čas.t.«
»Blagoslovljena nn veke...« je hotela že reči Marija, a je zagledala solzo na najvišjem kraguljčku. Ostala je tam od dežja ali nočne rose.
»Ali morda nisi srečna...?«
»Večno bi hotela tu v samoti nn vlažnih tleh cvcteti in Tebi zvonkljati, u ljudje me vso potrgajo ali me pa srnice sneclo.«
»Dam ti varovalno sredstvo: ljudje in živali bodo vedeli, da si strupena, čeprav si v resnici kraljica mojih cvetk...«
Od meseca maju dalje se vse cvetlice veselijo Marijinih obiskov in oblečejo svoja najlepša svatovska oblačila, najraje z. belo nedolžno barvo, in Marija se radosti splošnega prebujenja, tudi v srcih vseh dobrih ljudi.
Spet je nekoč v rožniku stopala Marija po mehki poljski stezi, na kateri je sedel pastirček in na vrvi držal kravico, ki je zadovoljno mulila travo. Marijino veselje nad lepoto cvetja je prešlo vanj, da si je pope val preproste slovenske pesmi o zemlji, zelenju in rožah. Tedaj zasliši pridušeno ihtenje in prisluhne:
»Kdo joka?«
»Jaz,« se naivno oglasi skromna trava, ki je na drobnih nitkah imela obešene rjavkaste kroglice, podobne biserom ali solzam.
»Zakaj pa...?«
»Zato, ker nimam lepe obleke, da bi me kdo pogledal in pohvalil. Joj, kako mi je luido!«
Zasmilila se je trava pastirčku in še sam je zajokal z njo. Ko pa se je pomiril, je zaslišal kot v sanjah nežen glas svojega usmiljenega srca:
»Imenuj jo Marijine solze!« Bila je Marija, ki se ji je skromnost trave tako priljubila in je spregovorila v pastirčkovih ustih.
Tbda na vrtu ali v lončkih raste dišeč grm, ki ga vsi poznate, tudi on nosi Marijino ime: rožmarin. Vse umetne dišave so nič proti njemu! Vsajen celo brez korenine požene, če je dan iz pravega srca: dajemo ga l>o vršičkih ali kitah v spomin ljubezni, fant gre z njim nu prsih branit domovino, nosita ga ženin in nevesta nn poročni poti, z njim škropimo blagoslovljeno vodo ali vino in k polnoč-nici ga nosimo, prevlečenega z zlato peno. Rožmarin nima svatovske obleke, nima mavrično pestrih barv. a Marija mu je vdahnila svojo maziljeno sapo, ki jo sproži že najrahlejši dotik ali vetre.
Po blagodišečem vonju so mn podobna še Marijina peresca: tako preprosta, kje v kotu vrta skrita peresa, brez cvetja in okrasa, n prijetno dehteča. Bog ve, katera usta so jih tako lepo poimenovala!
In tako gre vrsta Marijinih cvetlic v neskončnost in živa ljudska domišljija jim plete vedno znova oesiiiško okrašena imena.
(Leop. Stunek.)
Rdeči tulipani -
je vanjo preselila prejšnja družina iz Prešernovega rojstnega doma. Stari dom pa je bil urejen tako, da jc kolikor mogoče podoben domu v tistih časih, ko je v njem Prešern preživlja j, svoja mlada leta.
>i postajice Žirovnica ne zavijemo po cesti proti vasi, ampak stopimo takoj na levo na stezico, ki teče ob progi nazaj po pašnikih in ob njivah, tu in tam ob živi meji ali mimo skupili e drevja.
V 20 minutah te steziea privede do Vrbe. Vrba šteje 25 hiš, IS gospodarjev je gruntur je v. Na sredi vasi stoji stara lipa. v njeni senci ]>u so v krogu razpostavljeni veliki kamni, ki so videti kakor da naravno štrle iz zemlje. Pa so jih tja pred stoletji postavili pradedje današnjih Vrbljanov, da so jim bili za sedeže, kadar so se pod lipo zbrali k posvetovanju ali »večanju«. Ti knmniini prestoli so torej stari vaški parlament, veličasten spomenik slovenske samobitnosti. Redek in dragocen spomin je to na davne čase prndedov in njihovo veljavo. A zadnji rod Vrbljanov se tega nc zaveda in je v svojo nemajhno sramoto na spodnji |>olkrog teli prestolov, v senco prastare lipe postavil nekak zidan zalx>j, ki rabi za srenjski mlin.
okras naših vrtov.
in značilna sta tudi stola ob mentrgi, kakršna sta bila vedno tu postavljena, ker je družina navadno ob mentrgi malicala, poleti tudi kosila in večerjala. Zato je tudi na Meno obešen /ličnik in sklednik z vrezanim Jezusovim imenom in zvezdo, ki je branila »Moro« k hiši. Nato je vhod v glavno so!x> ali hišo. Nasproti temu vhodu je v steni vdolbina tako zvona škafnica in v njej dva lesena, poslikana škafa ter korec in svitek.
Med vrati v hišo in vhodom v črno kuhinjo je včasih stalu kuhinjska omara. Zdaj pa jo v tisto steno vzidana ogromna plošča pisanega marmorju, ki sega od tal do stropa. To je spomenik hiše in rodu. ki je prebival v njej. V elegantnih zlatih črkah je vklesana vanjo kratka zgodovino Ribičevega rodu. Na vrlin se blešči pomemben verz, ki ga je zložil zanjo Oton Župančič:
Tz veka v vek. iz roda v rod
krvi gre tr k. duh iš.če pot. Potem pa so našteti nujvažnejši predstavnik Prešernovega rodu.
Pri tem naj omenim, da je zadnja gospodinja Marija Vovk, vdova po janežu, zdaj last-
Cegenčle
o 3TCarijinilt ct>ellicaVi
V lepem majniškem jutru sopiha gorenjski vlak in se vztrajno vzpenja v strmih pobočjih savske doline proti najlepši pokrajini, kar jih premore slovenska zemlja. Pogled se odpira na veličasten gorski venec: na eni strani na Jelovico in mimo nje na Pokljuko ter na vrhove Julijskih planin: na drugi strani pa nu zahodni del Kamniških planin: Storžič, Kriško goro, Do-brčo in nižji pas, ki se spušča notri proti Savi in proži roko plečati Mož.aklji tam gori, kjer je savska dolina še čisto vklen jena v gore, za njimi pa na ogromne mase Karavank.
Za postajo Lesce se svet ob progi vse bolj odpira, ker se je proga ob savskih terasah dvignila na najvišjo stopnjo in se je svet razgrnil v plonotasto ravan, ki se proži daleč notri pod brezniške Peči ob vznožju kopastega Stolu in čez Savo še na ono stran v blejsko pokrajino. Zdaj se na pragu neznatne, najvišje te-
nica nove hiše, kateri jo je odbor dal v zameno za staro domačijo. V tej pa je zdaj postavljen za oskrbnika pesnikov pranečuk Jože Vovk, tako da pesnikov potomec še vedno predstavlja nekako gospodarju Ribičevega doma in ga upravlja v imenu banovine.
Ob spominski plošči je vhod v pristno staro kuhinjo, ki je zaradi svoje pristnosti gotovo najbolj zanimiv prostor hiše v narodopisnem oziru. Notranjost je obokana, vsa črna od saj, iz kota drži navpičen širok dimnik. Pod obokom sta obešena dva drogu, tako zvone gliste, nu katerih so prej sloneli raj/.lji s klobasami in gnjatmi. Pred pečjo stoje trinožne |>on\e, burkle in »voz«, po katerem so drsele burkle s težkim loncem v peč. V veži je še stara hišna skrin ja in razno orodje |xi stenah, lam je tudi slika hiše. delo slikarja Jakca, in povečan Prešernov rokopis soneta »\ rbi«.
Na vzhodni strani veže je oskrbnikovo stanovanje, na zahodni pa hiša in kamra, ki hranita dragocene spomine na pesnika.
kamra je namreč tista soba, kjer je bil Prešeren rojen. Poleg zakonske postelje še stoji
(Nadaljevanje na 10. strani spodaj.)
rase pokaže vasica Vrba, cil j našega potovanja. Na vzhodnem robu vasi stoji na nizki ledniški groblji cerkvica sv. Murka, ki o njej vemo iz sonetu »O Vrba, srečna draga,« da je sosed Prešernove domačije. Toda zdaj se med njima izzivalno rdeči čisto nova streha tiste hiše, za katero je šolska mladina iz vse Slovenije zbrala denar, da je bila sezidana in prepuščena Ribičevi družini v zameno za Prešernovo rojstno hišo. Zamisel o tem se je porodila v glavi pisatelja Finžgarja. Organiziral je odbor, v katerega so vstopili predstavniki slovenskega kulturnega živijo. Z velikim razumevanjem je akcijo podprla banska uprava in tudi nekateri zasebniki so se izkazali zelo požrtvovalno. Glavni delež pa so seveda imele naše šole, ki so se kar kosale med seboj, katera bo več dala za odkup slavnega doma. Z zbranim denarjem je odbor dal sezidati prijazno novo hišo, ki sc
Kot ob peči v »hiši« in pogled v kamro.	Foto J. l'oua6nik.
Drugi narodi bi tak redek dokaz pradedovske veljave varovali kot punčko svojega očesu, mi pa take znamenitosti v nevednosti uničujemo.
Zuto je tem večje naše veselje, da t,um je ohranjen v pristni obliki Prešernov dom. Pisatelj Kinžgar je na vse strani poizvedoval in tuhtal, preden je iz pokvarjene hiše ustvaril spet pristno gorenjsko kmečko domačijo, v kakršni je bil rojen Prešeren.
Lep je nan jo že pogled / vaške ulice, kamor kažejo vitke poteze ostrešja in svoje bele zidove. ki jih povzdigujejo zeleni kamnitni okviri, očiščena spominska plošča in pa stopnišče pred sprednjimi vratmi I a \ rata so zapirali z lesenim zapahom — biirnikom — ki je še danes v zidu. Prag in hangarji so kamnitni. Ob vratih je v zidu lina. tako zvunn mačja luknja, ^ko/.i katero so se pogovorili z nočnim obiskovalcem, preden so mu odprli, in so jo mački uporabljali za vstop nu povrutku / nočnih popotovanj.
Veža je prostorna in značilna, krasijo io lepi oboki. V kotu na levo takoj pa vrati sta dve klopi, ki sta gotovo še izpred Prešernovih časov. V tem kotu je vedno stul mesitnjuk ali mentrga. Ta, ki zdaj tam sinji, sieer ni j/ Prešernove hiše, pač pa iz Prešernovih časov. Stara
Prešernova rojstna hiša v VrbL
Foto prof. Fr. Plani ua.

Ko je pomlad prišla
Sp pred nekaj dnevi so se blestele z navkreber položenih trat, ki so bile skoraj po ves dan v senci, bele lise snega kakor trupla velikanskih krav. Potem je nekega dne pri-polzel fin pujčolun nizdol, ki je obrise gora in gričev bolj in Ivolj zabrisal in je posHijai vidno gostejši in gostejši in je slednjič vso pokrajino zavil v debelo rjuho Nič ni bilo pridu tavati po tej megli okoli, saj se ti je utegnilo pripetiti, da si se z glavo zadel v k n ko drevo ali si mahoma kj<; obstal in nisi vedel, ne kod ne kam. Naša pastirica, Ančka, je celo pripovedovala, da hodijo okoli zaresni strahovi in mi, dečki, smo se juko zbali. Nihče ni hotel ven iz hiše, in če me je oče poslal v vas po tobak za v svojo pipo, ki ni smela ji i kol i ugasnili, sem se pri vratih brž trikrat skrivši prekrižal, saj me je bilo sram, da bi kdo mislil, da me je nemara strah.
Toda čez nekaj dni se je skrivnostna zavesa tako naglo dvignila, kakor bi jo kaka velikanska roka zgrabila in potegnila proč. Sonce se je zusmejalo z neskončno sinjega nebesa, snežene krave tam nu obronkih so bile izginile, i>o travnikih se jo zulesketulo na stotino majhnih |>otočkov — in ves strah jo bil mimo.
Z mogočnimi koraki je začelo vse napredovati. Rumene pege zlatic so se prikazale vzdolž jarkov, vmes so se blestele bele pike Marijinih srajčk, in nekoč zvečer — ali sem prav slišal? — jc zapel na drevesu — vprav nasproti našo hišo — škorec svojo prvo pesem. Tako so hiteli koraki pomladi burno skozi vas. Drevesa na vrtu so se napela, pokazali so se tu in tam prvi nastavki zelenja, in okenca starih hiš so se bi iskalu na izvoženo kolovozno pot. >— Ljudje, ki so si čez zimo zisodeli nogo, dn so bile kar trde, so še nerodno racali kakor poskakujoče vrane čez vaški trg. V hišah je zabrnelo in skozi odprta vrata sc je valilo pomladansko ozračje v hiše.
Bilo je nekega mlačnega, pomladanskega večera. Zrak se je prelival kakor peneče se yino v usta, in zvonik se je dvigal kakor polna,
je stari organist prebiral tipke na orglah v cerkvi, leduj je postalo Boštjanu milo pri srcu in svetlo v duši in zagledal so jc na njive, kjer se je mlado žito nalahno pozibavalo. »Kakor bi ga Marija s svojimi nežnimi prsti bo-žula,« je dejal Boštjan.
Jablane so cvetele in čebele so brnelo.
Dnevi so se bočili kakor zlate kupole nad mesecem našo Ljube Gospe. Takrat je sedel Boštjan zn hišo in je opazoval cvetenje dreves in drugih rastlin. Kdaj in kdaj je vzel svoje stare gosli v roke in je zaigral poskočnico, da so ljudje obstajali na cesti in si dejali: »O, Boštjan igra na gosli!« Za vsakovrstne zadeve so ga uporabljali: prihajali so k njemu, da jim je nasujal motike in krampe in lopate in popravljaj grublje, a ženske so prišle k njemu po ta in oni nasvet.
Če je bila kaka svatba v vasi, se je Boštjan postavil pod okno in je občudoval potice, pečenke in juhe, dokler ni tudi zanj kuj odpadlo, u zvečer jim je zaigral zu ples, da so svatje vriskali in plesali, dokler niso počepali I>o tleh.
Pomlad je kakor prekrasen steber stala nad vasjo, drevesu so se oblekla v bela oblačila, kmetje so si moli roke ko so stopali po njivah in videli, du bo dobra letina Tedaj se jc gospod župnik domislil, da bi bilo prav, če bi sc zahvalili Bogu za ves ta blagoslov, in sklical je farane za k procesiji čez polju in travnike.
Spredaj je' častitljivo stopal Boštjan in je krepko izgovurjal: »Hude ure in toče, reši nas, o Gospod!« in procesija mu je burno odgovarjala: »Usmili se nas, o Gospod!«
Takšni dnevi so bili lopi prazniki v življenju Boštjanovem. V svoji kamrici je take dneve zaznamenoval v rdečim križcem, in ko je bil sam, je zaigral tilio pesemeo na gosli v čast Bogu.	(Hilarijč.)
Zaradi enega dolarja
Vedeti morate, da pridete v hišo plazilcev v pittsburškem zoološkem vrtu čoz mangrovsko močvirje, kjer domujejo največji krokodili sveta. Ti ležijo na vlažnem obrežnem pesku, so dolgi po šest metrov in čez, sleherna cola teh zverin pa je grdobija zase. Oči so jim napol priprto in zaspane, žrelo reži na stežaj, kakor bi bile te zverine do dna prepričane, da bodo prikorakali počeni golobje ali kak pujsek, ali pa zamorček, ki se ne zmeni za svarila svoje mame in misli, da bo globoko v krokodilovem žrelu trgal marjetice. Niti no trenejo ti no. lile krokodili. Ležijo tiho in nepremično. Skoraj da so podobni uradnim odposlancem na sejali Društva narodov...
Nad mangrovskim močvirjem se boči brv iz trsja, iu na tej brvi sta stala Mac Intosh in 0'Fla-naghan. Ta dva sta spadala k družbi popotnikov in bi morala prav za prav v družbi posebnega vodnika iti skozi hišo plazilcev. A ker sta zvedela, da je treba vodniku plačati posebno pristojbino,
»Hiša« v Prešernovem domu,
Fobo J. Pogačnik.
rdeča potonika v nebo. Tedaj so bili vsi zunaj:
moški so sedeli na gostilniškem vrtu, ženske so zdele prod cerkvijo in so čebljale. Mahoma so vse umolknile, ozrle so se na moškega, ki se je kar čez polja bližal hišam v vasi. Ko je bil že blizu, so opazile, da je imel majhne oči in velika, jiostrani usta. Napotil se je naravnost k molčečim ženskam. Tedaj so zaslišale, da je venomer momljal eno in isto popevko.
Zares, ta človek jo bil čuden tič. Zasmejati si se moral nehote, ko si ga zagledal pred sebo j. Preluknjani klobuk je imel na glavi in kazalec je molel predse ko kako bodalo. Toda čudno smešen jc bil sole zaradi svojih dolgih nog, na katerih je viselo par raztrganih hlačnic, ki so so končevale tik pod kolenom, in sumljivo je dišal po slivovki. Tako so ženske nenadoma stale okrog moškega, vreščale so iu se smejale ter se s svojimi žuljavimi rokami tolkle po •bedrih, da je kar čofotalo.
Takrat so prišli tudi moški iz krčme. Kar vroče jim je bilo od besedičenja, in po pivu so zavdajali. Glave so jim bile rdeče, in ko so videli svoje ženske tako klepetati in smejati se, so sc tudi oni udeležili tega hrupa.
Tako je tisti prihajač kar nenadoma stal v gruči sinejočih se, vpijočih ljudi in je še dalje brundal svojo pesemeo. Nato j(? posegel na hrbet, vzel umazane in obrabljene gosli v roke, zvito je pomežiknil in priprl oči in je zagodel ples, dn so začeli ljudi kar podplati srbeti, ko da bi stali na mravljišču. Pa tudi ni trajalo dolgo — in že so se začeli vrteti okrog muzikanta.
To je bil berača Boštjana veseli prihod v vas Cerkovnico.
Boštjan je odtlej domoval v podstrešni iz-bici občinske hiše. Odtod je lahko slišal, kako
in ker je to nasprotovalo njunim načelom, sta se ločila od družbe, ki je še obsedela v pivnici zoološkega vrta, iu sta jo na lastno pest mahnila dalje.	. . , „
»Tako sva si prihranila dolar,« je dejal Mac Intosh s pogledom na skupno blagajno. »Zato si bova mogla, če bova hotela, privoščiti v pivnici dvoje tistih izvrstnih kombiniranih sendvičev.«
Takšen kombiniran sendvič vsebuje popolno zbirko vseh ostankov z omakami in zelenjadnim vrtom vrod vsega tistega tedna v taki množini, da gre človeku, ko ugrizne vanj, vsa tista šara manšoto noter, a pri podpazduhi ven.
»To bi bila pač potrata, če bi si privoščila kombinirano sendviče«, je odvrnil 0'Flanaghan na pobudo svojega tovariša. »Cook je prevzel celotno oskrbo. Ni vzroka, zakaj bi ga na kakršen koli način razbremenila k	.
Medtem jo Mac Intosh vzel iz denarnice dolar in ga je vrtel v dlani. Pri tem pa se je zgodilo nekaj strašnega: dolar je spolzel z dlani in je padel z brvi v krokodilsko močvirje.
Za hip sta obstala Mac Intosh in 0'Flanaghan kakor bi bilo treščilo vanju. Naslanjala sta se na ograjo brvi, nista so upala dihati in sta zapičila pogled v dolar, ki je ležal tik prod žrelom največjega krokodila v pesku. Groza se jima je z že-
leznimi kremplji zasadila v srce, kakor je časih zapisano v velikih romanih. Razen tega ju je davilo v grlu, kar pa ni bila posledica kombiniranih sendvičev, marveč je bilo v zvezi z napeto dramatiko tega trenutka.
Toda Mac Intosh je bil človek imenitnih domislic. Plaho se je ozrl krog sebe, z naglim sunkom je izdrl trsovo palico iz ograje, na en konec je pripečatil žvečilni gumi in je skušal na lepljivo konico prilepiti izgubljeni dolar. Tiho in nepremično so ga opazovali krokodili.
Celo tedaj so hranili svojo samozavest, ko se je zgoraj pod pritiskom naslonjenih teles zlomila ograja in je 0'Flanaghan, ki mu je sledil Mac Intosh, telebnil v močvirje. Tiho in trdo so ležali krokodili. Mogoče je smehljaj obkrožil njih žrela, saj ne vemo nič zanesljivega o psihologiji živali. Le to bi se dalo domnevati, da mora biti živalim jako težko, da ostanejo resne, ko počenjajo ljudje toliko in takšne neumnosti!
' Oglejmo si Mac Intosha in 0'Flanaghana! Ali če vam je všeč kak dober svet — si ju rajši nikar ne oglejmo i Človek naj bo pozoren samo na lepe prizore v življenju, pa ne na take, kakršna sta bila ta dva moška, ki sta tičala do kolen v blatu in sta bila drugod po telesu takšna, kakor da bi ju bili dolgo časa obstreljevali s kombiniranimi sendviči.
»Bodi za kritje na pohodu nazaj, jaz pa se bom medtem povzpel po grmičju kvišku in bom poklical pomoč,« jo 0'Flanaghan siknil tovarišu v uho.
Hkrati je kihnil vanj precejšnjo porcijo brozge v obraz, kar bi bilo žo to slehernemu človeku, ki 11111 je kaj do časti, zaleglo, da bi bil ta predlog odklonil.
»Daj, da grem jaz po pomoč,« je odvrnil Mac Intosh in je skušal zlesti zadaj za hrbet svojega tovariša: »Jaz se bom hitreje povzpel kvišku; lažji sem kakor ti.«
»Saj vprav zato moraš ostati tukaj,« je zapihal 0'Flanaghan. »Ti si mršav kakor britev in krokodili ne žro rezilnih priprav. Bodi pameten, Mac, tebi se ne more nič zgoditi!«
To besedičenje, ki so mu krokodili popolnoma brezbrižno priluškovali, jo 0'Flanaghan končal z nemilim sunkom, ki je njegovega sotrpina pahnil za korak nazaj in z obema rokama na posek tik pred žrelo največjega krokodila. Mac Intosh se je spet pognal kvišku. Divje se je oddaljeval od nepremične pošasti in se io oklenil 0'Flanaghana, ki je visel na grmovju. Oba sla telebnila kakor zrel, težak sad s krhkega vejevja v umazano mla-kužo in sla, srdito se boreč drug z drugim, požirala toliko brozge, da bi se bilo vsakršno barje osušilo, samo te brozge v pittsburški hiši plazilcev ni bolelo bili konec. Slednjič sta se napojena in težko sopeča dvignila in sta se, kakor koli že, skobacala v grmičevje. Približali so se koraki več ljudi in hreščeči glas vodnika je dejal:
»Zdaj smo prišli k odličnemu posnetku afriškega pragozdnega močvirja. Tistile krokodili na obrežnem pesku so žrtve kuge, ki je pred nekaj loti razsajala med živalmi v zoološkem vrtu. Vsi so nagačeni ...«
Čez dolgo, dolgo časa zatem, ko je poslednji član popolno, družbe šel čez most, se je 0'Flana-glian splazil iz grmovja. Medtem ko je s težavo vlekel iz čeljusti svoj železni umetni zob, ki je bil prevlečen z novim srebrom, ki ne zarjavi, je očitajoče dejal:
»To je jako nekrščansko, če kdo svojega bližnjega s pestjo udari po obrazu.«
»Saj je nisem mogel odpreti,« se je Mac opravičeval, »ko sem dolar tiščal v pesti.«
Tedaj je 0'Flanaghan, ki se je pobotal s kruto usodo, oboreč objel svojega prijatelja.
[^MJtUHMA.
Aoioni proli ianhom
zibka, v kateri so Prešerna zibali. Zasledil jo je župnik F. S. Finžgar pri neki so rod niči in zvedel njeno zgodovino, Stenska lira je iz, Prešernove pisarne v Kranju. Postelnjak in skrinja pa sta iz Finž.garjeve rojstne hiše.
V hiši posebno privlači obiskovalčevo oko 'javorjeva miza z majoliko, starimi klopmi, slikami na steklo in križem v kotu Čisto pristna so okna, njihova omrežja in polkna. Zclo^ zanimiv je tudi nasprotni kot. kjer stoji peč, ki jc sicer nova, a izdelana je po na jbolj pristnem vzorcu iz muzeja nalašč za Prešernovo hišo. Na čelešniku visi kožuh z rožami, zidane ruto in platnena brisača. Med okni sta dve stenski omarici, nad eno stoji Prešernov kipec, delo kiparja Zajcu. Za to prostorček pa že izdeluje slikar Jakac novo sliko Prešerna po ohranjenih opisih pesnika in neuporabljenih fotografijah sorodnikov, ki so bili v tej ali oni potezi pesniku podobni. Za vrntmi je zidna vdolbina z imenom »leva«, v njej pn svečenik z lojen ko leščerba in cevi zn vlivanje sveč. V hiši je še skrinja, kolovrat, ura, ki jc tiktakala ob Prešernovem rojstvu, zbirka novcev iz 1 reser-nove dobe itd, Vpisna knjiga pa kaze, koliko ie med Slovenci Prešernovih eastilcev Lahko smo ponosni na vse te obiskovalce, k. so v pičlem letu napolnili že polovico debele knjige
8 SaSmUPtoPiif čudno! Saj po obisku Prcšer-nove hiše lahko porabiš čas še za ogledovanje drugih znamenitosti in za lepe izicip.
b	(Prof. Planina.)
Od svetovne vojne, to je, odkar je nastopil razvoj letalstva zmagoslavno pot, so obstali vojaški strokovnjaki pred novim, a važnim in do sedaj še nepreizkušenim orožjem, pred letali.
Vojaško vrednost letal so zelo različno ocenjevali. Nekateri strokovnjaki, in to predvsem letalci v Nemčiji in Italiji, so prerokovali, da bodo letala dosedanji način vojskovanja popolnoma predrugačila. In res je bilo žo pri zasedbi Abesinije videli, kako važno je letalstvo v moderni vojni. Nekateri italijanski strokovnjaki so celo zagovarjali misel, da bi se ustanovilo pra-» zračno brodovje, ki naj bi nastopalo samostojno, tako kot nastopa mornarica. Zračno brodovje naj bi zasejalo nered v sovražno zaledje, porušilo naj bi prometne zveze, onemogočilo organizacijo odpora in zbegalo civilno prebivalstvo. Kak pomen ima tako bojevanje v praksi, nam je pokazal potok bojev, ki so se zadnjega pol leta bojevali v Evropi.
Letalstvo je v marsičem spremenilo tudi bojevanje na kopnem. Zdaj nimamo več bombardiranja in juriša brez letal. Polog letal pa so vtisnili današnjim bojem posebno sliko tanki. Zanimivo jo, da sc jo izkazalo kot najboljše sredstvo, ki ga uporabljajo v boju proti tankom, letalo.
Nov način borbe proti tankom z letali so najprej preizkusili na Poljskem.
V boju proti tankom se danes pri pehoti največ uporabljajo težke strojnice, katerih kalioer no preseže 13 min. Vendar so je pokazalo, da pehota sama tudi s takim orožjem ne more zadržati prodiranje bojnega voza. Avioni pa imajo to prednost, da letako obvladajo tanke iz zraka, da jih lahko zasledujejo in da jih v najbolj ugodnem trenutku uničijo. Pri tem pa letalu samemu no preti prav za prav nobena nevarnost. Letalo namreč, "ki ieti nizko pri tleli, predstavlja za protiletalsko topništvo zolo neprimeren cilj prav za-
Crvto ,7. Pogačnik. Kotiček v veži Prešernovega doma.
favi
Kljub vojnim viharjem gre cerkveno leto mirno svojo pot naprej. Danes sino v osmini praznika sv. Rešnjega Telesa. Danes se bere v ccrkvi tisti evangelij, po čigar duhu je zasnoval papež Pij X. svoje cvharistične okrožnice. Na začetku svetovne vojne 1914 so bile tc okrožnice v svojih navodilih in opominih znane in spolnjevano že daleč po katoliškem svetu. Kakor gostitelj v sv. pismu je Pij X. ves katoliški svet povabil k pogostnemu prejemu sv. Rešnjega Telesa. »Neki človek jo napravil veliko večerjo in jih je mnogo povabil.« S tihim zaupanjem je ob izbruhu svetovne v ojne Pij X. gledal v bodočnost, saj je videl, da se je svet, zlasti moški svet, ko je odhajal na bojišče, odzval njegovem evharističnem vabilu ...
Mlade mladeniške in moške vrste, ki danes zagotavljajo: »Borili se bomo kakor levi,« v svojih bojevitih sklepih ne smejo pozabiti na kruh močnih. Pot k obhajilni mizi je pot k zmagi. Nazprej k zmagi nad samim seboj, nad vsem neredom in malodušjem v lastnem srcu. Koliko manj slabosti in zbeganosti bi bilo med nami, ko hi ne bilo tolikokrat pre-slišano evharistično vabilo: »da naj pridejo, ker je že vse pripravljeno ...«
Danes jc v duhovnem pogledu toliko pohabljenih, slepih in kruljavih, da jim more biti lc sv. Rcšnje Telo zdravilo, tolažilo in krepilo. Tako njim, ki so poklicani k obvezni vojaški dolžnosti, kakor njim, ki so brez njih ostali sami doma. Le združenje s Kristusom v duhu in rcsnici nas združuje tudi med seboj. Kdor se mora v teh hudih časih ločiti od svojih domačih, naj tako ali tako primora sebe in svojce, da ne pozabijo nanj, ki jo vir vse tolažbe. Vojska loči, mori, uničuje; Jezus edini pa združuje, oživlja in rešuje. Zatorej se evharistižna prilika končava s poveljem: »Primoraj jih vstopiti.« Vstopiti v zvezo s Kristusom.
radi svojo velike brzine. Poleg tega pa so tanki, kot so zdaj v rabi, zelo slabo zaščiteni pred ognjeni iz aviona, posebno kar se tiče oklepa. Današnji tanki imajo namreč oklep spredaj in ob straneh. Ta oklep je 20—25 mm debel. Medtem ko je krov, ki pokriva tank, zgoraj samo 8—10 milimetrov debel. Tudi motor je zelo slabo zaščiten. Motor je na tanku na zadnjem delu. Njegov krov je poleg tega, da je iz jekla, sorazmerno tanjše debeline, in ves prevrtan, da se motor dovolj hladi. Vidimo torej, da so glavni doli tankov, t. j motor in posadka, z zgornje strani zelo slabo zavarovani. Za njihov krov zadostuje, da vgradimo v avioti strojnico, kalibra 20 do 25 mm, in avion bo lahko tako rekoč brez nevarnosti zase, napadel bojni voz Iz zraka in ga obstreljeval na delili, kjer je najbolj občutljiv. Poleg tega pa ima avion, kar se tiče brzine, veliko prednost pred tankom. Po enem neuspelem napadu lahko avion svoj napad v nekaj minutah zopet ponovi.
Vse te prednosti letnistvn pri nnpndu na bojne vozove veljajo seveda samo toliko časa, dokler sovražnikovi lovci ne zaščitijo prodiranja svojih tankov pred nasprotnikovimi avioni, ali pa da so avioni ob napadu na sovražne tanke, zadostno zaščiteni od lastne protiletalske artlljerije.
Izkušnje nn Poljskem, pa tudi uspehi zadnjih bitk v Belgiji, so jasno pokazali uspehe sodelovanja zrakoplovstva pri napadu na sovražne oklopne enote na zemlji.
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
franjo kunovar
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
»Veste, gospa, kako strašilo dajte na vrt, pa vam ptiči ne bodo nič več škode delali.«
»Oh, to pa res ni potrebno, ko sem skoraj ves dan sama na vrtu.«
Nasveti
Prijateljstvo v težkih dneh je kakor božanje i dobro, mehko roko. Prijateljstvo si je treba pridobivati, saj ne p r i h i ti k tebi samo od sebe in treba ga je taktno gojiti. Kar koli sprejmeš od prijateljstvu, to moraš radodarno in požrtvovalno vračati, ne da pri tem razmišljaš, ali si vrnil več, kakor si sprejel.
Prijatelji, ki ti zamerijo, če se ne odzoveš njihovemu povabilu, ker si bolj potreben miru kot zabave, niso nikakršni prijatelji.
Pomisli desetkrat na dan na druge, toda enajstič pomisli tudi nase.
Če moraš iti h kakemu zdravniku in si z drugimi bolniki v čakalnici, ne govori <• svojem trpljenju in o svojih bolečinah. S tem svo|c bližnje spomniš na njihove bolezni in je bolje, da jih s pametnimi in vedrimi besedami pripraviš do loga, du pozabijo na svoje bolečine,
Ne pozabi: Bodi obziren do drugih ljudi, kakor tudi ti zahtevaš, da so drugi obzirni do tebe. Zmeraj smo mi vzrok, tla vidimo ljudi tako, kakršni so. Ne zaupaj svojegu prijateljstva prvemu, ki ga srečaš. A če si to že storil, pa si prizadevaj, da postaic prijateljstvo iskreno v dajanju in jomanjiu
Frtaučku Gustl ma beseda
Ja, čakte no mal! Tula vam morem pa ~ ^ |//	na usaka viža pu-
o	vedat, če prou nahte-
\ /i re na bo glih puseben zanimal. Lde sa ja usesorte na svet. En sa za tu prou unet, drug pa za kej dru-zga. Prou gvišen ene kar dražestneh brauk in pa častiteh braucu »Sluvenca« se pa utegne tud za ta bugate reževe zanimat, ne sam za tiste, ke sa punavad zmeri žejen al pa lačen. Tist, ke sa veSkat lačen koker pa sit, nisa glih ta narveči reveži. Sej se s časama člouk tud tega navad, koker berač mraza. Ampak tist sa srumaki, ke maja usega zadost, kar jim srce puželi, kašenga meljončka pa le na morja skp spraut, če prou se na use viže mujaja. Zmeri jim kašen jurček še manka du meljončka. Te srumaki pu noč še zaspat na morja, ke morja štederat, na kašna viža b pršli še du tisteh jurčku, ke jim še mankaja du meljončka. To more bit ja grozen ubčutek, če eden na more tistga dusečt, ke hrepeni pu nem. Takem scer prauja Ide, de sa pužrešen. Pa tu na bo držal. Ce b bla tu pužrešnost, b bli usi Ide pužrešen. Mende ni čluveka na svet, de b s kej na puželu. Če je eden lačen, s želi kej za jest. Če je žejen, s želi kej za pit. Sa tud tak hišen pusestenki, ke maja hiša sam u dva al pa tri štuke, pa b rad mel hiša saj u šter štuke, al pa še clu kašen nebutičenk. Sevede, pol pa šte-dera nuč in dan, kuku b se pršlu du še više hiše. Tu prou gvišen ni pužrešnast. Sam žela je tu pu zboljšanj sojga pulužaja. Puglejte! Nahter trgouci maja že kar pu tri ali pa šter štacune, pa še štederaja, kuku b pršli še du ene par štacun. Tak trgouci prou gvišen nisa pužrešen, ampak napreden. Mende ni čluveka na svet, de b s prou nč več na puželu in de je s tistem za-duvolen,' kar ma. Lde brez usacga puželjna, pa-šeja prouzaprou na Stedenc, ne pa med pametne Idi. Še bounik s želi saj zdrauja, če že druzga ne. Al mu more kdu tu zamert? Al morma kronskem penzjunistem zamert, če b mel rad saj tulk penzjona, de b lohka s tem penzjonam saj sebe in pa nahter tud soja družinca prežiulal? Tem mende nubeden na bo fouš. Tu b ja na blu lepu ud nai Men se foušarija še ta narbl grauža. Fou-šliveh Idi jest kar na morem videt. Verjamete, de usi že kumi čakama, de b tud faberke in pa mojstri sojem uslužbencem mal plače puvišal. Za-kua b pa pol tistem na prvušil, de b že enkat pršli du meljončka, ke jim še ene par jurčku du meljončka manka?
Veste, te dni enkat je pršla že na usezgudi ena deputavija k men na dum. Glih zube sem s pucu, ke sa stupil u moja soba. Mene je blu kar sram, ke še clu pojstla ni bla pustlana. Moje cape sa se valale tud kar ukul pu sob, ke še nisem biu čist ublečen. Če b na bli gespudi u te depu-taci tku eleganten ublečen, b jih jest voreng na-hrulu. Tku sem jih pa holt, kulker mugoče prja-zen uprašu, kua želeja. Sam nafa sem s še pred ubrisu preden sem jih uguvuru, pa srajca sem s na prseh zapeu, de nisem prs kazu. DrgaS sem biu pa kar dober za deputacije sprejemat, če prou je mou tist gespud, ke je stopu naprej pred mene, čist nou Irak na seb, u rok je pa držu neki tacga, koker en črn talar. Tkula me je pa uguvuru: »Odpustite gespud Frtauček, de vas že tku zgudi nadlegujema s prošna. Veste, čez dan mama druge uprauke, vi pa mende tud. Koker sma bral u časupiseh, ste vi zdej blaguvulil z enmu gviš-nem Maguličem priredet umetenška razstava u
Jakupižuvem paviljone u prid mestnem revežem. Tu je hedu lepu ud vas, ke s tem ste pukazal, de mate res še srce za srumake, če sa pudpore pu-treben. Tud mi nimama kamnitenga srca, ampak časi sa tak, de na morma nekamer naprej. Pr našeh uslužbenceh šparama, kulker morma. Z autumubilem se tud več ukul na vozma, ke zadost bencina na dubema. Veste, gespud Frtauček, tu je hedu, če člouk na more nekamer naprej. Mama scer že precej eneh jurju pršparaneh, ampak du meljončka pa le na morma pridet, če se še tku mujama. Sej veste, de tisak člouk pu nekem hrepeni, de b dusegu. Nahter hrepeneja pu kašneh medaljah, drug spet pu usokeh službah, ml sma pa tku skromen, de b bli kar zaduvolen, če b pršli saj dij kašenga meljončka Gespud Frtauček 1 Dejte tud nam izkazat soja naklonjenost, koker ste ja mestnem revežem, in hvaležen vam boma prou du smrt. Ke se boma enkat na un svet preselil, boma pa tud Buga prusil, de b vam dau zdrauje in pa prou velik sreče, keder bote spet kašna umetenška razstava priredil. Sam dejte nam pumagat, de bpma pršli du meljončku. Mi nuč in dan premešlujema, kuku b s pumagal, pa na morma nč pametenga pugruntat. Kene, če naredema uloga in prosma za duvulejne, de b žiher blagu, ke ga predajama, še mejčken pudra-žel, pa se že naš uslužbenci uglasja in pugervaja še više plače. Tu nam je, pu pravic puvedan, kar za ubupat. Uslužbenci b mogel ja vender vedet, de mi na prosma zatu za duvulejne puvišajna cen za blagu, de b pol tu kar medne razdelel. Za tku naumne nas ni treba mt, sej b mogel vender vedet, de je usak sam soje sreče kuvač. Velerodni gespud Frtauček! Mi sma vas pršli pfost, de b tud nam šli mal na roka in nam pumagal, de b se nam naše žele izpounile.«
>Lub moji Kuku vam čem pa jest pumagat, ke sem ram revež? Zdej, ke sa se cigarete pu-dražle, še za cigarete nimam več. Koker vam je
mende znan, sem pa jest strasten kadiuc cigaret. Ke sem unkat enga dohtarja prašu, kuku b s puinagu, de b tku dol na jemau, udkar na kadim,
m je zapisu ene take bonbončke, ke se z niin člouk lohka kadejna udvad, de mu nč na škodje. Sevede, bunbončku m pa tud nubeden ni dau za-stojn, kupet jih pa tud na morem, ke nimam gnarja. Kene, če b mou gnar, b s pa spet rajš cigarete kupu, koker pa bonbončke. Koker vidte, jest še sam seb na morem pumagat, kuku bom pa vam?<
»Oh, gespud Frtauček! Vi ste zdej priredel s tistniu Maguličam umetenška razstava u prid mestnem revežem. Tu je za take, ke sa večkat lačen, koker sit. Dejte še za nas ena taka razstava priredet. Nam scer ni treba bit nekol lačen, ke za jest mama zmeri zadost. Ampak mi mama use hujši skrbi, koker je lakata. Kene, če je eden lačen, utakne en košček kruha u usta, ke ga enkat dol pužre, pa ni več lačen. Ml pa na morma z enmu koščkam kruha kar kašne nove štacune udprt, al pa kašne palače tlela u Iblan kupet. Če b enmu prudalajce hiše punudu zajna košček kruha, b me u nala dregnil, al b pa še clu puskrbou, de b pršou dol na Stedenc. Lakata al pa žeja še ni ta narhujši na tem svet. Koker sem že sliSu, lačen člouk še loži punoč spi, koker če je sit. Tega jes,t scer na vem, če je res, ke še nisem biu nekol lačen, ampak slišu sem tu iz prou verudustojnih ust. Pol bo mende že res. Če pa eden kuprni pu rr.eljončke, al pa pu kašen drug tak dubrot, pa cela nuč na more zatisent uči. Kar premetava se pu pojstel in zjutri še bi zbit ustane, koker je bil zvečer. Lepu vas prosma, gespud Frtauček, dejte se še nas usmilt, de na boma tulk trpel.«
»Bom vidu, kua sa bo dal naredit. Ta peru morem guvort z Maguličam, če je pr vol, de b se Jud vam pumagal. Drug petek pridte pa prašat, pa se boma puguvorl,« sem jim reku sam zatu, de sem se jih znebu. Drug petek bom šou pa k Sau balinat. če bo lepu. Če bo dež se bom pa duma zaklenu na urata bom pa zapisu, de sa uradne ure sam ob četrtkeh.	F. G.
V	tem mesecu bo v Zagrebu važna seja Jugoslovanske šahovske zveze, kateri bo predsedoval njen predsednik Stevan Čirič. Obravnavala bo dokončno organizacijo jugoslovanskega šaha, katero bodo sestavljale Hrvatska, Slovenska in Srbska šahovska zveza. Kot pravijo, bo letošnje državno med-klubsko prvenstvo odigrano že na ta način, da se bodo končno srečali prvaki V6eh treh zvez v tro-matchu.
*
V	Slovenski šahovski zvezi je bil zadnjo nedeljo odigran v Mariboru prvi del finala. Ljubljanski šahovski klub je nastopil proti šahovskemu klubu »Vidmar« iz Maribora. Dokončnega rezultata prve tekme še ni, ker ena partija še ni končana in je bila tekma prekinjena pri rezultatu 3Vi	Ljubljanski šahovski klub je nastopil z zelo okrnjeno postavo in bo končni rezultat prve tekme zelo verjetno neodločen. Š. k. »Vidmar« bo končno seveda le moral kloniti, dokazal je pa že v prvi tekmi, da je zelo močan klub. Druga tekma bo v Ljubljani, kjer bo LŠK mogel nastopiti z močnejšim moštvom.
Iz zadnjega skandinavskega turnirja, na katerem sta si prvo in drugo mesto razdelila znana švedska mojstra Lundin in Stahlberg, je današnja partija.
Stahlberg — Lundin.
Ekenberg — Lundin.
1. e2—e4, e7—e5; 2. Sgl—f3, Sb8—c6; 3. Lfl— c4, Sg8—f6; 4. d2—d3 (z ostrejšim nadaljevanjem
Sf3—g5 dobi beli sicer kmeta, toda se izpostavi nevarnemu napadu), Lf8—e7; 5. Sbl—c3, d7—d6; 6. a2—a3, 0—0; 7. h2—h3, Lc8—e6; 8. Sc3—d5, Sc6— b8 (s tem začne črni boj v središču); 9. Ddl—e2, Sf6Xd5; 10 e4Xd5, Le6—(5; 11. Lcl—e3, SbS—d7; 12. Sf3—d2, Lf5—g6; 13. g2—g4, f7—f5 (črni kljub nekoliko stisnjeni poziciji igra ostro na protinapad); 14. g4Xf5, Tf8Xf5; 15. 0—0—0, Lg6—h5; 16. f2— f3, Le7—g5! (na ta način čmi z izmenjavo dobi več prostora za svoje figure); 17. Thl—gl, Lg5Xe3; 18. DeXe3, Dd8—h4; 19. Kcl—bi, Dh4—14; 20. De3— f2, Sd7—f8! (grozi s Sg6—h4 učinkovito napasti točko f3 in vdreti v belo pozicijo. Čmi ima mnogo boljšo igro.); 21. d3—d4 (beli žrtvuje kmeta, da poživi 6voj napad), e5Xd4; 22. Lc4—d3, Tf5—e5; 23. Ld3—e4, Sf8—g6; 24. Tdl—fl, Df4—e3; 25. Df2— h2 (po menjavi dam bi bila končnica za črnega ugodna), Te5—e7; 26. Sd2—c4, Dc3—f4; 27 Dh2—d2, Df4—f6; 28. Dd2—f2, Sg6—f4; 29. Tgl-g3, b7— b7—b6; 30. Tfl— gl, h7—h6; 31. Df2—h2, c7—c5! (s tem črni zavaruje kmeta, ker beli ne sme vzeti na c6 zaradi d6-d5); 32. h3—h4, Kg8—h8; 33. b2—b3, Ta8—g8; 34. Sc4—b2, b6—b5; 35. Sb2—d3, Sf4X d3; 36. c2Xd3, c5—c4! (s tem začne črni nevaren napad na belega kralja); 37. b3Xc4, b5Xc4; 38. d3Xc4, Te7—b7+; 39. Kbl— a2, d4—d3l (lepa žrtev kmeta, s katero črni odpre dani pot za napad); 40. Dh2-d2, Tg8—b8; 41. Tg3—g2, Df6—d4; 42. Tgl— Cl, Tb7—b3; 43. Dd2—f2 (čmi je grozil z Dd4—c5 takoj odločiti. Črni pa tudi na to najde lepo odločitev.), d3—d2!; 44. Df2Xd4, d2XclS + ; 45. Ka2— al, Tb3Xa3+; 46. Tg2—a2, Ta3Xa2 mat.
1	2	3	"1	4	5	6	7	•1	M	10	11	12	"1	"I	H	16	17	18	25	19
29				i«					i	|23			1	1»	1					
26					| 28							1	1"		1	30				
31	32			1 1		| 33					J	!"					J	f	| 35	1-
36					| 37		1 38	39	i 48	1«	41	49	1	1"				.JU		
44					45	46	1	1«					1	I 50 • J		1	|			
53					1	h		64		55 |	j 56		57	1				59 |	I6"	
61		61	1	j 62		1	L				1	I"		66			1	|67		
68 76			1	1"			HM 71			1	1»		73		1	Lj	i"			75
			77		| 77b	84			1	1»			1	L		79 b	1 80 ' |	nxs	80 b	
81	82		1	J 83			1	j 85	86	87	88 1	1"		9«	91			j 92		1
>3			1	1	1»					I	1»				1	1"			1	
Priobčujemo prav lahko križanko za manj spretne reševalce.
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Nasprotje od ljubezni. 9. Domač izraz za snop niti, svitek. 15. Močan ogenj. 20. Prav tn-k, sličen 22. Staro bojno orožje. 23. Kožna tvorba, tudi državna listina. 24. Geslo, kadar je v nevarnosti domovina. 26. Je skrita, plemenita ali hudobna; izraža se z besedo. 28. Dajati drug vrh drugega, nametati. 29. Domače živali. 30. Vojno orožje, tudi cerk. zakonik. 31. Tisti, ki je brez roke. 33. Domača oblika ženskega krstnega imena. 34. Zadnji jud kralj, ki ga je Nabukodonozar odpeljal v Babilon; tudi mož sv. Ane se je tako imenoval. 35, Veznik 36... si je prižgal tobak in sedel z njim je za pečjak (Kovačev študent). 37. Kratica domače poročevalske agencije. 38. Vranji glas. 40. Prva »boli.ša« polovica. 42. »Prišla je žena branjev-
ka, "prinesla muškapleta, muškapleta I........
ia še druzga cveta.« 44. Izločitev iz družbe. 47. idoško krstno ime, nekdanji švedski kralj. 50. Vrsta pesnitve. 51. Up, žensko ime. 53. Ovirati koga pri delu, vznemirjati. 54. Obvezni vojaški pregled. 56. Pevska nota. 57. Osebni zaimek. 58. Pot, potenje. 60. števnik. 61. Tuje moško krstno ime. 62. Števnik 63. Časovna vprašalnica. 65. šolar ga mora imeti, sicer pade. 67. Oče. 68. Večja utežna enota. 70. Beseda, ki ji v molitvi večkrat sledi amen. 72. Domača oblika ženskega krstnega imena. 74. Kratka zveza, poznanje.
B
76. Neprijetna nadloga, pridevek človeka, ki vse pokvari. 77 b Brenčeča žuželka, oseba iz Cankarjevih »Hlapcev«. 78. Svetopisemska oseba. 79. Veznik. 80. Ognjeniški izmeček. 81 Evropska reka, izvira na Moravskem. 83. Stara oblika časovnega veznika. 85. Srbska reka, vrsta cigaret. 89. Lesena posoda, ki se uporablja predvsem pri trgatvi. 92. Takšen. 93. Literarno-zgo-dovinski kraj na Dolenjskem. 94. Preprost rokodelec. 95. števnik (daljša oblika). 96. Eden izmed peterih čutov.
Na v p i č n o : i. Stvar, ki ohranja življen je vseh reči. 2. Osebni zaimek. 3. Iloditi na vas, v vas... 4. Prvak, igralna karta. 5 Vrsta preka-jenega mesa. 6. Prisilno zemljiško delo. 7. Lepo krstno ime, v narodni pesmi ima pridevek »lepa!« 8. Kuhinjska zaščinba. 9. Ptica, hudomušni pridevek. 11. Vrsta pokrivala. 12. Svetopisemski prerok, ki se je v ognjenem vozu odpeljal v nebesa. 13 Slavni francoski cesar — osvojeva-lec. 14. Davidov neposlušni sin, ki se je na begu z lasmi zapletel v veje in ga je Jonb s tremi puščicami usmrtil. 15. Pojava obisk dospeli je. 16. Čeljarsko ali mizarsko delo. »okusna« navada med ženskim svetom. 17. Država pod frn.i-coskim protektoratom v Zadnji Indiji. 1^. Prijazno domače ime 19. Otroška uspavanka. 21 Umetnostna obrt. 23. Jagnje, mlada ovčka 25 Strelno orožje. 27. Je večkrat grenka. 32. Afriško zver z nenavadnim vohalom. 36. ZveAla repntica. 3.8. žabji glas. 39. Okrajek, oster del oglatega telesa, avtor novega »Desetega bratu«.
41. Posebna priprava za pripravljanje testa,. tla--kovanje cest itd. 43. Dobite rdečo barvo. 45. Domače moško krstno ime. 46. Prav tako, slič-no. 48. Obrtnik, ki izdeluje velike lesene posode. 49. Pestro, različno, mnogotero. 51. Očak z barko. 55 Brezpravno ljudstvo. 58. Znamenje, očita pripadnost. 59. Trop ptic. 64. Žgana površinska prevleka pri pločevinastih posodah. 66. Srbsko moško krstno ime. 69. Del noge. 71. Zidna stenska prevleka. 73. Napis na Kristusovem križu. 74. Rastlina, ovijalka z zvončastimi cveti. 75, Vprašanje po načinu. 76. Jutranji sij. 77. Vrt, gozdiček, tvorec naše abecede. 77. b Boter. 79. b Habsburški princ, ki je nedavno delal zase reklamo po Ameriki. 80. b Naselje. 82. Pravi, reče. 84. Časovni veznik. 86. Znak za kemično prvino. 87. Ploskovna mera. 88. Konček kopni-ne. 89. Kratica za člane telovadnih društev. 90. Vzklik. 91. Nikalnica. »2 Kje?
Rešitev nedeljske hrizanhe
Vodoravno: 1. Proton. 6. Vseved. 11. Kokos. 14. Usadi. 15, Usodovec. 18. T. p. d. (Trboveljska premogokopna družba). 20. Amoni-jak. 22. Čop. 23. Mane. 24. Rov. 25. Zeta. 26. Ada. 27. Idi. 28. Karanteni ja. 31. Kan. 32. Ca. 33. T. z. 35. Tek. 36 Oje. 37. To. 39. Uma. 40. Gong. 42. Oko 44. Srna. 46. Tanaro 48. Krasi. 50. Sibila. 52. Rob. 53. Malisa. 55. Atili 57. Olt. 59. Ure. 60. Odidi. 62. Ormož. 63. Mol. 64. Bera. 66. Una, 67. Maj. 69. Kov. 70. Vaja. 71. Ek. 72. Vrat. 74 Puran.' 76. Niti. 78. Ak. 79. Obul 80. Buharin. 82. Toda. 84 Zlatenica. 85. Anatomija.
Navpično: 1. Pručica. 2. Okopi. 3. Tod. 4. Okom. 5. Novak. 6. Vsota 7. Sana. 8. Edi. 9. Vijak. 10. Dekanat. 12. Senat. 13. Apoteka. 14. Ume je. 16. Soda. 17. Ceres. 18. Trn. 19. Dva. 20. Azi ja. 21. Adam. 29. Ak. 30. No. 33. Ton. 34. Znamo. 37. Trbiž. 38. Oni.. 40. Gaber. 41. Graduale. 43. Ora. 44. Silovito. 45. Aloma. 46. Torek. 47. Olint. 48. Ksi V). Ino. 50. Simon. 51. Aloja. 52. Rubež. 54. Ida. 56. Trk. 58. Tlaka. 61. Sara. 65. Avba. 67. Muha. 68. Jara. 70. Vidi. 73. Rut. 74. Puc. 75. Nin. 77. Tom. 78. Ol. 80. Bi. 81. Na. 83. Aj.
Zlodovnica
Sestavi iz zlog v: bo. ca, či, da, dan, fi. kov, li, mn, nes, nik, pe, pre, ra, re, se, spit, ti
besede sledečega pomena:
a)	Nestroveva komedija, v kateri je gostoval Zvonimir Rogoz;
b)	poljska ptica;
c)	Romarski kraj pri Ljubljani;
d)	kraj na Francoskem, kjer so najhujši boji;
e)	vrsta angleških letal.
Rešitev nedeljske zfogovnice
a) Kleopatra, b) Macinot, c) nevihta, d) turist, u) Viljcuiiutk.
Nizozemski in nemški častnik v nizozemskem mestu.
Vpokofenca
Njuna usoda jc bila enaka: oba sta bila upokojena državna svetnika. Po značaju pa sta bila do dna razjična. Prvi je bil zmeraj dobre voljo in vljudnega vedenja, drugi pa je bil nergač in sam zase. Prvi je bil zgovoren, drugi tili iu redkobeseden. Prvi je bil odkritosrčen, drugi sam vase zakrknjen.
Njun način življenja jo ustrezal njunemu značaju. Ta je vsak dan prihajal k svojemu stalnemu omizju, da se je shajal s svojimi bivšimi tovariši, upokojenimi sodniki in generali. Tu si ga utegni videti vsak dan z njegovimi prijatelji, kako so presojali svetovno dogodke in predvsem — kako so stiogo obsojali državne ministre. Ko so premleli vse dnevne dogodke, je zadovoljno odšel domov in utonil v sjianju pravičnega.
Drugemu pa družabnosti ni mar. Po večerji gre resnega obraza sam na sprehod za poldrugo uro. Če je vreme slabo, sedi v kavarni in prebere dnevnike Ilustrirane liste premelje do dna in spričo razposajenih dovtipov zlovoljno zmajujo z glavo.
Nekega dne sta so srečala na cesti. Dobro-voljni državni svetnik je vedro pozdravil svojega tovariša, nakar se je sicer tako srboriti obraz drugega razjasnil, kar se je malokdaj zgodilo. Odkritosrčno se je razveselil, zakaj, že precej časa ni bil videl svojega tovariša, ki je bil z njim delj časa v istem uradu. >Kam pa, kam?« je dobro-voljni vprašal.
»Navajen sem, da grem po večerji na sprehod, pa ti?«
Dobrovoljni državni svetnik je na dolgo in široko pripovedoval o svojem stalnem omizju. Drugi je molče poslušal in je prikimal. »Tako se zabavamo v prostem času zvečer,« je dobrovoljni končal svoje poročilo.
Tedaj je pa še redkobesednež dodal: »Saj zvečer že še gre, a čez dan ne vem, kam bi so dal!«
Drugi je osuplo pogledal, saj ni bil navajen na takšne zaupljive in osebnostne besede pri tem redkobesednežu Nato je povedal: »Dragi moj, raupal ti bom veliko skrivnost. Še nikomur je nisem izdal, a tebi jo povem, saj sem prepričan, da tega ne boš nikomur povedal. Torej poslušaj: Vprav zdaj je minilo leto. ko sem neko dopoldne taval okoli po mestu. Nič nisem vedel, kaj naj bi s svojim časom počel. Manjkala mi je pisarna in delo v njej. Mahoma sem stal pred ministrstvom, nehote so me moje noge ponesle tjakaj. Na dvorišču sem videl stati tovorni avto. in pisarniški sluga — saj se ga še spominjaš? — je nakladal velike svežnje uradnih spisov. Na moje vprašanje, kakšni spisi da so lo, sem zvedel, da je to nekaj tisoč starih uradnih spisov iz pravosodnega oddelka, ki jih bodo prodali kot star papir. Po kratkem obotavljanju sem dal slugi de-setak in si dal nekaj sto teh spisov prinesti na svoje stanovanje. Odtlej sleherno dopoldne rešujem te spise in kadim svojo pipico. Prekrasno je — saj me nihče ne moti pri tem, kot me je prej. Nemoteno morem delati do dvanajstih, potem grem na svoje pivo in nasoljenca. Ob pol ene odidem spet domov in delam do dveh, natančno kot sem svoje čase. Šele nato kosim, a popoldne sem prost. Odkar imam svoj čas lako razdeljen, sem kakor prerojen. Izvrstno spim, imam spet svoj prejšnji tek do jedi in moje zdravje je povsem v redu. Že več let mi ni bilo tako dobro.c Resnobn' in častitljivi državni svetnik je z zmeraj večjim zanimanjem poslušal to pripovest. Njegov obraz se je popolnoma spremenil in jo jjostal kar nebogljen, ko je s proseči in glasom povzel: »Še svoj živ dan te nisem ničesar prosil. Zdaj pa to storim. Ljubi Bog ti bo povrnil: podari mi vsaj sto starih uradnih spisov...«
(Ogrsko: Zsolt Harsanyi.)
Italijanska policija pred britanskim poslaništvom
- Rimu.
MEADI SLOVENEC
Mati in sin
(Prizor iz »Triglavske rože).
Gorski mož Robavs (priromplja z desne; ves razkačen se postavi pred mater, jo sovražno premeri od nog do glave in zarenči):
Po sina prišla si? — Imam ga, imam, za ceno nobeno nazaj ga ne dam.
Mati (se s povzdignjenimi rokami vrže pre-denj na kolena):
Poglej, na kolenih te prosim!
Gorski mož (porogljivo): Jaz krone kraljevske ne nosim.
Mati (še zmerom klečeč, potegne s prsta prstan in mu ga ponudi):
Ta prstan, najdražji spomin svoj ti dam.
Gorski mož (zaničljivo ošine prstan): Z nogo takšno smet poteptam.
Mati (bolestno): Naj živo srce si izrujem?
Gorski mož (brezčutno): Jaz s srčno krvjo no trgujem.
Mati (se v nemem obupu vrže z obrazom na zemlja).
Zbor 2arkžena (očitajoče): Brezčuten si, trd kakor skala.
žarkžena spremljevalka:
Veš, koliko bo žrtvovala sirota? — Luč svojih oči! Mar tega dovolj ti še ni?
(Iz ozadja glas violine, ki žalostno igra napev narodne pesmi: Le enkrat bi videl, kak sonce gor gre...)
Gorski mož (po kratkem notranjem boju in omahovanju, zamolklo, z nekakšno grenkobo v
glasu):
Ce drag ji tako je — pa naj ga imal O, tudi Robavs ni, ni brez srca.
(Odide počasi, s težkimi koraki in povešeno glavo na desno.)
Zarkžene (nežno, skrbno pomagajo onemogli materi na noge).
žarkžena spremljevalka (svečano): Dobila boš sina, o mati, a vedi: za ceno teh svojih oči.
Zbor žarkžena: Le enkrat sme videti jezero zlato zemljan — potem oslepi.
Mati (presunjeno): In sinko, moj sinko? Bo tudi on z mano to strašno prokletstvo nosil?
žarkžena spremljevalka: S slepoto bo sinku prizanešeno — Robavs mu je milost izprosil.
Mati (hvaležno dvigne roke): Poplačaj mu Bog vso dobroto.
Prva žarkžena:
Poglejte, poglejte siroto!
Nič nase ne misli; le sin, le sin
ji stiska srce in hodi v spomin.
( Triglavska roža«, igra s petjem v štirih dejanjih, ki je bila za materinski dan z uspehom igrana v ljubljanski operi, izide v kratkem v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, na kar že zdaj opozarjamo razne mladinske in prosvetne odre po deželi.)
Štiberniku je prišlo na uho, da je hranilnica, t kateri je imel svoje prihranke, ustavila izplačila. Takoj se je podal v niesto in poiskal blagajnika. »Jaz hočem dvigniti svoj denar«, ie dejal.
Blagajnik: »Takoj ga dobite. Ali hočete v srebru ali bankovcih.«
Štibernik: »O, če je pa tako, da imate denar, ga nečem dvigniti, ampak, če nimate denarja, potem ga pa morate dati.«
Zaplotar: Kaj bi napravil, če bi ti jaz dal tisoč dinarjev?
Plankar: »Preštel bi jih.
Pavliha in kmet
Pavliha je sklenil, da si bo s svojimi rokami služil kruh. Stopil je k prvemu kmetu v vasi in ga povpraašl, ali bi ga hotel vzeti v službo.
Kmet si je Pavliho ogledal od nog do glave in mislil si je na tihem: »Ta bo kot nalašč zame! Malo je prismuknjen, delal mi bo zastonj!«
Velel mu je, naj sede za mizo, da bosta juži-nala, potem pa odšla na travnik kosit. Pavliha je bil že pošteno lačen. Ves vesel je sedel za mizo in vzel žlico v roke. Kmet je postavil na mizo prazno skledo in rekel:
»Tako, zdaj pa le jejva!«
Začel je zajemati i:a nositi v usta, kakor da bi bila v skledi najimenitnejša jed. Pavliha se je namrdnil, ko je videl prazno skledo pred seboj, rekel pa ni nič Posnemal je gospodarja in pridno zajemal in cmolial. Cez nekaj časa je gospodar položil žlico na mizo in rekel:
»Jaz sem že sit.«
»Jaz tudi,« je s kislim obrazom pristavil Pavliha in vstal.
Odšla sta na travnik.
»Jaz bom kosil travo na tem koncu, ti pa jo kosi na drugem koncu,« je ukazal kmet.
Pavliha je pokimal in oba sta se lotila dela.
Cez dobro uro je kmet na svojo jezo opazil, da Pavliha kar z golim kosiščem maha po travi. Divje ga je pogledal in zakričal:
»Ail si nor'? Takole ne boš travnika pokosil do sodnega dne.«
Pavliha mu je mirno odgovoril:
»Ne jezite se, gospodar, vse je v redu in pravi Prej so ljudje mislili, da južinava štruklje, zdaj naj pa mislijo, da kosiva travo.«
Kaj je hotel lakotnni kmet? Molče je požrl hude besede, ki so se mu nabirale na jeziku, in odšel domov.
Popoldne je napregel konja in rekel Pavlihi:
»Po deteljo greva v polje.«
Pavliha je ubogljivo odšel z njim.
Na razdrapani kolovozni poti se je kmetu snelo kolo. Ukazal je Pavlihi:
»Pojdi domov po drugo kolo. A prinesi ga semkaj tako, da ga ne bodo vsi ljudje videli.«
Pavliha je šel in res kmalu uašel drugo kolo. Zdrobil ga je s težkim kladivom na drobne kose in ga vtaknil v vrečo. Vrečo si je oprtal na rame in hitro odkrcvsal po poti nazaj.
»Kje imaš kolo?« je vprašal kmet.
»Tukajle,« je odgovoril Pavliha in stresel zdrobljeno kolo iz vreče.
»Ali si nor?« je zakričal kmet in se prijel za glavo.
»Saj ste rekli, naj ga prinesem tako, da ga ne bodo vsi ljudje videli,« je mirno odgovoril Pavliha.
Kmet ni vedel, ali naj bi se jezil ali smejal. Malo je pomislil in rekel:
»Butec, pojdi še enkrat domov in prinesi kolo tako, da ga bodo vsi ljudej videli.«
Pavliha je ročno vzel podplate pod pazduho in odštorkljal proti domu. Oprtal si je težko kolo na rame in šel z njim skozi vso vas. Toliko časa ga je nosil po vasi, da so ga videli vsi vaščani. Nazadnje je zavil še pred kočo stare Mete na koncu vasi. Udaril je s pestjo po durih in zaklical:
' »Hoj, hoj. Meta. pridi, da boš videla kolo!«
V koči pa je bilo vse tiho. Mete ni bilo doma. Odšla je na trg s košaro jajc.
Kaj je storil Pavliha? Sedel je pred kočo na klop in čakal tri debele ure.
Kmet na polju je postal nestrpen. »Le kje hodi, butec prismojeni?« je zagodrnjal in ga šel iskat. Iskal ga je po vsej vasi in ga nazadnje srečno našel pred kočo slare Mete.
»Kaj delaš tukaj?« je zakričal nad njim.
Pavliha ga je nedolžno pogledal in odgovoril:
»Meto čakam, da V>o tudi ona videla kolo! Drugi so ga že vsi videli!«
Mladičev oče iz Gornjih Gorč v Savinjski do-lini so malo pobrkljali po svojem spominu in pri-brkljali na dan tole zgodbo:
Živel je krojač, ki je bil na vso moč dobrega srca. Nekega dne ie šel v cerkev in pobožno poslušal pridigo. Duhovnik je vernikom polagal na srce, naj bodo usmiljeni do revežev. S po-vzdignjenim glasom je rekel: »Kdor vbogajme daje, mu Bog dvojno povrne!«
Dobrosrčni krojač si je te besede vtisnil v dno srca. Ko se je vrnil od maše domov, je raz-dal revežem vse, kar je imel: majhno kmetijo .in kravieo. Mislil si je: Saj mi bo Bog dvojno povrnil! Reven kot cerkvena miš je vzel popotno palico v roke in odromal v svet.
Pot ga ie zanesla na grič, kjer je častitljiv starček pasei čredo. Krojač mu je zaupno povedal, kako je razdal svoje imetje v dobre namene. Starček je dobrotljivo rekel:
»Jaz ti bom z obrestmi povrnil, kar si razdal!«
Podaril mu je jagnje in mu naročil:
»Kadar boš v stiski, zaldiči: Jagnje, stresi se! in imel boš vsega dovolj.«
Krojač je vzel jagnje v naročje in se vrnil v domačo vas. Poslal je žejen in stopi) ie v gostilno, ki je bila last njegovega botra. Pokazal mu ie čudodelno jagnje in povedal, kako je prišel do njega.
Boter je bil nepridiprav. Polakomnil se ie jagnjeta in premišljeval, kako bi si ga prilastil. Kmalu mu je šinila v glavo zvila misel. Upijan.il je krojača, mu vzel čudodelno jagnie in postavil na njegovo mesto navadno jagnje, ki ga je imel v staji.
Krojač ni opazil prevare. Ves motoglav od močne pijače si je oprtal jagnie in odrinil proli domu. Od vsega imetja mu ie ostala še majhna koliba. Postavil je jagnje na mizo in zaklical:
»Jagnie, stresi sek
A glej — jagnje se ni streslo in ni vrglo iz sebe cekinov.
Ves žalosten je krojač vdrugič odšel k častitljivemu starčku in mu povedal, kako je prišel ob jagnje.
Starček ga je posvaril:
»Zakaj nisi šel naravnost domov? Se nekaj ti dam, če mi obljubiš, da ne boš prestopil praga tiste gostilne.«
Krojač mu je svečano obljubil in starček mu i je podaril majhno mizo. rekoč:
»Kadar boš žejen in lačen, zaldiči: Mizica, pripravi se!«
Krojaček se je zahvalil za prelepo darilo in odšel z njim proti domu. Ko je prišel do botrove gostilne, mu je skušnjavec šepnil na uho: »Vslopi, vstopi in uteši si žejo!« Neka) časa se ie še upiral skušnjavcu, potem pa se ni mogel več premagati. Prestopil je prag in hitro povedal bolru,
kakšno imenitno darilo nosi s seboj. Mislil si je: Mize mi pač ne bo luogel zamenjali.
A botru se' je tudi topot posrečilo, da je upi-janil lahkomiselnega kroiača in zamenjal čudodelno mizico za navadno kuhinjsko mizo.
Ko se je krojač vrnil domov in hotel preizkusiti skrivnostno .moč StarČkove mizice, ie videl, da ga je boter tudi topot osleparil. Od žalosti si je pulil lase. a vse skupaj ni nič pomagalo. Ves potrt se je v tretjič napotil k častiiljivemu starčku na grič in mu zaupal svoje gorje.
»Zakaj me nisi ubogal,« ga je okregal starček. -Še enkrat ti bom pomagal, a potem nič več.«
Izročil mu je čarovno palico in rekel:
»Ta palica ima v sebi takšno moč, da sama od sebe našvrka tistega, ki ji zakliče: ,Palica, udari!'«
Krojač tega darila ni bil preveč vesel. Mislil si je: Kakšno korist naj imam od palice? Samemu sobi pač ne boni kazni nalagal! Pa jo je kljub telim vzel s seboj in odrinil proti domu.
Ko je prišel do botrove gostilne, so ga noge kar same zaneslo čez prag. Jeziček mu toliko časa ni dal miru, dokler ni botru razkril, kakšno čudovito moč ima podarjena palica.
Boler si je na tihem pomel roke in si mislil »To je kot nalašč zame! Kadar bo kakšen got siten, ga bom s palico nagnal.«
In se mu je spet posrečilo, da je opijanil lahkomiselnega krojača in mu vzel čudovito darilo. Hotel je preizkusiti moč ukradene palice in zaklical je:
»Palica, udari!«
A glej — palica ni začela švrkati po drugih kakor je pričakoval, ampak je začela udrihati po njem samem. Tako ga je premlatila, da je bil vq: črn. Milo je začel prositi kroiača:
»Ukaži ji, naj neha, pa ti povrnem vse, kar sem ti vzel!«
»Krojaču se jc ubogi boter zasmilil in ukazal je palici: »Palica, miruj!«
Palica je pri priči ubogala in obležala pred njim na mizi. Kaznovani boter je hočeš — nočeš moral držati dano obljubo in vrniti krojaču ukradeno jagnie in mizico.
Krojač se je ves. vesel napotil proti domu in povabil daljne in bližnje sorodnike na imenitno gostijo. Jagnje ie stresalo iz sebe cekine, da iih jo bila vsa koliba polna, mizica pa ie sproti ča-rala pred lačne goste naislastnejša jedila in pijače. Pili in jedli so tri dni in tri noči, četrtega dne pa ie krojač zaklical palici:
»Palica, udari po gostili!«
In palica jo začela klestiti pijane sorodnike, da je kar pokalo. Prestrašeni so se razbežali na vse strani. Krojač pa je še dolgo in zadovoljno živel v svoji kolibi in bogato nagradil vsakega berača, ki je priromal do njega.
LADA NJIVA
Moji mamici
Oh, mamica, ti še ne veš, kako je vsem nam zdaj hudo, odkar -so te v grob položili, zasuli te s črno prstjo.
Oh, mamica, ti še ne veš, kako je pri nas vse prazno, zdai vemo, kaj smo izgubili: najdražje, kar nam je bilo.
Venceslav Plcstenjak, dijak III. razr. real. gimn. v Ljubljani.
Narava in Bog
' Ko je kmet jeseni pospravil svoje pridelke, je zadovoljno rekel:
»To so sadovi mojih rok in moje sposobnosti! Zdaj vidim, kaj zmore človek^ če hoče « To je slišala zemlja in oglasila sc je: »Ne bahaj se! Če ne bi bilo mene, ne bi imel kaj obdelovati «
To je slišalo sonce in reklo jej »2e dobro, sestra zemlja, toda, povej, kako bi mogli uspevati pridelki, če jih ne bi jaz s svojo toploto poživljalo in hranilo?«
To je slišal dež in zašumel jes »Vsi posevki bi slabo obrodili ali pa sploh ne bi vzklili, če jih ne bi jaz skrbno namakal.«
Ta hip je zemlja naiahlo vzvalovala ir. iz Rje je prilezel krt. Pogumno je povzel besedo.
»Ali mene in mojega dela pod zemljo prav nič ne cenite? Tudi jaz sem pripomogel, da je kmet z letino zadovoljen.«
Mimo je prihitel veter.in zapihal: »Ej, vi, bahači! Kdo pa je osušil preveliko vlago, kdo raznašal seme, kdo odnašal z rastlin škodljive snovi? Brez mene ni ničesar!«
Vse to je nekaj časa mirno poslušal Bog, potem pa je z grmečim glasom rekel:
»Sam napuh vas je! Kmeta ne bi bilo, če ga ne bi ustvaril jaz. Delo njegovih rok ne bi bilo nič vredno, če ga ne bi blagoslovil jaz. Tudi zemljo, sonce in dež sem jaz kmetu dal. Krt ne bi lovil mrčesa, o vetru ne bi bilo ne duha ne sluha, če ne bi vse to ustvaril jaz s svojo modrostjo.«
Tiho in skesano so poslušale naravne sile božje besede. Odsihhdob so ostale Bogu pokorne.
Hinko Bažec, D M. v Polju.
Hudobec in lenoba
To se je zgodilo pred davnim časom, ko so bili ljudje še dobri in niso poznali brezdelia. Vdano so služili Bogu in marljivo obdelovali zemljo. To pa ni bilo všeč Luciferju, poglavarju pekla. Vse premalo duš so mu njegovi služabniki prinašali v pekel. Zaskrbelo ga je. kaj bo z njegovo močjo in poklical je predse vse svoje pomočnike, svetovalce in hlapce. Takole jim je rekel:
»Dragi moii sodelavci! Kakor vidite, se naša moč manjša dan za dnem. Duše nam ne gredo več tako v past kot v prejšnjih časih. Trda nam prede, zato si moramo izmisliti novih zvijač in pasti. Rotim vas, svetujte mi, kaj naj storim!« { Nekaj časa jc bilo vse Uho. Potem sc je iz gneče zaslišal tenak glas:
Hudobe c in kmetica
Hudobec je prišel h kmetu in mu rekel: »Vsadil bom na tvoj vrt rožo. Cez leto dni moraš vedeti, kako se ta roža imenuje, drugače te bom odnesel s seboj v pekel «
Res je vsadil neznano rastlino na vrt in odšel. Kmet je ves v skrbeh hodil po vrtu in si zastonj belil glavo, kako se neznana roža imenuje. Leto je šlo naokoli, on pa je še zmerom tuhtal in ni iztuhtal ničesar. Približal se je zadnji dan. Že je od daleč prihajal hudbec. Kmet je napravil čez svojo dušo križ.
»Zakaj si pa tako potrt in bled?« ga je vprašala žena.
Kmet ji je potožil svoje gorje in pristavil: »Izgubljen sem. Glej, hudobec že prihaja po mojo dušo.«
»Beži, beži,« ga je zavrnila žena. »Bodi brez skrbi, bom že jaz uredila to reč.«
Vzela je prekljo in začela z njo klestiti neznano rastlino.
Ta čas se je približal hudobec. Ko je zagledal ženo, je ves razkačen zakričal:
»Ali mi greš, babnica nemarna! Ves tobak mi boš pokončala.«
Tako je kmetica z zvijačo prisilila hudobca, da je sam razblebetal ime neznane rastline — in kmet je bil rešen. Hudobec je divje zatulil in se vrnii v pekel praznih rok.
Kad z denarjem
Takole so pripovedovali Mladičev oča iz Gornjih Gorč:
V Letušu je živela žena, ki je bila zelo pobožna. Šla je k maši vsak dan. Na vso moč se je bala, da ne bi kdaj zaležala.
Nekoč se je prebudila o polnoči. Stenska ura se je bila ustavila, zato žena ni vedela, ali je zgodaj ali pozno. Vstala je, se oblekla in odhitela proti Braslovčam.
Ko je prišla do naših Rčp, to je v kraj, kjer ležijo naše njive, ie nenadoma zagledala polno kad denarja. Neznan glas ji je zaklical:
»Vzemi denar, vzemi denar in nesi ga domov!«
Žena je odgovorila:
»Čemu mi bo denar? Jaz ga ne potrebujem!«
Odšla je dalje in prišla do braslovške cerkve. Šele tedaj je videla, da je prišla prezgodaj. Pokleknila je na cerkveni prag in čakala jutra.
Ob jutranjem svitu ie cerkovnik odklenil cerkvene duri in odšel v zvonik vabit k maši. Ko je prišel mašnik, je žena iz Letuš opravila sveto spoved in povedala dušnemu pastirju, kaj je doživela na poti v cerkev.
Spovednik jO je pokaral:
»Zakaj nisi vzela denarja? če ga sama ne potrebuješ, bi ga dala v dobre namene.«
Žena je odgovorila:
»Ga bom pa nazaj gredč vzela.«
Ko je šla od službe božje, se ji ie pridružila znanka iz sosedne vasi. Tudi njej je Letušanka povedala, kaj je spotoma v cerkev doživela.
Znanka iz sosedne vasi ji je svetovala:
»če hočeš, da se bo vse srečno iztaeklo, moraš poljubiti prvo stvar, ki jo boš nazaj grede srečala.«
Na razpotju se'je znanka iz sosedne vasi poslovila, žena iz Letuš pa je šla svojo pot.
Zdajci je zagledala pred seboj na stezi veliko strupeno kačo. Hitro se je sklonila in jo poljubila. Kača je v trenutku postala krotka kot jagnje in ji ni skrivila lasu.
Ko je žena prišla do naših Rep. je spet zagledala kad z denarjem. Hitro je zavila tja, da bi se polastila denarja. A tedai se je kad pogreznila v zemljo. Neznani glas je zaklical:
»Samo enkrat se človeku sreča nasmeje in nič več!«
»O, veliki vladar, ali si pozabil name? Le jaz, Lenoba, te morem rešiti iz 6tiske. Zaupaj vame, in vse bo šlo po sreči!«
In res. Gospodična Lenoba je odšla na zemljo in lam iskala 6voje žrtve. Kdor se ji je pridružil in se ji pokoril, je zabredel v močvirje pregreh in hudobij. Luciler ga je potem z lahkoto ujel v svoje mreže. Kmalu je postal mogočen kot je bd včasih. Ves zadovoljen je spet poklical predse svoje pod-ložnike in jim slovesno razglasil:
»Moja moč se je povečala, moj ugled je spet zrasel. Za vse to se imam zahvaliti Lenobi. Tebe, Lenoba, imenujem za prvo svojo pomočnico. Nadaljuj svoje delo v mojo korist!«
Od tistih dob je satan zadovoljen, ljudje niso več tako dobri in marljivi Če se ne bi vdajali lenobi, bi bilo tudi grešnikov manj na svetu.
Hinko Bažec, D. M. v Polju.
Naša muca
Naša muca je vesela, ker je tolsto miško ujela; z njo ves dan se jc mastila, snmo repek je pustila.
Mimica Kušar, uč. V. razr. na Ježici,
V nočni t'hoti
Tam v gozdu črnem se na noč sprehajanj kjer vlada vedno ie skrivnost, tišina, povsod zdaj tu odraža se milina, zato le sem res vedno rad zahajam.
A danes pa svoj god kar tu obhajam, voščila mati je — in to edina; da zdi se mi — nalili »o pelina, zato pa v mislih ljube vse že grajam.
A tukaj v gozdu res je vse prijazno, da kar strmim in v gosto drevje gledam; a tam doma — strahotno je tam prazno.
Le tukaj mir doma je in pa sreča, povsod drugod pa je trpljenje, žalost, povsod drugod me spremlja bol 6keleča..
Arabski pregovor
1.	Oni, ki ne ve, in ne ve, da ne ve, jc tepec, pusti ga v miru.
2.	Oni, ki ne ve in ve, da ne ve, je omejen,
pouči ga.
3.	Oni, ki ve in ne ve, da ve, je zaspanec,
zbudi ga.
4.	Oni, ki ve in ve, da ve, ta je moder, njega se drži.
♦
V šoli. Nadzornik: »Dragi otroci! Zdaj vam bom povedal nekaj navadnih stavkov, vi pa jih spremenite v velelne, Šimen, kako se pravi v velelni obliki: Vol vleče voz?« — Šimen: »Hi!*
Iz torbe Kotičhovega stričha
Sliko »Ilaceta so dali pod ključ«, ki smo jo objavili prejšnjo nedeljo, ni narisal Božidar Žnidarič, kakor je bilo pod sliko pomotoma napisano, ampak Jože C e I i k iz Poljan nad Škof jo Loko. Toliko v pojasnilo, da mladi umetnik, ki je risbo v potu svojega obraza napravil, ne bo prikrajšan za slavo.
Še nekatere okrasne vrine rastline
7n okrns domačega vrta so pred vs^m priljubljene tiste rastline, ki nas razveseljujejo z lepim cvetjem. To so zlasti noletne cvetlice in pa trajnice. Imamo pa še celo vrsto rastlin, ki jih ne gojimo zaradi cvetja, ali vsaj ne zgolj zaradi cvetja, ampak zaradi raznih drugih posebnosti, ki učinkujejo prijetno na naše oko in dajejo vrtu nekak inostranski značaj. So to iz-večine tujerodne rastline, ki se odlikujejo s svojo nenavadno zunanjostjo, z nenavadnimi cveti in drugimi posebnostmi, ki spominjajo na rastlinstvo tujih pokrajin. Ako imajo |>oleg nenavadne zunanjosti še lepo cvetje, so nam še posebno ljube.
V sledečih vrsticah naštete in opisane >o vredne, da jih gojimo ne samo po mestnih, ampak tudi jh> kmečkih vrtovih. Pred vsem naj bodo omenjene listnjače, to so rastline, ki jih gojimo pred vsem zaradi lepih listov. Pogosto vidimo po naših vrtovih okoli poldrugi meter visoko (irevesasto razraščeno enoletno rastlino z velikimi, globoko izrezanimi listi in neznatnimi enodomnimi cveti. To je kloščevec ul i ri-cinus (ricinus comniunis). Slovensko ime ie dobila ta rastlina od klošča ali klopu, ker so njena semenska zrna podobna tej žuželki, ko se je napila krvi. Domu je v vročih delih Afrike. Po vrtovih ga sade kot posamnico. ki se čez poletje razvije v obširno, prav dekorativno rast-lino, ako ima le dobro, močno gnojno zemljo in pa sončno lego.
Man j znan, a zelo lep je drevesasti krisfavcc (dntura arborea) — sorodnik našega strupenega kristavca. Razlikuje se pa od njega v tem, da ima drugačne liste in nenavadno velike bele viseče cvete z dolgim lijastim cvetnim vencem. Je večletna rastlina, ki se na zimo obleti k.ikor naše listnato drevje. Naše zime ne prenese na prostem. Zato ga presadimo nn jesen v primerno čebrico in prezimimo v hladni kleti pri 5—8" C, Na pomlad ga obrežemo in maja meseca presadimo v vrt v dobro, gnojno zemljo. Čez zimo ga zalivamo samo toliko, da lub no vene. V toplem prezimovališču se pokvari kakor marsikatera druga rastlina, ki hoče čez zimo v hladu počivati (n. pr. fuksije, oleander i. dr.).
K jako dekorativnim vrtnim rastlinam prištevamo muze ali banane. Pri nas zelo razširjena in zelo hvaležna je Martinova muza (musa Martini). Gojiti jo je zelo lahko, ker ni prav nič občutljiva. Zadovoljna je, ako ima le dobro zemljo in sončno ter po možnosti zavetno lego, da ji vihar ne razcefra velikih listov. V našem podnebju jo moramo čez zimo umakniti na varno kakor kristavec. Mn ja mesern jo pn posadimo na piano v mastno, pregnojeno zemljo. V toplejšem podnebju prebije zimo na prostem. Razmnožuje se s koreninskimi poganjki, ki jih ločimo od materine rastline in posadimo same zase.
Mnogo bolj občutljiva je njena sorodnica musa ensete. Ta mora imeti pa tudi čez zimo primerno toplino in svetlolio (v kurjenem cve-tličnjaku). Ob prikladni |x>stre/l>i zrasle v orjaško rastlino z meter in čez dolgimi listi. Razmnožuje se semenom, ki pa jako nerndo kali.
Muze, pa tudi ricinus in kristavec sadimo posamezno po trutali ali pn na središča okroglih cvetličnih gredic Vse so silno požrešne in poleti vedno žejne rastline, ki jim posebno prijn sončna in podtalna toplota. Zato jim zelo ustrežemo, ako jih sadimo na take prostore, kjer imajo ves dan sonce in ako jim damo pod korenine toplega konjskega gnoja.
I epe in dekorativne listnjače so funkije. Sicer tudi cveto (belo in vijoličasto), vendar pa učinkujejo le bolj s svojimi lepimi zelenimi
Nor^druci S4O£CCCL
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odva« jati, ki zanesljivo deluja in ima prijeten okus, ja
H|l.ng.S. Br. 27146/Jf

ali pisanimi listi. Najlx)lj znani sta bela in pisana funkijn (funkia a I ha in funkia alba aurea marginata). To so trde, za zimo neobčutljive rastline, katerim listi na z>mo usahnejo do zemlje, korenika pa ostane živa in vsako pomlad čvrsto odžene. Razmnožujemo jih tako, da na jesen, ali prav zarana spomladi korenike izkopljemo in raztrgamo na toliko delov, kolikor imajo brstov, Sadimo jih za obrobek ob vrtnih potih, po robatah, pa tudi v skupinah.
V to svrho je posebno lepa pisana funkija.
Semkaj lahko uvrstimo tudi znane juke in dracene, ki jih gojimo sicer navadno v čebri-cah, čez poletje so pa v vrtu na prikladnih prostorih zelo lep okras Juke raslo pa tudi prav dobro v vrtni zemlji. Jiicca filarnentosa — nitasta juka — prenaša tudi našo zimo brez posebne odeje. Jucca gloriosa — krasotna juka — mora pa na zimo že nekam pod streho, dasi ji nekaj stopinj mraza nič ne škoduje. V nekoliko toplejših krajih pa ostane tudi ta čez zimo zunaj iirez škode. Naša navadno dracena (draceana indivisa) je pa bolj občutljiva in jo imamo pozimi v hladnem prostoru kakor razne druge rastline (lavor, aukubo, oleander i. dr ).
K vrtnim okrasnim rastlinam spadajo tudi razne tuje trave. Stara znanka, ki je že od pamtiveka udomačena po kmečkih vrtovih je pasasti pirnica (plialaris arundinacea), ki jo goje za obrobek in uporabljajo za v šopke, kakor n. pr razne pajčolanke. Krasna je pnm-paškn trava (evnerium argcnteum). toda je zelo občutljiva. ('07. zimo jo jo treba dobro prekriti z listjem ali pa vzeti iz zemlje in prezimiti v hladni kleti. Razraste se v mosočen grm. iz katerega požene eez meter močne bilke, ki nosijo obširno zlatorumeno metlasto latje.
Pri vodah (vodnjakih) in na vlažnih mestih sadimo jako slikovit širokolistni trst (arundo donax), ki zraste do 3 m visok Po tratah vidimo ponekod japonsko evlalijo (culalio japo-nica) v raznih zvrsteh. Razrasle se v obširne grme, ki so do poldrugi meter visoki. Vsaka bil nosi šopasto lat.
Vse okrasne trave jeseni dozorijo in jih pred zimo požan jemo. Korenina ostane živa ter na pomlad spet odžene. Razmnožujejo se na ta način, da vzamemo korenino iz zemlje in jo razdelimo na več delov.
K jako lepim okrasnim vrtnim rastlinam prištevamo turli hortenzije (livdrangea hosten-sis). Zimo prebijejo na Diostcm, ako so dobro zaodete s slamo.
Zasebna tajnica
Urna kakor srna, zapomljiva kakor mačka, iznajdljiva kakor kača, molčljiva kakor riba, dobrega spomina kakor — žal. ni primere za to — vsega tega mora biti zmožna zusebna tajnica. Zraven spadajo šole čez dolgo časa poklicne, na tej ali oni šoli dosežene sposobnosti, ki so pa manj važne, če so prejšnje na mestu, in ki se dado šele v uradu priučiti. Žal. žal jih je več ko preveč, ki ne ustrezajo temu primerni Pa vendarle ostajajo v svoji služoi in so jako zadovoljni z njimi, pač zato, ker mora biti človek spričo pozemskili pomanjklj,-vosti tudi z manjšim zadovoljen. Zakaj, le v izrednih srečnih primerih je moči doseči popolnost, tisto kraljevsko popolnost, ki se nam prikazuje na filmskem platnu kot zasebna tajnica, in ki je tako oddaljena in pravljična in vendar tuko lepa in navidezno lahko dosegljiva, tista popolnost, ki mladi dijakinji trgovske šole lebdi kot privid v sanjah in ki jo tako rekoč dviga nad njo samo
Ah, ko bi takšnale zasanjana hčerkica le vedela, koliko je potrebno, preden se sanje uresničijo! Čudila se bo. ko bo saina to preskušala. Kolena se ji bodo šibila in bridke solze l>o pretakala, ko ji bo njen še', gospod generalni ravnatelj, njena, tako lepo natipkana pisma, v četrtič zagnal po tleh; ko jih bo z rdečim svinčnikom debelo prečrtal, ker je od-indla vejica ali je bila tajka napak napisana! /sa ogorčena bo, ko jo bo njen gospod ob pol osmih zvečer naročil za narek, pa ima ona vstopnico za v gledališče v žepu in jo vprav ob tej uri čaka spodaj njen »bratranec«.^ Ta narek pa se začne šele ob enajstih ponoči "n se konča ob treh zjutraj! Ali če jo gospod nahruli: »Gospodična, kam ste pa tisto pismo «zašuštrali»?« — pa ona vendar dobro ve, da je pismo on sam z ovojnico vred vrgel v koš, pa vendarle tega ne ve tako z gotovostjo, da bi mu zalučala take besede v obraz. Potem išče pismo kot preganjena zver po mizi, v miznici, pod mizo in v tej in oni sobi, on pa pristopi vsake pol ure in zavpije: »Taka svinjarija!« — pa je ona vendarle tako redna, čedna in ljubka
deklica!	,i
Pa bodi dovolj teh trudapolmh ucnlh let! Recimo, da je slednjič smoter dosežen in da je že postala pravilna zasebna tajnica. Če torej zjutraj vsa zasopla in zardela priteče, vprsv pet minut prepozno, in jo on že čaka in s porogljivim nasmeškom vpraša: »Ste se pred ogledalom zamudili?< — tedaj potegne tajnica svojo beležnico izza nedrij in mu prebere, kakšni opravki ga čakajo danes, kakšne seje ima in zakaj in kdaj in kam je zvečer povabljen. Nemara gospod generalni zavzndihne spričo toliko dolžnostnih opravkov, a tedaj ona že ve in sklene, da bo jako strogo razvrstila in razredčila telefonsko nadlegovanje in pa obiskovalce. Vse umetnije bo znala uporabiti. l jubeznivost in hladnost, da bi zvedela, kaj bi utegnilo biti nezažrljeno, da bi to vse odvrnila od njega. O, od tega zavisi mnogo in ne samo njegova dobra volja, marveč še bolj tudi dober potek njegovih podjetij, kar je dobršen del v prid turli splošni narodni blaginji, bi skoraj lahko rekli... Zatorej se je naša zasebna tajnica zazdela, ko da je nekakšna previdnost sama, ko je vse dopoldne tekala med predsobo in telefonom sem in tja, ko je vse prcgledo-
Mfsli ob koncu šolskega leta
vala, izbirala, vodila, navajala in se zdaj pa zdaj tudi zlagala.
Lepše je pri nareku. Kar naslikal bi človek takšnole tujnico, kako ti sedi, držeč zapisnik na kolenih in kot ost ošiljen svinčnik v roki in je vsa eno samo uho. Gospod generalni ravnatelj pa je nazaj naslonjen, zamišljeno strmi v strop, si gladi brke in čaka navdilinjenja. Ona ti sedi kakor muza, kakor posredovalka navdahn jen ja in do poslednjega vlakenca živcev čuti, kako sodeluje z njegovim duhom. Olajšano si oddahne z njim vred, ko gos|>od šef odpre cigaretno dozo in si prižge cigareto in včasih še njej eno ponudi. In če ima ona v mestu zanj opravek, tedaj ji ne bo nihče zameril, če se usede v njegov avto, pa se veli-
mesec točno prejema plačo, da njena mati doma težko dela in da ima prijatelja, ki je njen ženin. To vse so vendar stvari iz resničnost-negu življenja, dasi ne more misliti na nič drugega ko nanj, na svojega gospodu šefa. Vsa razvnela hiti v delu in vsa zasopla sledi delavnosti gospoda generalnega ravnatelja
Toda — leta tečejo in ona se postara. To je vse prav in ni vzroka, da bi obupavala. Obupno je to. da se dozdeva, ko da se njen šef ni nrav nič postaral, čeprav ima potdeset let, medtem ko ima ona pri svojih pet in dvajsetih letih občutek, da je stara. Kako se Ik> to končalo? Vsak začetek je težak, sc je svoj čas tolažila in je pogumno vztrajala. A da je konec toliko težji kot začetek, si ni nikdar mislila. Ali naj menja svoj jKiklic? Naj se izseli čez »lužo«!1 Ali naj živčno zboli? Ah. vse to ni nič zanjo in dolžnost, ki ji je bila prej tako sladka, ji je zdaj v breme. Ne borno se ji smejali, če
Družina našega kosa, ki nam brani vrtove spričo golazni
častno nasloni na blazine, kakor da je bila tako rekoč rojena v avtu.
Ali naj še kaj več povemo? Kako ga spremlja z avtom na seje in ji on spotoma še pove to in ono, kar si ona s tresočo se roko brž zapiše v beležnico. V predsobi čaka nanj, me 1-tem ko on v dvorani vodi težavna pogajanja. Pozno ponoči pa mu mora s svojimi nervoznimi rokami še vse natipkati, kar ji narekuje s seje.
Zdaj je skoraj srečna. Vendar ji je nekam grozotno pri srcu. V najbednejši stanovanjski kasarni, v najrevnejši planinski koči bi ji bilo boij domače, kot ji je v njegovi elegantni zasebni pisarni, kamor utegne vsak hip vstopiti njegova mlada, lepa žena. Tako ji je, kakor da ne čuti tal pod nogami. Vse se ji dozdeva tako neresnično. Spet in spet si mora priklicati v spomin, da ima službeno pogodbo, da sleherni
zaradi lega ponoči ne more spati, zakaj, življenje ni predstava v kinu, kjer se vse tako lepo konča.
Pa čeprav bi jo hoteli zasmehovati, hi je ne smeli, zakaj, če bi nas vprašala, kaj naj stori, bi ji ne znnli odgovoriti. Nobenega recepta ne poznamo, kot ona ne, ki bi jo mogel zadovoljili in ji pokazati novo pot. Ni drugega, ko da mora čakati in potrpeti, kdaj da se bo poročila. V tej dobi je velika sirota, a skoraj sleherna zasebna tajnica, ki ima količkaj vesti, je nekoč taka sirota. Ko se poroči, mora zavreči I vse sanje o avtu in potovanjih in se zadovoljiti z mislimi na skromen, a pošten domek, ' kjer sčasoma le najde svojo srečo v svojem družinskem krogu. Zmeraj se mora zavedati, da I priletnih zasebnih tajnic sploh ni in da jih nikoli ni bilo. Tako je pač na svetu.
Naredite bluze in otroške obleke iz srajc!
drugega pa manšete. Včasih bo treba bluzo malo všiti, toda taka bluza utegne biti tudi precej ohlapna.
Če ima človek nekaj vaje v šivanju, je bluza tem lepša, če sra jco razdereš in jo urežeš po dobrem kroju, kakor vidiš na črtežu.
II. Otroške obleke
Srajco je treba razparati in lepo zlikati Nato položiš kroj nanjo; večidel je srajca zadosti velika za oblekco ali hlačke.
Vezenino narediš prej, preden sešiješ obleko: Ovratnik vezeš z dolgimi vbodi (si. 1), naplečnik z dolgimi in majhnimi vbodi. Če je srajca enobarvna, nabereš robčke pod napleč-nikom in ob rokavih. Pri takih srajcah je najbolje, da kupiš vzorec za vezenino, ki ga z likalnikom na narobni strani blaga preneseš na bhigo, ali pa sama narišeš vzorec na svilen pi:pir in papir pripneš na narobno stran blaga, ("e sama narišeš vzorec, si moreš pomagati s kosom mrežastega blaga. Črte morajo biti pri; lično po 6 mm vsaksebi, in vrste morajo biti približno po I cm druga pod drugo (si. 2). Če je srajca križasta ali pikičasta, ni treba nobenega vzorca za vezenino zlasti še. če so črte ali pike v navedenih presledkih. Blago moraš na narobni strani spotegniti (si. "5), tako da vlečeš nitko od črte do črte. Vezenino napraviš na pravi strani (si. 4).
«" 's
»Prosim i jajca, gospa kokoška, tu imate našo izkaznico za jajca!«
Tudi začetnica more sešiti iz starih srajc bluze ali otroške obleke. Pričujoče je nekaj navodil glede na šivanje in na vezenje na obleki:
I. Bluze
Navadno se pri srajcah pregulijo najprej ovratnik in manšeti Zatorej je treba te najprej odrezati, toda ne preveč, saj bluza tem lepše pristoji, čim več jc je v krilu. Iz enega od obeh odrezanih kosov sešiješ ovratnik, Iz
^^hJJomaH Uiaohib
P, f, — Pred dvema letoma att bili operirani zaradi Haseiluvva, Več let ate bolehali, pa nista vedeli, kaj Vam je. Pešali sle, počutili »te se utrujene. srce vam je nagajalo. V bolniinici so vam rekli, d« se držile dijete še pol leta, — potem bo p* dobro. Imate pa te vedno precej težav. Nervozni ste, potite ee hudo, le ne hujšate ne. Zadnje tedne čutite bolečine v grlu.
Dogaja ne, da »e bolezen tudi po operaciji ponovi. Iz neznanih vzrokov začne preostali del žleze Ščitnice zopet rasti in začne zopet kvarno vplivali na telo. Znaki bolezni se zopet pojavijo. V takih primerih ne aežemo takoj po nožu, ampak skušamo z zdravili ali pa z obsevanjem bolezen ustaviti, Počivajte čim več. Ogibljite sc vseh duševnih In telesnih naporov. Vaša hrana mora biti Izdatna, vsebovati mora dosti kalorij, vzbujati vam mor« tek Beljakovin in joda pa sme biti čim manj v hrani. Najliolje pa napravite, če greste nazaj k operaterju, ki vas je operiral. Pregledal vas bo ln Vam dal točna navodila.
M. P. i — Vašemu tri mesece staremu, sinčku se pojavljajo okrog ritnice gr.ojrri izpuščaji. Izpuščaj je v sredi gnojen, rudeče obrobljen in trd ter ua ((oato i>oscjnn.
Taka vnetja kože povzročajo posebne kožne klice, Hraste, ki se napravljajo, omehčajte s sali-cylovim mazilom, potem pa namažite z belim praccipitatovim mazilom ali pa ichtyolom. F. M. K. p. O.: — O izrastkih na prsih in na neimenovanem mestu vam ne morem ničesar odgovoriti, Ne morem si namreč predstavljati, kakšni so in na katerih mestih. Pišite bolj obširno — napravite morda skico. Izcedek pa naj vas ne skrbi!
P. J. K.: — Svoji hčerki bi radi odpravili rud oči co in svitlikanje nosu. Ce jo malo zebe, postane nos modrorudeč, če pa ji je vroče, pa krva-oordeč in se ji močno poti.
Ne vem, koliko je hčerka stara. Pri otrocih v šolski dobi, se ta nadloga večkrat pojavlja. Od kod, pa ne vemo. Ko minejo razvojna leta, preide tudi nadloga. Pomagajo pa žveplene in ichtyolova mazila. Tudi obsevanje s kremensko lučjo se dobro obnese.
L. A. O.: Stari ste 54 let. Od l. 1036 morate pogosto na vodo, posebno ponoči. Že pri normalnem uživanju tekočin morate ponoči najmanj trikrat na vodo, ki v začetku s precejšnjim pritiskom kaplja.
Po 50. letu se rada pojavi pri moških nadloga, kakor jo opisujete vi. — Izvira pa ta nadloga iz povečanja prostate — (žleze predstojnice). Kaj je vzrok temu povečanju, si nismo še na jasnem. Sprva se pojavljajo težave pri puščanju vode. Bolniki morajo |x>gosto na vodo, ki jo puščajo le s težavo. Najprej se dogaja to le ponoči, pozneje pa tudi podnevi. Puščanje vode postaja sčasoma vse težje in težje, dokler popolnoma ne odpove, ker mehur ohlapi in ni več kos svoji nalogi. Nastopi lahko zastrupljenje z vodo. — Varujte se prehlada! Izogibljite se večjih telesnih naporov, zvečer jejte le lahko prebavljive jedi. Pustite alkohol, pa naj bo v kakršni koli obliki! Uživajte čim manj tekočin! — Skrbite za redno iztrebljanje. Obrnite se na kirurga.,. Najlažje se ta reč odpravi z operacijo.
Neizkušen: Nočni izlivi naj vas ne vznemirjajo! Zato poskrbi narava sama. To, da morate vsako noč enkrat na vodo, še tudi ni nič hudega. Cesto je samo razvada. V tretje pa ne morem verjeti. Kako ste prišli do tega, da takrat niste bili bolmi. Pa titdi to naj vas ne vznemirja. Zaradi tega ste lahko veseli prav tako kakor vaši sovrstniki. Ni
to laka nadloga, ki »e ne bi dal« odpraviti. Stopite do strokovnjaku v Ljubljano, kjer boate najlažje in najhitreje odpravili nadlogo.
J. K. Li.: - 54 let ste stari, samski, čevljar.
Že izza prejšnje svetovne vojne bolehate na Živcih. Po glavi vain šumi, vidite že bolj slabo, zlasti na levo oko. Neprestano vas napada gripa. Zobe imate slabe in so jtotrebni popravila. Mislite pa, da bi to kvarno vplivalo na te nadloge, ki jih imate. Vprašujete, če je mogoče to napraviti v bolnišnici, ker ni v vašem kraju nobenega zobozdravnika.
V letih ste, ko k drugim prispeva še arterioskleroza svoj del. Vendar pa ne vidim razloga, da bi jx>pravi!o zob kvarno vplivalo na te nadloge. Morali pa boste to opraviti v kraju, kjer je zobozdravnik. Nobena naših bolnišnic nima zobnega oddelka.
M. V. N. v. p. M.: Že več let vas zgaga peče. Največ na prazen želodec. Sprva vas je prenehalo za dolgo časa, pa se zopet povrnilo. Pogosto se vam j>eha. Kisla tekočina vam prihaia v goltanec ali pa samo ostra sapa. Bolečin nimate, tek imate dober, jemali ste inagnezijo, pa ni veliko zalegla. Stari ste 33 let.
Brez splošne ločne preiskave, zlasti pa še želodčnega soka, je ugotovitev nemogoča. Nadlogo opažamo pri takih, j<i so bolni na želodcu, predvsem onih, ki imajo veliko kisline, pa tudi pri ljudeh, ki imajo čire v dvanajstniku. Sam na sebi pa je ta znak premalo, da bi mogli iz tega že kaj določnega sklepati. Obrnite se na internista.
F. A.: V blatu opažate toliko belih, majhnih črvičkov, da vse kar mrgoli. Radi bi kakšno domače zdravilo.
Predvsem morale paziti na snago, da se ne boste vedno znova okuževali. Po vsakem iztrebljanju si skrbno umijte roke z milom. Od domačih zdravil je najboljši česen.
Vročina: V razdobju 3—4 mesecev dobite zvečer nenadoma vročino, ki se jx>pne tudi do 40° C, proti jutru začne padati in čez 24 ur jx>[x>lnoma izgine, če jemljete kinin. Tri do štiri dni za tem, pa se jx>čutite, kakor bi vam nikoli nič ne bilo. Pred 14 leti ste imeli malariio. Večkrat so vam kri preiskali, našli niso nič. Menili so pa, da je malarija.
Svetujem vam. da pokličete zdravnika, kadar imate napad. Vzel vam bo kri. Tako se bo najlažje dognalo, če je to malarija ali ne. Verjetno pa je, da Vam to nadlogo res povzroča malarija.
Isti: Menim, da se pojavljajo pri ženi težave zaradi motenj v delovanju jajčnikov, ki so žleze z notranjim izločanjem. S tem bo tudi v zvezi neizpolnjena želja. Da ne bi prezrli še kakšne organske bolezni, vam svetujem, da jo peljete h ginekologu.	,
F. T. T.: Stari sle 44 let. Počutile se dobro. Zadnje čase pa vas moti in vznemirja srbenje na neimenovanem mestu. Pravite, da sem že pisal.o tem, pa je že dolgo, starih številk »Slovenca« pa nimate pri rokah. Sotrpinov imate veliko, ki bodo odgovora veseli, pravite. K zdravniku Vam je nerodno. Kaj je vzrok srbenju?
Po navadi so to gliste, majčkene, bele. Najlažje dosežete to. če sami v blatu ničesar ne opazite, da pošljete blato na mikroskopsko preiskavo. Potem pa napravite pod zdravnikovim vodstvom zdravljenje. Gliste so zelo trdovratne. Včasih dosežemo uspeh šele po večkratnem temeljitem zdravljenju. Podobno nadlogo pa povzroča tudi zlata žila. Poleg srbenja pa nadleguje bolnika z zlato žilo še pekoča bolečina po iztrehlianiu in med njim. V blatu opažajo česlo kri. — Pa zajiečeni so navadno.	'v
Težave s podnajemniki. G. St. Lb. - Oddali ste štirim osebam sobo ter jim dali popolno oskrbo po 520 din za vsakega na mesec. Dogovorjeno je bilo, da jim ne smete odjKivedati do 30. aprila. Sami pa so odj>ovedali lirami s t. marcem, na kar ste zahtevali, da plača vsak za sobo po 250 din, plačali pa so vsi skupaj le 125 'din za 14 dni, kar pa je premalo. — Ugotoviti morate, koliko je pri prvotno dogovorjenem plačilu po 520 din na osebo odpadlo na prehrano in koliko na stanovanje. Isti delež morajo tudi za teh 14 dni plačati za samo stanovanje, ob jMiteku teh 14 dni pa je jKigodba itak prenehala, ker se niste mogli pogoditi zgolj za stanovanje.
iče ni dogovorjena plača. F. L. C. - Najboljše je, da se že v službeni pogodbi takoj ob nastopu službe določi višina plače. Ker pa ni bilo takoj ob Dastopu določeno plačilo in ni bila dogovorjena brezplačnost, se šteje, 'da je pogojeno primerno plačilo. Imate pravico, zahtevati od bivšega delodajalca tnko plačo, kot jo imajo v vašem kraju, pri sličnem obratu kuharice, ki so tudi obenem natakarice. V lastnem interesu se tudi prepričajte, če ste liila zavarovana pri OUZD; če ne. povzročite •laknadno prijavo in predpis prispevkov.
Obljubljena bala. Z. M. J. - Delala ste do 27. leta pri sestri, ki vam je obljubila, da vam Ih> zato, če se poročite, dala balo. Res ste se j>oroč.ili, sestra pa noče nič dati. — Sestro tožite lahko na izročitev vašemu stanu in krajevnim razmeram primerne bale. Lahko jo pa tudi tožite iz naslova obogatitve za vse tisto, kolikor si je sestra prihranila nn plači za jK>sla skozi vsa ta leta, ko ste sestri opravljali gospodinjska in druga dela. Vrednost takega dela Ivo sodišče določilo po zaslišanju izvedencev.
Prepovedi na plačo drž. uslužbenca. L. V.
« Za običajne terjatve je zarubljiva tretjina plače in ostalih prejemkov, razen osebne in rodbinske doklade, z utesnitvijo, da ostane zavezancu vendarle 6000 din na leto. Za plačilo preživnine, vseeno, če za zakonskega ali nezakonskega otroka, pa ostane izvzeta od izvržbe jKilovica tistega 'dela dohodkov, ki je sicer izvzet od izvržbe. Ker imate na plači že pre-j>ovcd za navadno terjatev, se vam sme za preživninsko terjatev zarubiti še polovica osebne in rodbinske doklade in še druga tretjina plače, tako da vam mora ostati nezarubljena ena tretjina plače in polovica osebne in rodbinske
Dedna pravica nezakonske hčerke. T. J. L.
- če boste našli veljavno oporoko pok. matere,
......................................... 0DRE2ITE t............................................
1 odgovarja samo na vprašanja, ka- j I terim je priložen tale odrezek
| p,Slovenec" 26. maia 1940 j
iiiiiiiitiaiiiBiiiiiKiiiimitmiMi.............................iihumiiiiiiihiiii«....................
roilt« obstal, ki jih bo morda rpoltavaU ako io utemeljene. Če pa bi atfradba vale hiie ovirala izvedbo regulacijskega načrta vaše občine, bo občina verjetno vetrajala pri svojem ataližču in gradbenega dovoljenja ne boste dobili. Proti odloku občine se sicer lahko pritožite, toda ne verjamemo, da bi uspeli. Zato vam svetujemo, da svoje gradbene načrte prilagodite občinskim regulacijskim načrtom, kajti zasebne koristi se morajo navadno umakniti splošnim
Draginjska doklada. M. Ker je vas oče umrl leta 1932, ie bila vaši materi odmerjena rodbinska pokojnina po uradniškem zakonu iz leta 1931 in to gotovo za dve uživalki, t j. za njo in za vas — hčerko. Če pa se je materi odmerila pokojnina samo za eno uživalko, naj zaprosi, da se ji pokojnina ponovno odmeri za dve uživalki. Po materini 6rnrti boste vi morali zaprositi, da se rodbinska pokojnina za eno uživalko vam izplačuje. Obenem s pokojnino vam bo tedaj pripadala tudi predpisana draginjska doklada. katero sedaj prejema mati.
Podedovana vloga v hranilnici. H, M, Obrnite se na ravnateljstvo dotične hranilnice in razložite svoj® v^zmere. Mogoče boste kaj dobili. Denarni isv-od, ki ga omenjate, se je okoristil z zaščito in s kakšno tožbo ne boste ničesar opravili.
Državljanstvo adoptiranca. D. R. T. Posvojitev (adopcija) ne vpliva na državljanstvo 6vojega očeta, ako ste zakonski otrefc; če ste pa nezakonski, ste pa zadržali državljanstvo svoje matere. Zdi se nam pa, da vi zamenjujete posvojitev (adopcijo) s pozakonitvijo (legitimatio per subsequens matrimo-nium). Če je to tako in ste bili . vi rojeni kot nezakonski, pa ste postali zakonski s sklenitvijo zakona med vaš/mi roditelji, ste tudi glede državljanstva enak zakonskemu otroku. To se pravi, dobili 6te očetovo državljanstvo in to od rojstnega dne dalje. Isto velja za vaša polbrata. Če sta zakonita otroka,
radensko kopališče
ff^^^DB po naravni ogljikovi kislini najruoč-
nejše v Jugoslav ji in edino kopa-lišče te vrste v Sloveniji adravi a uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne
motnje, odprto od 12. maja!
Maj, junij - 10 dni Din 700 — do 850 —. Vse tt« čunaoo (pension, zdravnik, kopelji, kopališke takse). Moderni komlort. tekoča voda, godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. Obširne prospekte do bite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča slatina radenci.
Direktni vagon lz Llnbliane, Beograda ln Zagreba do samega kopaliS&a 1
sta zadržala državljanstvo očeta, torej italijansko, če je bil oče italijanski državljan. S polnoletnostjo lahko s.tma zaprosita za naše državljanstvo. Kako je sedaj z državljanstvom vaše matere, ugotovite pri pristojnem obla6tvu (upravnem oblastvu prve stopnje), če ji kdo naše državljanstvo osporava.
Napeljava električne žice preko tujega zemljišča. F. M. Brez vašega dovoljenja ali brez razlastitvene odločbe električno podjetje ne bi 6melo napeljati električne žice preko vašega zemljišča in tudi ne bi 6melo poškodovati vašega drevja. Popolnoma upravičeno lahko zahtevate za vse to primerno odškodnino. Če bi se vi napeljavi električnega voda preko vašega zemljišča upirali, banska uprava lahko odobri podjetju razlastitev potrebnega zem-ljiša ali ustanovitev služnosti v breme vaše lastnine na nepremičninah, ako je to v korist državnega, banovinskega, občinskega, kakor tudi drugega obče-koristnega podjetja,-

v kateri mnti ne bi omenila nezakonske hčerke, l>o smela ta zahtevati nujni delež po materi, kateri znaša polovico zakonitega dednega 'deleža. Če se ojxiroka ne bo našla, je nezakonska hčerka zakonita dedinja kakor obe zakonski hčerki; zapuščina se ho delila v tem primeru nn štiri dele: oče dobi četrtino ter vsaka izmed treh hčerk tudi po četrtino zapuščine. — Če je bila oporoka napravljena pred leti pri notarju, ki je umrl, poizvedite za oporoko pri sodišču.
Nezvesti mož. A. K. B. - četudi ne morete možu dokazati nezvestobe, pa imate itak že zadosten razlog za ločitev, ker vas surovo pretepa in kažete na sebi posledice takega grdega ravnanja. Ko dosežete ločitev zakona zaradi moževe krivde ali tudi zaradi o!x>jestranske krivde, lahko zahtevate, da se ženitna jxi-gotlba razveljavi in vam bo mož moral vrniti, kar ste ob poroki nanj prepisati.
Njiva brez mejnikov. P. I. Ž. - Če mejal noče. ne morete mejnikov postaviti tako. kakor bi jih zcmljemcrec odmeril po mapi. Skupno lahko ]>ostavite z mejašem mejnike vzdolž zdaj prijioznanc meje. Če pa ta ni ve" vidna ali je postala sporna, more nove mejnike postaviti le sodišče.
Jamstvo mizarja. M. A. C. - Tekom dveletne jamstvene dobe lahko zalitevnte od mizarja, da vam po|iravi vse take hibe, ki izvirajo zaradi slabe izdelave ali nepredpisno uporabljenega lesa ali nepred|>isne izdelave Posvetujte se najprej s strokovnjakom, da vam nove vzrok nastanka madežev na smrekovi po-iituri, — Arhitekt vam j>o našem mnenju za te lise, ki so verjetno nastale zaradi menjajoče se zimske temjierature, ne bo odgovarjal.
Provizija. M'. T« Z. - Odločilna je provi-zijska pogodba. Če vam je jxidjelje ojietalo 5% provizijo za vse nabavke, ki jih bo čevljar naročil, potem vam gre provizija za vsa leta. Seveda je pa provizija preko zadnjih treh let že zastarana.
Službeni prejemki za časa orožnih vaj. V. P. Po obrtnem zakonu ima uslužbenec, ki je poklican na orožne vaje. pravico do denarnih prejemkov za čas štirih tednov, ako je njegovo službeno razmerje nepretrgoma trajalo leto dni in ako za ta čas nc prejema od države ustrezne odškodnine. Vaš mož, ki je nastopil službo v tovarni 1. julija 1939 in je letos v marcu odšel na orožne vaje, torej nima pravice do službenih prejemkov, ker še ni eno leto v službi.
Vojaške Sole. »Sexslanus.« Za vašo šolsko izobrazbo izpi'niujele pogoje za sprejrm v podoficir-sko šolo. G!cd(» podrobnosti pa vnrašnjte pri poveljstvu vojnega okrožja ali pa počakajte na razpis natečaja za sprejemanje gojencev v podčastniške šole.
Rodbinska pokojnina. M. L. Vdova, ki prejema pokojnino po možu — državnem uslužbcncu za sebe in tri hčerke, mora prijaviti finančni direkciji, da «o se hčerke omožile. Rodbinska pokojnina je seveda za enega uživalca manjša kot pa je za štiri uživalce. Če vdova kar naprej neopravičeno prejema pokojnino za štiri uživalke, ho morala vse, kar je neopravičeno prejela, povrniti v državno blagajno.
Odklonitev gradbenega dovoljenja, H. I. Svoje pripombe glede bodočega regulacijskega načrta 6po-
Topinambura — krča za prašiče. T. Č. K. —
Posadili ste krompir - topinambur ter začeli gomolje pokladati pitanim svinjam, pa ga niso hotele žreti ni ti samega, niti pomešanega z drugo krmo. Kako ga je pokladati svinjam? — Tapi-nambur ni za pitanje svinj in se navadno tudi ne kuha, ampak poklada sirova. Pitalne svinje so že preveč razvajene s tečno hrano, zato tega gomolja nerade žro. Pač pa se mlajši prašiči kmalu navadijo nanj in ga polem slastno uživajo. Ni pa fiotreba jim ga kuhali, ampak pokladajte jim ga sirovega.
Voluhar v vrtn. S K. C. - Kraj zime se je v vašem vrtu pojavil voluhar, ki vam vse razrije. Če odko|)l jete rov, ga zadela takoj, ko se odstranite. Ujeti ga ne morete. Radi bi se ga znebili. — Verujemo vam, da bi radi odpravili tega škodljivca. Pa nimate sami te želje. Letos je na stotine vrtnarjev in drevesničarjev, ki se pritožujejo čez tega nepridiprava. Užugati ga pe ne morejo, četudi se poslužujejo vseh mogočih sredstev. Najlxiljše so pasti, ki jih je več vrst. Nabavite si jih v železarni, toda več naenkrat ter jih nastavite v odkopane rove. Morda ga boste ujeli. Priporočajo tudi zelio-pasto, ki se namaže na korenstvo in vtakne v rove. Mnogi pravijo, da pa karbid prežene. Poskusite ta sredstva; morda se vam bo katero posrečilo, da ga zatrete. Popolnoma zanesljivo in sigurno pa dosedaj še ni nobeno.
Mlad gozd zaraščen 7, mahom. M. T. R. - V vašem mladem gozdu, ki je od ene strani zasenčen Z velikim gozdnim 'drevjem, se je raz-rastel mah. Želite vedeti, če je plevel, ki se je razrastel po zemlji, škodljiv pogozdovanju? — Mah se je v gozdu razrastel jx> tleh zaradi obilne vlage in zasenčevanja. Sam na sebi mlademu drevju ni škodljiv, dokler ga ne obraste. Pač pa škoduje nekaterim drevesom prevelika senca, zaradi katere se le počasi razvijajo. So pa spet druge vrste, ki žele biti v mladosti zasenčene, potem šele dobro uspevajo. Mah ne more biti škodljiv zaradi tega, češ da vleče iz zemlje vlago in jo suši, kajti tedaj bi sam ne mogel uspevati, njemu samemu namreč najbolj prija vlaga in zasenčenje.
Zelje obvarovati bolh. F. F. B. — Ker pogosto citate vprašanja gospodinj, kaj je ukreniti, da zavarujete zelje pred drobnimi živalicami —
bolhami, želite povedati svojo izkušnje. — Pri nas na Gorenjskem sejemo zelje sredi marca na prosto, da dobimo sadike, ki jih ob deževnem vremenu presadimo na zelnik. Tu jih pa navadno napadajo bolhe, ki objedajo liste, da postanejo rumeni in mrežasti. Trosimo jih s pepelom, ap-nenim prahom ali sajami, toda brez uspeha. Ker te živalice žive samo do kresa, zalo sem poskusil sejati zelje mesec pozneje. Tako pridejo sadike na zelnik tedaj, ko začne ta mrčes že izumirati. Do tedaj pridelamo na tem prostoru lahko solato berivko. Tako kasno posejano pozno zelje nam da do jeseni prav tako debele glave kakor zgodaj posejano. Poskusite tudi vi isto. — Letno endi-vijo lahko dvakrat žanjemo. Ko je dozorela, postala rumena, jo odrežiino vodoravno nad zemljo, tako da ne ranimo srca. Iz te korenine zraste do jeseni še enkrat 10 cm visoka rumena endi-vija. Poudarjamo, da velja to le za letno endivijo. Poskusite, morda se tudi vam to posreči.
Črna soja — nadomestek za kavo. T. Č. K. — Lansko leto ste dobili od soseda nekaj fižola posebne vrste, s priporočilom, da je to »dobra kava«. Posejala ste jih in pridelala pol litra zrnja. Želite jtojasnila, če bo zrnje užitno in kako ga je pripraviti. — To ni fižol, ampak soja. Kot človeška hrana pri nas ni udomačena, pač pa jo znajo Kitajci in Japonci pripravljati na 100 načinov. V Evropi rabijo sojo za živalko krmo, ker je zelo tečna, ima zelo mnogo beljakovin; ali pa za pridobivanje olja. Med svetovno vojno so jo uporabljali namesto prave kave: pražili so jo in nileli. Še dandanes jo v ta namen sadijo marsikje na kmetih. Najboljša je pa za mlado živino, ki ji jo pokladamo zdrobljeno in zmešano s koruznim zdrobom.
Jabolčni kis spomladi slabi. M. I. M. — Opažate, da sik iz jabolčnih tropin sedaj spomladi izgublja svoj kiselkast okus. Tako je že slab, da se da kar piti. Bojite se, da se bo popolnoma pokvaril. Kaj je storili, da ostane še uporaben? — Proti pomladi začne pogosto slabeti sadni kis, ker se zaradi naraščajoče toplote začne v njem razkrajati oetova kislina. To preprečite na ta način, da shranite dobro napravi jen jesih v zamašene steklenice, ki jih položite v hladno klet tako, da ležijo na tleh. Tako shranjen jesih se vam bo držal še bolje, če mu dolijele nekoliko orlove
i esence, ki je dovolj močna, da uniči glivice, ki
' razkrajajo cctovo kislino.
Naš žvvinozdravnik
Pravilna prehrana svinj. Č. M. M. S. - Lani
ste krmili svinje s surovo krmo, kot je pesno perje, mleček in slično. Ko ste jih hoteli vzrediti, ste jim začeli dajati kuhano peso, rejKi in koruzni zdrob. Surova hrana so prašiči kaj radi jedli, dočim kuhane niso bogve kaj marali, tako da ste jih morali predčasno zaklati, ko še niso bili spitani. Tudi letos krmite s surovo hrano. Bojite se, da se svinje ne bi preobjedle ob času »debelega krmljenja«. Želite vedeti, kako bi jjravilno krmili svin je? — V tej rubriki ste brali o zastrupi jen ju s pesnim per jem. Želite natančnejšega pojasnila. — Najliol jša in najbolj zdrava krma za svinje je surova, zelena krma, predvsem detelja (nemška), regrat, pesno perje, razen plevelj in slično. Pesno perje je najbolj škodljivo sveže kuhano v zaprtem kotlu, siccr
1>a ni tnko nevarno. Kuhana repa in pesa sta caj slabo krmivo za »debelo krmljenje« in ni čudno, če svinje niso marale take hrane. Svetujem vam sledeč način krmljenja: krmite kolikor mogoče največ s surovo, zeleno krmo, katero lahko podmetate z otrobi ali moko. Za »debelo krmljenje« lahko dajete koruzni zdrob, surov ali kuhan ječmenov zdrob, ki ga lahko izmenoma j>okladate s kuhano krmo, ki pa ne sme vsebovati same repe in pese, ampak v prvi vrsti korenje, krompir, buče, bob in fižol z nekaj malega pese in repe. Če boste to vse skupaj dobro zamedli s koruzno moko, bodite prepričani, da se svin je ne bodo prehitro preobjedle. Opozarjam vas pa. da ne smete prenaglo preiti od surove, zelene krme na kuhano, temveč postopoma. Tudi ne smete kuhane krme zametati preveč s prevelikimi porcijami koruzne moke ali zdroba, sicer se svinjam prehitro »zapre«. Da se svinje prehitro ne peobjedo »debele krme«, jim jc dobro po malem dajati še vedno zele..e krme, da se čreva bolje izčislijo.
Nesreča pri svinjah. F. P. - že pet let nimate sreče pri svinjah, Vsako leto imate brejo
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
JL
Dvokolesa, otroški roziSkl, Šivalni »troji, prevozni tri-ciklji, pneumnttka
Tribuna F.B. L. Ljubljana, KnrlovŠka c.4
1'ociruinioa: MARIUOR, Aleksandrova 26.
svinjo, ki po porodu postane besna, ne pnsti nikogar k sebi, svoje mladiče pa hoče raztrgati in požreti. Vse mogoče ste že poskušali, da bi
obvarovali mlade prašičke, a vse zastonj. Želite nasveta, kako bi v bodoče obvarovali svinjski zarod? — Po navadi so samo prvesnice slabe matere, večkrat pa je tudi napačna prehrana in nepravilno postopanje z živaljo vzrok, da živali zdivjajo. Da svinje postanejo popadljive po porodu, so večkrat krivi ljudje sami, ki posvečajo premalo pažnje svojim živalim; kajti nikakor ne zadostuje, če kdo svinjam trikrat dnevno vrže v korito kakršne koli hrane in vsake svete čase svinjak enkrat j»očisti ali pa samo nastelje. Svetu jem vam, da si po možnosti nabavite mlade pujske od neke mirne svinje, ker je divjost večkrat nasledna. l>ivje in popad; 1 ji ve živali je treba skupaj z njihovimi potomci izključiti od razploda. Svinjam posvetite nekoliko več pažnje, da se prašiči že od mladega navadijo na človeka. Hrana naj bo v glavnem surova, zelena. Svinjicam, ki jih nameravate imate za pleme, ne dajajte nikakih mesnih odpadkov ali pa celo krvi, da živali ne dobijo >ix>želenja mesa in krvi«. Breje svinje krmite
v drugi i>olovici nosečnosti z močno krmo, po porodu pa krmite svinjo nekaj časa z mlekom, moko, ječmenovim zdrobom, čemer ste dodali dobro žlico klajnega apna. Če boste izpolnili najnujnejše zahteve glede prehrane in nege svinj, smete, upati, da boste spet imeli srečo v svinjereji. Da sosedove svinje ne bodo kre-pavale, naj jih da pravočasno cepiti po živino-zd ravniku.
Krava se ne pnsti molsti. F. P. - Vaša krava
pusti telička sesati, pri molži pa brca in udarja, da prevrne vse mleko. Kaj je vzrok brcanja in kako bi ga preprečili? — Vzrok brcanja pri molži je navadno groba in nepravilna molža, ki povzroča kravi bolečine, redkeje je le slaba navada. Kravo naj molze nekdo, ki je vešč v pravilni molži. V kolikor pa je brcanje le slaba razvada, poskušajte kravo zamotiti s krmljenjem in lenim prigovarjan jem. — Druga krava, ki nima skoraj nič vimena in seveda tudi ne mleka, ni za pleme, kakor tudi njeno potomstvo ne. — Na splošno bi vam svetoval, da ob prvi priliki obiščete kakega umnega živinorejca, in se ogledate, kako se ravna z živino. Od tega obiska boste imeli veliko več kakor če daste hlev še stokrat »podkaditi in odeo-prati«, ker vzrok neuspevanja vaše živine ne leži v »zacopranju«, ampak v neznanju. Naba-. vite si kako knjigo o umni živinoreji, kakršno 1 jc n. pr. izdala Mohorjeva družba
Vojskovanje nekdaj
Sueški prekop je spet na vrsti
Nizozemci so pred svojim bogom vozila vseh vrst zavozili v Zuidersko jezero.
Negrelli - gospodar morja
je bil zgradil železnico. Toda na dunajskem kolodvoru ni njegovega kipa, marveč je kip njegovega, prav tuko zaslužnega naslednika Fran-cesconija. Kakor t ti — je bilo tudi ob Sueškem prekopu, kjer se v luki 1'ort Said dviga spomenik Ferdinandu Lessepsu, toda ime pravega graditelja je tu in tam povsem izginilo,
Ko je Negrelli umrl, še ni bila zasajena prva lopata v zemljo za Sueški prekop Ko so se pa čez II let nato zbrali evropski vladarji k otvoritvi prekopa, je na jamboru vihrala samo francoska trobojnica in niti eden od mnogih slavnostnih govornikov ni omenil imena Negrellija. v čigar bistroumnih možganih so je vnela prva iskra zamisli o Sueškem prekopu.
1/ vse te žalostne vsebine Negrelli jevega življenja, ki je bilo tako polno razočaranj, je nastal roman (spisal Josef Schall) in po tem romanu ImkIo proizvajali tudi frltn V romanu je naveden tudi žalosten konec l.essepsa. Dasi mu je nekoč sijalo sonec Egiptu in slave, ga je kot utrujenega starčka čakala temna jetniška celica, ko je tako zvani »panamski škandal« pritisnil žig sleparja nanj in ga je le smrt obvarovala sramote. Ime Negrelli pa je izginilo iz vseli govorov in zgodovinskih spisov in noben človek ga več nc omeni.
Bo) za imena mest in cest
Sicer je ta vojska Ic pododedelek v veliki živčni in propagandni vojni, ki jo prestajamo dan na dan, vendar jc znak te vojske, da se venomer spreminjajo imena mest, cest in trgov. S tem so začeli Nemci in Rusi. Rusi so Petro-grad prekrstili v Leningrad, Nemci pa so izbrisali lleinejevo cesto in Trg Fr, Fberta. Pravkar so tudi v Parizu prekrstili cesto llenrija Barblissea. Kje so tisti lepi časi, ko so ecstuin in trgom dajali imena cvetlic, njiv in pokrajin! — V novem svetu pn imajo ceste kar imena številk, kar je sicer pusto, u jako praktično.
Danska prestolonasledniška dvojica, prestolonaslednik Frederik in prestolonaslednica Ingrid
(ki pelje otroški voziček) na prvem sprehodu z novorojeno hčerko v Kodanju.
tln bi popravil pot čez Arlberg in bi prenovil tek mladega Rena med Predarlsko in Švico.
Zaradi tega delovanja so postali v Švici pozorni na odličnega inženirja in poklicali so ga v St. Gallen in v C u r i h. Ondi je prezidaval in prenavljal mesto po svojih drznih načrtih in bistroumnih zamislih in je ustvaril kot mestni višji inženir ono slikovito in moderno lice nesla, ki še zdaj krasi to nuvečje švicarsko mesto. Napravil je načrt za veličastni žični most, ki se drzno boči nad skalnatim brezdnom divje reke Aare in ki stoji še zdaj. Zgradil je tudi prvo železniško progo iz Curiha do Badena in kasneje do Basla.
V Curiliu se je Negrelli sešel z Viljemom v. Humboldtom, ki mu je pravil o Goethejev} utvari, da bi se dala predreti pokrajina pri Panami in Suezu in tako skrajšati pot okrog sveta. Ko so 40 letnega Negrelli ja pozvali naza j v Avstrijo, da bi zgradil železniško progo od Dunaja čez Prago in Olomuc in Brno, torej prvo progo severne železnice, je-bil že po vsej Evropi slaven kot prometni tehnik, za čigar ustvarjajočo silo so se potegovale tudi \Yiirtem-ber.ška, Saška, Badenska in Bavarska.
Toda Negrelli je odšel na Dunaj, ker .je ondi upal dobiti razumevanje za svoje sueške načrte, ki jih je imel v glavi in na papirju že do pičice izvedene. Kar se jc Goethe ju v n jegovi domišl ji ji san jalo kot o gradovih v oblakih, to je hotel uresničiti tudi Napoleon med svojim vojnim pohodom v deželo piramid, a isto jc Metternich priv/.el v svoj politični miselni krog. Francoski general Lepere se je bil zmotil, rekoč, da je med Sredozemskim in Rdečim morjem' 8 do 10 metrov višinske razlike. Negrelli pa je kot član avstrijske študijske komisije na
Kot prva obkoljevalna vojska v velikem obsegu je stopila v zgodovino Hanibalova vojska, ko se je llanibal v bitki pri Kanali zagnal s 50.000 do 60.000 vojaki v Rimljane, ki so imeli 70.000 do 80.000 zbranih mož. llanibal je razvil misel krilne bitke, ko je, ker je imel več konjenice kot Rimljani, oba boka Rimljanov tako dolgo teptal s konjenico, dokler niso bili Rimljani z vseli strani obkoljeni in z vsemi I lanibalovimi silami pobiti, mož za možem.
S Cimbri in Tevtoni so na vrata rimskega imperija potrkali vojščaki, ki niso ničesar ve-' deli o krilnih in oblegalnih bitkah. Njihovo' orožje je bilo zaničevanje smrti in popolna vdanost vojski. Germani so bili v vseh dobah najhujši nasprotniki Rima, dokler ni Cezar, mojster treh veličin vojne: to je časa. prostora in prilike, ponesel meč v Germani jo in je tam tudi zmagal.
Konienišha vojska je z vzhoda
Štiri stoletja po Cezarju je Evropa trepetala v brniških vihrah. Vojska je postala konjeniška vojska na debelo. Atila je potegnil vso Zemljino pod kopita svojih konj. šele na Katalonskem [H)l j u so ga ugnale rimske in germanske armade. Iluni so izginili iz Fvrope, a ostala je konjenica. Pehoto so izrinili z bojišč, in vitez v oklepu je prevzel meč Čez 800 let po I Iu n ih je bila Evropa vnovič v nevarnosti spričo napada množic z vzhoda: Džingiskan je oznanil svoje želje ]>o oblasti čez ves svet. Spet so se evropski veljaki morali boriti proti množici armadam, ki se jim niso mogli z ničemer drugim upirati ko s konjenico. I.eta 1218 je Džingiskan s 700.000 vojaki odrinil iz Karako-ruma, cla bi si osvojil svet. Njegova armada jc prinesla naravnost moderno izvežbanost in organizacijo. Na Im) j išče je postavil poleg konjenice tudi artiljerijo z velikimi metalnimi stroji in oblegovalnim orodjem, da — celo pionirske čete in vozataje s prehrano! Več desetletij se je Evropa tresla pod mongolsko šibo božjo.
Po mongolskih napadih so v Evropi prišli na to, da samo konjenica vendarle ne zadošča na bojišču. Predvsem se je treba zahvaliti Švicarjem, da je v počasnem, a neprestanem razvoju dobila spet pehota meč v roke. Razvoj strelskega orožja je privede! spet do kombi nironih bitk, ki so bile zdaj še ojačene po boljši artiljeriji. V teh časih srednjega veka pa ni bilo nobenega vojskovodje, ki bi se bil mogel primerjati z Aleksandrom Velikim, s Cezarjem ali Džingiskanom. Tudi niso države krile stroškov za vojno, ampak so jo plačevali oblasti
Novi frnncoski notranji minister Mnndel, ki je bil prej minister za kolonije.
Reka sredi vojska
V sedanjih poročilih o vojni se neštetokrat omenja reka Meuse (Maus), ne da bi se zavedali njenega zemljepisnega pomena. Medtem ko smo bili letošn jo spomlad polni poročil >7. bregov severovzhodne evropske reke — pa se je maja meseca obrnila vsa naša |>ozornosl na bojišča ob zahodni reki. In vendar ni nobena od teh dveh rek prava obmejna reka.
Meuse je dvojček od Rena. Izvira kot Meuse nu zahodnih obronkih Mont Faucilles (Srpasta gora), ima torej svojo zibelko v Franciji. Velika posebnost omrežja reke Meuse je rnzsežna širina poglavitne doline v srednjem teku, še »večja posebnost pa jc ta, da nim.i nobenih večjih pritokov. Od teli je vredno omeniti le reko S a in b r e , ki prihaja iz Belgije. Vse druge njene pomembnejše spremljevalke sta Meusi ugrabili reki Seine in Ren
Meuse, ki izvira v Franciji, je jako svojeglava reka: dela se, kakor da bi rada stekla v pariško kotlino, pa jo pri Toulu nenadoma prime muha in zavije kar sevetov/.hodno proti Renu. To ji pa Francozi hudo zamerijo in pta-vijo, da jih je Meuse »izdala« (la trahison .e la Moselle). Oškodovana je pa pri tem samo Meuse, ki =i mora sama samcata proti severovzhodu utirati pot skozi l.otarin.ško in šampanjo.
Vendar se lahko tolaži s tem, da je ta zemlja zgodovinsko bolj imenitna, a seveda tudi bolj prepojena s krvjo. To je ena tistih »žalostnih« [Kikrajin, ki je zaradi svoje zgraje-nosti postala sporno jabolko med dvema narodoma. Vzdolž te reke so Domremy, domovina Device Orleanske, Verdun, Sedan in še iz leta 1914 znane trdnjave Givet, Namur in Liege.
Pri .Maastrichtu (ime izhaja iz rimske označbe Trajectum ad Mosam, kakor tudi Utrecht i/. Trajectum ad Rlienum) prestopi na nizozemska tla. kjer se z Renom in Scheldo zaplete v ustje, ki ga ni moči razvozlati. Ker poeti i ni deli ustja tudi še spremenijo svoje ime. tako se. na primer, južni del Rena. ki se Meuse združi z njim, imenuje zdaj Wanl. nato Nlcr-\vede, pn Stara Meuse in Nova Meuse in se izliva pri llocku van lloland — je treba imeti že prccej soli v glavi, da najdeš pravo zrncc resničnosti. Slednjič bodi še omenjeno, na je Meuse dolga 800 km (Vezera 700 km. Odra 860 km) in je 570 km daleč plovna. Zbira pa vodovje iz 50.000 kvadrat, kilometrov obsežnega ozemlja.
Ognjenik Mauna Lou na otoku Ilavai' jc začel spet bruhati ogenj in lavo.
Takole zadevajo nemške bombe. Slika kaže ruševine belgijskega kolodvora Tongerona pri
Maastrichtu.
Najnovejši izsledki o resničnem zasnovatelju Sueškega prekopa - V teh dneh so delnice Sueškega prekopa padle za 690 točk
Z Andrejem Hoierjem proti Napoleonu
Bilo je nekaj mesecev pred začetkom svetovne vojne, ko so v dolomitski vasi Primiero odkrili spominsko ploščo. Tu plošča nuj bi proslavila stoletnico rojstvu enega največjih tehnikov 19. stoletja, bivšega generalnega nadzornika avstrijskih železnic, Alojzija Negrellija, ki je tudi, česar se je strokovna votla še dobro spominjala, pravi /.graditelj Sueškega prekopa.
Doma je bil iz preproste kmečke hiše, in sicer je bil oče Italijan, a mati Tirolka. Takrat so bila najbolj divja Napoleonova leta. Fanta so poslali v Feltre v semeniško gimnazijo, kjer se je zlasti izkazal v fi/iki, matematiki in risanju, a oče se je vojskoval s Hoferjem proti Napoleonu in je spremljal lloferja v ujetništvo v Muntovo.
Mestni stavbenik v Curihu
Čeprav so takrat še postrani gledali tehniški študij, se je Negrelli posvetil inženirstvu in je bil najprej »brezplačni stavbeni praktikante v Innsbrucku in letu 1822, ko 11111 je bilo šele 22 let, je opravil poslednji izpit. Poslali so ga v Pustriško dolino, da bi gradil ceste, da bi divjo reko Adižo brzdal in jo spravil v varno strugo,
mestu dokazal, da sta bili obe obmorski pokrajini že v starem svetu v prirodiu skupnosti, du je višinska razlika njunih obal samo 80 cm, in da je torej mogoče napraviti pri Suezu neposreden prekop brez zatvornic zu plovbo velikih ladij, šele s tem spoznanjem se je zučelu zu-inisel o prekopu bližati uresničenju.
Negreltijevo dognanje
Negrellijevo dognanje je postalo miselni temelj gradnje Sueškega prekopa. Jasno in prepričevalno je povedal svoje mnenje, češ »da bi bila sleherna druga rešitev tega velikega vprašanja neprimerna položaju in okoliščinam in du bt bila zlasti nemogoča vsaka zveza obeh morij, ki bi šla skozi Egipt, ne glede na skoraj nepremostljive te/koče ob prehodu čez Nil in zaradi nepotrebne dolžine in oblike prekopa in zaradi neobhodnih zatvornic, kakor tudi zaradi nepristopnosti pristanišča v Aleksandri ji, saj bi bil zaradi toke zveze uničen ves vodni sistem in s tem tudi življenje Egjipta.«
Tehniški načrt je bil že narejen, ko se je pojavil Lesseps in se je kot prvi postavil na čelo zamisli, ki je bilu tedaj v očeh vsega sveta satno varljiva utvara.
Vitez Moldelbe
Lesseps je že kot slaven mož in po dokno-čnnem prekopu priznal v svojih spominih, da je bil Negrelli tisti, ki je i/.šla od njega prva zamisel o prekopu. Vendarle je Lesseps, ki je bil bogataš in po vsem svetu slaven, premalo poudarjal zasluge Negrellija, ki so ga v prvih dneh oktobru 1858 odnesli i/, njegovega stanovanja na Dunaju nu pokopališče St. Mar\u. Se dandanašnji moreš med divjim grmič jem razbrati napis na nagrobniku: Alois Negrelli, vitez Moldelbe.
Ta viteški naslov si je sam izbral po obeh rekah Molduu (Vltava) in Elbe (Laba), kjer
Doslej smo poznali samo bliskovite risarje in bliskovite fotografe (ali brzofotografe). Leto 1959-40 nas je pu seznanilo z bliskovito vojsko, in neki švedski učenjak je odkril celo »bliskoviti jezik«. V tej panogi so Francozi izmed vseli narodov sveta nn prvem mestu, švedski učen jak je dognal, da spregovori Francoz povprečno po 550 zlogov v en i minuti. Celo Japonci spregovorijo le 510 zlogov v eni minuti in Nemci, ki se bijejo v »bliskoviti vojski«, so glede na bliskovitost jezika daleč za Francijo, saj spregovorijo v minuti sto zlogov man j kot 1' ru-ieozi. Tudi zgovorni Italijani spregovorijo v minuti Ic 250 zlogov. Angleži 220, a Polinerzijci lc 50, so torej najbolj počasui.
Francoščina -
bliskoviti jezik
in zemlje lačni knezi, ki so uganjali roparsko viteštvo na debelo. Tridesetletna vojna, največja vojna, ki je kdaj koli pustošila po Nemčiji, pa ni bila v nobenem razmerju z. obsegom bojišč. Jako so moramo začuditi če na primer zvemo, da je bilo v bitki pri Breitenfeldu 52.000 mož z 70 topovi, pa je merila fronta cesarskih čet samo 4200 korakov, fronta švedskih pa 5000 korakov. Za gibanje, razvoj in trajanje bitke jo bilo na razpolago koma j 10 km v kvadratu. Puška, je lrila takrat žc tako izpopolnjena, da je izurjen strelec lahko dvakrat v eni minuti irš>relil. Koliko novega bodo pa mogli zgodovinarji napisati šele o strategiji to sevlanje divje vojske!
Sivolasi francoski maršal Petain, ki ga jc francoska vlada zdaj poklicala.
škofjeloški okraj v boju z jetiko
Danes bo blagoslovljen protituberkulozni dispanzer v škofji Loki
Škofja Loka, 26. maja.
Pred dobrimi Atirimi leti |e primarij g. dr. Neubauer z Golnika statistično dokazal, da je v našem okraju jetika izredno močno razširjena. Že tedaj je znašala letna umrljivost do 25 oseb. V industriji, zlasti tekstilni, je brez krivde induBtrijcev našla tuberkuloza zaveznika, v hribih pa v alkoholu ugodna tla. Vedno večje število ljudi, obolelih za jetiko, je bilo primoranih iskati pomoči v kranjskem dispanzerju. Trojica požrtvovalnih ljudi pa je v tistih časih napovedala organiziran boj jetiki v okraju. Spoznali so, da so dolžni domovini in narodu nesrečo pošteno priznati, zavratno morilko zasledovati in odkriti njena legla, bolne zdraviti, zdrave pa obvarovati te bolezni Kajti le zdravi družinski člani bodo mogli ohraniti gospodarstvo
Ordinaoiska soba v proti tuberkuloznem dispanzerju v škofji Loki
na potrebni viSini, le zdravo delavstvo in name-ščenstvo bo dvignilo industrijo in trgovino. Pa tudi le zdrava in proti jetiki s primernimi ustanovami zavarovana Škofja Loka bo mogla in smela brez prikrivanja še dalje vabiti letoviščarje, športnike in tujce, ki zahtevajo za svoj denar poleg prirod-nili krasot tudi udobnosti, zdravia in veselja, ki ga v bližini jetičnih bivališč ne more biti.
Led je bil prebit. Predvsem socialno šibkejši sloji so kmalu uvideli brezpogojno potrebo organizirane obrambe pred jetiko. In tako se je v maju 1. 1936 ustanovila krajevna protituberkulozna liga v Škofji Loki s poverjeništvom v Gorenji vasi za poljansko dolino in v Železnikih za selško dolino. Liga je nastavila zaščitno sestro, ki z veliko vnemo obiskuje bolnike, jim pomaga z zdravili in nasveti, liga sama pa s predavanji in brošurami opozarja na nevarnost jetike, na način okuženja in zdravljenja. S sodelovanjem zdravnikov v okraju, sestavlja evidenco jetičnih bolnikov in po jetiki ogroženih ljudi. Dalje zbira podatke o socialnih in higienskih razmerah. Vsako leto prireja protituberkulozni teden z vedno novim programom. Že vsa štiri leta vodita krajevno ligo v skritem delu gospod K. Sovre kot predsednik in zdravnik g. dr. Kocijančič kot podpredsednik z velikim uspehom in zaslužita javno priznanje.
Večja število bolnikov je liga poslala v razna zdravilišča, revnim družinam bolnikov pa daje podpore za zdravila, živila in potnine. Vsota podpor v 58 primerih presega deset tisoče. Zaradi tega je tudi zanimanje za ligo naraslo in se je članstvo od treh ustanoviteljev povečalo na LIOO, tako da je danes ta organizacija ena največjih v okraju. Delavstvo vseh tovarn razen ene je včlanjeno v ligi in podietja točno odvajajo mesečni prispevek enega dinarja za delavca. Pa tudi pridobitni krogi so podprli ligo, ki dobiva letne podpore od Ljudske, Mestne in Okrajne hranilnice, Rdečega križa, Tujsko-prometnega društva in drugih ustanov. Tudi občine v okraju prispevajo po svojih močeh, a nekatere kažejo še premalo razumevanja.
Pri vsem tem delu za socialno skrbstvo pa liga ni pozabila na glavno nalogo: postaviti protituberkulozni dispanzer v Škofji Loki. ki naj bi bil močna trdnjava v boju z jetiko. Že od početka je
zbirala sredstva za ustanovitev in letos se je dolgoletna želja uresničila. S pomočjo Protituberkulozne zveze v Ljubljani je otvorila dispanzer v prvem nadstropju v mestni ubožniti na Spodnjem trgu. Tu vsak torek od 11 do 18 ordinira specialist dr. Savinšek iz Ljubljane. V kratkem času, odkar dispanzer deluje, so klinične in rentgenološke preiskave dosegle število 500. Odkritih je bilo že več primerov odprte jetike in s pomočjo dispanzerja dovedenih do zdravljenja. Danes ob pol 10 bo slovesna blagoslovitev protituberkuloznega dispanzerja, kamor vabimo vse občinstvo in zastopnike organizacij.
Dispanzer sestoji iz treh prostorov: higiensko opremljena čakalnica, ordinacijska soba in temnica za rentgen Ima že svoj aparat za polnenje zraka pljuč (pneumothorax) Nujno potrebna sta že mikroskop in aparat za slikanje pljuč. Največje težave se pojavljajo pri bolnikih, ki nimajo sredstev, da bi šli v zdravilišča, ker so predraga. Zato je potrebno, da se čimprej zgrade cenejša ljudska zdravilišča, kamor bi bil omogočen dostop tudi revnim plastem naroda.
Za ustanovitev dispanzerja in dosedanje vzdrže vanje je liga morala odšteti že nad 100.000 din. Zato je sedaj mnogo na tem ali bo članstvo še naprej s takim razumevanjem in požrtvovalnostjo podpiralo ligo, da bo dispanzer, ki smo ga s takimi žrtvami postavili, mogla vzdrževati na dostojni višini. Zavedamo se, da bo le zdrav narod v našem obmejnem okraju zmožen braniti svojo zemljo, narodne svetinje in Jugoslavijo. Vsemogočni pa naj obilno blagoslavlja naše naporel
Jesenice
Danes ob treh popoldne bo blagoslovitev novo gasilske motorne brlzgalne v Sv. Križu nad Jesenicami. Sodeluje godba Krekovega prosvetnega društva. Zvečer ob 8 pa bo povski koncert v Krekovem domu, za katerega vlada veliko zanimanje. Preskrbite si vstopnice pravočasno._
Uradnik brez otrok
išče eno- ali dvosobno stanovanje za takoj. Plača za več mesecev naprej. - Naslov v podružnici »Slovenca« na Jesenicah.
Dovje-Mojstrana
Priprave za sezono. Čeprav izgledi za letovi-ščarsko in turistovsko sezono letos niso posebno rožnati, se na Dovjem in v Mojstrani vendarle .živahno pripravljajo za sprejem tujcev, ki hodijo vsako leto gledat in občudovat naš lepi gorski kot. Časi so resni, a tako resni tudi ne, da bi morali pometati puške v koruzo in se vdati črnemu obupu. Da bi bila zunanjost dovške lare čim lepša in vabljivejša, so letos na pobudo gosp župnika Pečariča na novo pokrili cerkev sv. Mihaela in popravili obzidje okoli pokopališča. Na pobudo g. župana Viktorja Janše pa je bila temeljito popravljena dovška cesta, ki je bila tega popravila res že na vso moč potrebna. Dragocen prispevek k olepšanju dovške vasi je lovska koča, ki jo je v pristnem slovenskem planinskem slogu pod žup-niščem postavil gosp. ravnatelj Lukman. Tudi iz notranjosti koče diha pristna gorenjska domačnost: vse pohištvo je v izbranem kmečkem slogu. Za čim udobnejši odpočitek turistov in letoviščarjev, ki si izberejo za izletno točko slap Peričnik in potujejo še dalje, v romantično dolino Vrat, pa jc poskrbela gdč. Minka Smolejeva iz ugledne krščanske hiše in marljiva članica dovškega Prosvetnega društva. Kupila je in preuredila kočo pod Peričnikom, kjer najdejo mimoidoči turisti in izletniki vsa zaželena okrepčila. Tako je vsak nekaj malega prispeval in žrtvoval, da bi kljub resnim časom naš lepi gorski kot tudi letos privabil čim več letovl-ščarjev in izletnikov.
Zlata poroka. Zgleden zakonski par, Janez in Anca Petcrnel z Dovjega, sta te dni obhajala zlato poroko, kar je tudi v teh krajih redkost. »Mladoporočenec« ima na ramah že osem križev, »mladoporočenka« pa sedem in osmega pol. Bog ju je obdaril z osmimi otroki, od katerih sta dva umrla, za druge pa sta lepo poskrbela, da se jim ni treba otepati z revščino in brezdeljem. Zlatoporočenca kljub visokim letom z zanimanjem in ljubeznijo prebirata »Domoljuba« in druge katoliške liste, ki najdejo v njunem prijaznem domu gostoljubno streho. Osemdesetletni Janez je čvrst in zdrav kot dren, spomin pa ima 6vež kot mladec. Mnogokaj ve povedati iz »dobrih starih časov« in se pri tem ves pomladi. Na redko slavie so prihiteli vsi sinovi in hčere od daleč in blizu. Zlata poroka je bila združena s starimi gorenjskimi običaji, kar ji je dalo poseben mik in toploto. Slavljencema kličemo s številnimi drugimi znanci in prijatelji: Na mnoga leta!
Kranj
Kino Šmartinski dom predvaja v nedeljo, ob 3 in ob 7 »Severno brigado«, ob 5 in 9 pa »Brezdomce«. V ponedeljek ob pol 9 »Brezdomci«, ob 10.15 »Severna brigada«.
Noto postofanka Katoliške prosvete na Pobrežju v Mariboru
Na praznik Sv. Rešnjega Telesa je bil v Slomškovem domu II. redni občili zbor Prosvetnega društva, ki je bil zelo-dobro obiskan. Občni zbor je vodil predsednik Mastinšek, ki je pozdravil zastopstva raznih bratskih organizacij, predvsem pa predsednika Prosvetne zveze g. dr. Josipa Hohnjeca iz Maribora, ki se je rade volje odzval vabilu odbora in se udeležil občnega zbora. Nato je po pozdravili in branju zapisnika podal predsednik poročilo o gradbeni akciji in društvenem delovanju. Iz njegovega poročila posnemamo agil-nost odbora, ki je šest tednov jx) sklenitvi kupne jrogodbe za zemljišče z g. in go. Rozman pričel kopati temelje za novi društveni dom z 20C0 din gotovine v blagajni. Izvedla se je nabiralna akcija, ki je vrgla v trcli mesecih 75.000 din, v naravi pa: 126 smrekovih dreves, 10 jagnjedovih dreves in še mnogo drugega materiala. Prosvetno društvo se danes s ponosom ponaša, da so darovali za Slomškov dom na Pobrežju od najnižjih slojev, delavci, invalidi, železničarji, kmetje, obrtniki, den. zavodi, industrija, inteligenčni sloji, č. duhovščina s pre-vzvišemm g. knezoškofom na čelu, slov. ban dr. M. Natlačen, gg. poslanci, ministri in senatorji do
lz Jtsiijske Krajine
Druga orjaška elektrarna na Soči se dokončuje. Še preden je bila izdelana prva velika elektrarna nn Soči. ki ima svojo centralo pod Doblar-jein blizu Ročinja, so začeli z deli za drugo, nekoliko manjšo soško elektrarno, ki ima svoje središče v Plavali. Od tedaj sla pretekli šele dobri dve leti in dela gredo že h koncu. Od centrale v Plavali ne moremo nič povedati, ker je nevidna. Leži na desnem bregu Soče nekoliko nad železniško postajo v Plavali, celotna zgradba ie pa vkopana v pobočje hriba in ni na prostem nikakih stavb ali prizidkov, ki bi bistveno spadali k centrali. Njeno približno lego li označujejo veliki nasipi peska in sličnega materiala, ki ga je vrgel iz, sebe hrib, da lahko sprejme vase turbine in druge mogočne >lroie. ki bodo ustvarjali milijone kilovatov električne sile. Tudi dotok gonilne sile — Sočinih bistrih voda — ni viden, kajti voda priteče na turbine po prillčno 0 km dolgem, mogočnem podzemeljskem rovu, ki se začne nad kanalskim železniškim mostom v bližini širokoznane nekdanje Škalabonove gostilne, v kateri se je svoi-čas na pohodu proti Avstriji krepčal sam cesar Napoleon, tako gre vsaj govorica. Tu pri vhodu v široki betonski rov. v katerega uklenejo Sočino silo so edine vidne naprave celotne elektrarne: mogočen kamenit jez in kratke pa uloboke roje, po katerih so bo zlivala Soča v pobočje Mariiacelj-skega pogorja. Vsa naprava je samo klesan kamen beton in jeklo. Radi svojih silnih, orjaških razsežnosti upllva mogočno. Človek se nehote zamisli v ustvarjaiočo. silo človeškega duha in strnil nad njegovo močjo, saj se zdi. ko da bi bili velikani zložili le ogromne kamenite sklade. ,Jez reze Sočo v ravni črti. Njegovo središče tvori do 30 m visoko, debelo ogrodje iz obdelanega kamna, ki ima tri visoke odprtine, v katerih teceio močne železne zatvomice. od katrih ima vsaka svoiega čuvaja. Na desnem bregu sc od jeza odcepuo globoke roie. proti levem bregu sta pa v viviii pn-zidku dve odprtini, ki sla zazidam do pnl.čno 1-n,etrov visoko ter sla kot dve lini namenjeni za odtok odvisne vode. Po izdelanem načrtu bo dvignili zajezeno Sočo na okoli 12 m višine. S tem " bo širina Sodnega toka močno raztegnila in za lezom merila okrog 70 m. Za točnos navedenih me Te sp e enia.no T>olne odgovornost ker smo Hh napravili kar s prostim očesom.) Po mnenp. 7ap<w?enih delavcev je gotovo, da se bo zajezitev Soče noznala par kilometrov za jezom skozi gor. docen? ale pod Doblarjem. Na 12 m dy gnieno vodov e se l o proti severu polagoma nižalo In oži o Razposajeno hrzeča Soča se bo spremenila v leno se prelivajoč repek velikega jezera Ko bo-
"<> Pa	^nc	Sa
SiMM zatvornlce? da se bo sprostila divja B'la Dozdaj1' so°zatvornlce že preizkusili in ugoto-
vili, da bodo v redu delovale in držale. Kdaj jih bodo stalno zaprli, še ne vemo. Brez dvoma pa gredo dela h kraju. Ob cesti iz Kanala proti Ška-1 a bonu je na več krajih nagrmadenih in spravljenih mnogo gradbenih pripomočkov: tračnice in vozički za prevažanje materiala, cevi za odtok vode in razno drugo orodje. Tudi delavcev ni skoro nič več. Zaposleni so samo še razni specializirani strojniki, monter ji, elektricisti in slični. Vse priča, da bodo v najkrajšem času že razdeljevali zavarovani vodi silne količine električne moči iz elektrarne v Plavah v vse smeri države v podvig našo proizvodnje.
Češnje in njihov trg. Kmalu bo 14 dni, kar prihajajo češnje na trg, vendar se kupčija še ni razvila. Prve češnje niso najboljše in tudi ne vzdrže prevoza, pokupijo in porabijo jih zato domača in bližnja tržišča. Cena za ta pridelek se suče okrog 1.50 lir, blaga pa ni veliko. Proti koncu meseca in v začetku junija liodo začele prihajati boljše in trpežnejše vrste — srčnice. Takrat lio več dovoza in bo postal tudi trg živahnejši. Za začetek junija je dovolila uvoz tudi Nemčija, ki pride letos skoro edina v poštev kot inozemski odjemalec češenj. Upamo, da bodo Nemci nastavili primerne cene in bodo Urici in Vipavci lahko poravnali dolgove, ki so jih na račun češenj napravili v dolgi zimi.
Cena maslu. Za maslo naših tolminskih mlekarn je sedaj določena cena 21.50 L za kg, za ua-vad.io doma izdelano maslo pa 18 L za kg.
Koliko prebivalcev šteje Italija? l'o uradnih podatkih je štela Italija ob koncu aprila 44 milijonov 715 tisoč prebivalcev. V mesecu aprilu je bilo v državi 42.789 porok; število porok sc je v tem mesecu močno dvignilo, precej so k temu pripomogli gotovo številni vpoklici k vojakom in razne olajšave, ki jih imajo vpoklicanci pri sklepanju poroke.
Kradel jc kolesa, pa ni znal. Neki Franc Pcrsolja iz Gorico je ukradel kolo. Peljal so je z njim v Renče, zavil tam v gostilno in začel prodajati svoje ukiadeno blago. Za še dobro kolo je zahteval samo 100 lir. Eden-izmed gostov je iiil takoj pripravljen skleniti kupčijo, zahteval je samo, dii se mora pogodba izvršiti pred orožniki. Slabo izvežbani tat je pogoj sprejel in odšel s kupcem proti orožniški postaji. Pred nevarno hišo se je zavedel svoje pogubne igre, sedel hitro na kolo in hotel zbežali. Dozdevni kupec, ki je očitno to pričakoval, jo dvignil hrup in begunca so prijeli. Prišel je pred sodnika in ker so mu pri hišni preiskavi iztnknili še eno kolo, ki si ga je bil nepošteno prislužil, ga je zadela težka obsodba: sedel bo 1 leto in 3 mesece. Imel bo časa dovolj, da bo lahko prišel do spoznanja, da ne zna voditi tatinskih poslov in da slori bolje, £o se vrne zopet na pošteno pot,
našega narodnega voditelja dr. A. Korošca, prav izda.ne zneske. Ob tej priliki se je tudi zahvalil vsem kulukarjem, zaslonjkarskim delavcem in drugim dobrotniko niza njihov trud in doprinešene žrtve.
Kako je bil društveni dom na Pobrežju nujno potreben priča društveno delovanje. V Slomškovem domu se je vršilo v preteklem poslovnem letu 18 prosvetnih večerov, na katerih se je predavalo: o zgodovini, slovenskega naroda, Slovenci nekdaj in danes, šege in običaji Slovencev, lepote Slovenije, osvobodilni boji Maribora in naše severne meje, narodna in državljanska vzgoja, Slovenci v Srbiji, Koroška, Slovenci v tujini, vzgoja mladine in še mnogo lepih skioptičnih predavanj, za katere se ni kljub velikim stroškom pobirala nobena vstopnina. Dalje je društvo uprizorilo 23 ljudskih in narodnih iger, več družabnih prireditev in dobro uspelih izletov. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je imel odbor 19 rednih sej, prejel pa jc 43 dopisov, odposlal pa 138. Zanimivo je bilo poročilo blagajnika, skupni denarni promet je znašal 266.871 din, dohodkov je bilo 133.337 dinarjev, od leh je vrgla nabiralna akcija 74.993 dinarjev, ostalo pa prireditve, članarina in manjša posojila, ki jih je odbor najel. Izdatkov je bilo 133.534 din, večina porabljenih za novi društveni dom in inventar. Poročilo knjižničarja: društvo je nabralo med svojimi člani in prijatelji 167 knjig in začne prihodnji mesec z izposojevanjem.
Nato je imel predsednik Prosvetne zveze gosp. dr. J. llolinjec lej), vzpodbuden govor, v katerem je prisotnim nanizal krive nauke, ki jih danes se-jejo brezverci in temeljito objasnil delo tako imenovanih »jjetih kolon-*. V svojem govoru je dokazal, da edino katoliška prosveta vodi k pravi sreči. Predsednik društva se je govorniku zahvalil za njegov lep govor in naklonjenost našemu Prosvetnemu društvu in za njegovo podporo.
Nato je bil stavljen predlog, da se z ozirom na velike zasluge, ki si jih je stekel pri gradnji našega doma, izvoli za prvega častnega člana ravnatelj tiskarne sv. Cirila g. Hrastelj Franc iz Maribora, kar je občni zbor z burnim odobravanjem odobril. Občni zbor je tudi soglasno odobril drugi predlog: podelitev častnega članstva gospodu in gospe Rozman na Pobrežju kot velikima dobrotnikoma društva, zahvalni diplomi pa tov. Šticlu Jožetu in njegovi soprogi ter polirju gradbene tvrdke Vrablu, ki je vodil zidavo našega doma, g. Kovačiču Alojzu z Pobrežja.
Pri volitvah je prosil dosedanji predsednik, da se ga z ozirom na prezaposlenost v njegovi
službi razreši, kar pa občni zbor ni sprejel in je bil zopet izvoljen stari odbor, ki se je izpopolnil s tremi novimi odborniki.
Tako se je v razmeroma kratkem času zasidrala na Pobrežju nova postojanka katoliške prosvete in je Prosvetno društvo, izmed vseh 35, danes tudi najmočnejše. Iz poročil vidimo, da opravlja to mlado, nadebudno prosvetno društvo v polni meri svoje poslanstvo in važno narodno-obrambno delo, četudi ne sodeluje niti eden inteligent. Našim vrlim Pobrežanoni kličemo: »Po tej poti naprej — do zmage!«
Litiji je potrebna večja ljudska šola
Pretekli teden smo poročali, da se je že Betrtič sestala komisija, ki naj odloči, kje bo stala nova meščanska šola. Mislili smo, da še to ni zadnja. Včeraj pa nas je presenetila vesela vest: kr. banska uprava je že odobrila prostor za novo meščansko šolo, ki bo na Grbinu. Kakor smo zvedeli, ni za zidanje nobenih resnih zadržkov in bodo lahko kmalu začeli z delom.
Ob tej priliki pa se nam vsiljuje drugo, nič manj važno vprašanje: kako pa z ijudsko šolo? Čejirav ima Litija okrog 500 šoloobveznih otrok, ima zanje ljudska šola le 5 učilnic. Tako je nujno, da se vrši pouk dopoldne in popoldne v istih, neprezračenih učilnicah. Popoldanski učenci zapuste šolo šele okrog 5. popoldne in če povemo še to, da so nekateri učenci tudi dve uri oddaljeni od šole, bomo lahko razumeli, da ni to šolarjem in šoli v korist. Večina staršev je zaposlenih v predilnici in ker imajo njih otroci menjalni pouk, se včasih ves dan ne vidijo. Da nima lo dobrih posledic, je pribito I Tudi obrtno nadaljevalna šola ima v ljudski šoli pouk in tako so vse učilnice ves teden zasedene, da jih v zimskih mesecih ni mogoče niti pošteno očistiti. Naši najmanjši, otroški vrtec, pa so morali celo v kletne prostore in tam preživljajo dolge zimske mesece brez sonca in zraka. Krajevni šolski odbor ima prihranjeno že lepo vsoto, nad 250.000 din, in bi lahko takoj pričeli z nadzidavo drugega nadstropja. Na tak način bi dobili vsaj še tri učilnice, zbornico za učiteljstvo in sobo zn učila, česar šoli sedaj manjka. Konstrukcija šolo je tako solidna, da je nadzidava povsem varna. Istočasno bi se lahko popravila sedanja nehigienična stranišča, ki čeBtokrat zavdnrjajo po vsej zgradbi. Z nadzidavo in omenjenimi popravili bi dobila Litija poleg bodoče nove meščanske šole še krasno in veliko ljudsko šolo. Ce pa bodo časi ugodnejši, bo morala Litija misliti tudi na dnevno zavetišče, kjer bodo tovarniški otroci prebili dan. Ponovno se je pokazalo, da cesta slabo vzgaja, starši pa so prezaposleni.
Občinska uprava je bila do sedaj vsem pripravam zelo naklonjena in je za ljudsko šolo žrtvovala že težke tisočake. Prepričani smo, da bo tudi ob nadzidavi prispevala toliko, dn bo v Litiji ljudska šola, ki bo Bogu v čast, ljudem v pouk in domovini v ponos.
škofja Loka
Velika tombola katol. prosvetnega društva v Škofji Loki bo danes teden ob 2 popoldne na društvenem telovadišču. Preložila se bi samo v primeru izredno slabega vremena, drugače ne. Zato čimprej kupite tablice, ker v nedeljo bo velik naval občinstva od vseh strani. Nekateri glavni dobitki so že razstavljeni v trgovini Kašman. Prvovrstna telica, 10 koles, kuhinjska oprava., šivalni stroj, cele vreče moke in sladkorja, sod vina, bala usnja, blago za moško obleko, plug, stenska ura, namizno olje itd. Res izplača se kaj takega zadeti za 3 dinarje. Zato pa na veselo svidenje danes teden popoldne ob dobri jedači in pijači!
Procesija sv. R. Telesa ]e bila izredno slovesna in ob lepi udeležbi občinstva, le nekatere hiše so bile mrzle in neokrašene, nekaj tudi na Glavnem trgu. V teh resnih časih bi pričakovali več takta, če že ne verskega prepričanja Videli smo tudi zastopstvo tukajšnjih katoliških akademskih starešin.
V nedeljo so katoliški učitelji in učiteljice na sestanku izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Slomškove družbe za naš okraj.
Daruj z radostnim srcem in čim več moreš za protituberkulozno skrbstvo v Sloveniji! Močna denarna sredstva nas čim prej privedejo k ciiju.
Pošta mornarjev
Ena najvažnejših ustanov vojne pošte je urad v Parizu za tiste vojake, 1:1 so pri mornarici. Uslužbenci tega urada morajo natančno vedeti ne le to, kje je tista ladja, ki je ta in ta pomorščak na njej, marveč tu'1., kam bo ladja še krenila, da je čim prej pošta dostavljena. Linijske ladje zveznega brodovja so zdaj prevozile že tako pot, kakor je razdalja med Severnem in Južnim tečajem, pa vendar vedo v mornariškem poštnem uradu natančno za vsakega, kje da je. Časih pripeljejo pošlo z motornim čolnom kar na odprto morje. Mornariški poštni urad, ki je nu pariškem kolodvoru >Gare de Lyon«, natančno proučava pota ladje in |e brezžično obveščen o slehernem premikanju čet, da prejme sleherni pomorščak pošto čim prej, saj vsakdo težko pričakuje poročil z doma.
Prcbivalceiu Liegea v Belgiji delijo posebne letak«.
G&jpo-datatvo
Zaposlenost in mezde slovenskega delavstva
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdelal statistiko svojih zavarovancev za mesec marec 1940, iz katere posnemamo naslednje najvažnejše podatke:
Število zavarovancev je od februarja na marec naraslo od 91.265 na 97.160, torej za 5.895. Prirastek od februarja 1939 do marca 1940 je znašal 6amo 3414. Tudi v primeri z marcem leta 1939 je bil prirastek znaten, našal je 1448 zavarovancev, dočim je bil od marca 1938 na marec 1939 celo 3395. Da je letošnji prirastek v konjunkturnem pogledu manjši kot lansko leto, je razumljivo zaradi izrednih razmer, v katerih živi naše gospodarstvo.
Povprečna dnevna zavarovana mezda počasi narašča. Februarja 1940 je znašala 25.51, marca pa že 26.15 dinarjev povprečno na 1 dan na 1 zavarovanca. V primeri z lanskim marcem je zavarovana mezda narasla za 0.93 din na 1 delavca dnevno.
Zdravstvene razmere delavstva so se od februarja na marec znatno izboljšale. Odstotek bolnikov se je zmanjšal od 3.35 na 2.67, navajamo pa že, da je znašal marca lani 3.18 odstotka.
Skupna zavarovana dnevna mezda znaša 2 milijona 541.217.20 din, kar pomeni v primeri z lanskim marcem povečanje za 127.295.20 din.
Gibanje zavarovancev ter povprečne zavarovane mezde od septembra lanskega leta dalje nam kažejo naslednji pregledi:
Število zavarovancev 1938-1939	1939-1940
103.972	101.687
102.839	98.857
101.824	100.740
97.459	99.077
89.657	89.944
92.298	91.265
marec	95.712	97.160
Iz tega pregleda je razvidno, da je v primeri s prejšnjim letom bilo v mesecih september, oktober in november število zavarovancev manjše, toda nato je nastopil preokret in število zavarovancev je bilo večje kot v istem mesecu prejšnjega leta. To pomeni, da se je po prvih mesecih vojne na zapadu naša konjunktura stabilizirala, posebno ker ni bilo več odtoka delovne moči.
Gibanje zavarovane mezde nam kažejo naslednji podatki (v dinarjih):
september
oktober
november
december
januar
februar
	1938-1939	1939-1940
september	25.49	25.09
oktober	25.50	25.24
november	25.28	25.26
december	25.02	25.17
januar	24 92	25.07
februar	24.93	25.51
marc	25.22	26.15
Tudi ta pregled nam kaže, da je bila v prvih treh mesecih od septembra lani dalje povprečna dnevna zavarovana mezda nižja kot v istih mesecih prejšnjega leta. Šele decembra 1939 je bila povprečna zavarovana mezda višja kot je bila v decembru 1938. Zviševanje delavskih mezd je nato šlo prav počasi naprej. Od septembra dalje pa do marca se je povprečna zavarovana mezda dvignila za 1.06 din ali skupno 4.22%.
Za presojo položaja posameznih strok so važni tudi podatki o zaposlitvi po posameznih strokah. Če vzamemo samo najvažnejše stroke, dobimo naslednjo sliko:
Razlika v primeri z III. 1940 III. 1939 II. 1940
javni promet	1.996	+ 1.390	+ 301
ind. kam. in zemlje	4.017	+ 477	+ 401
kovinska industrija	8.200	+ 255	+ 102
tekstilna ind.	16.827	— 524	+ 218
gozdnožagar. ind.	6.982	— 552	+ 723
predelovanje lesa	4.181	— 345	+ 53
grad. žel. cest itd.	7.057	+ 3.656	+ 2.722
gradnja nad zemljo	2.073	— 1.249	+ 1.087
hišna služinčad	9.517	— 109	+ 66
V	primeri z marcem lanskega leta je napredovala skupina javnih del, nadalje javni promet, kjer so od 1. januarja letos zavarovani progovni delavci, ki jih lansko leto ni bilo. Najbolj pa se je v primeri z lanskim letom zmanjšala zaposlenost pri-zasebni gradbeni delavnosti, ki je letos padla na minimum.
V	sezijskem pogledu, t. j. od februarja na marec se je najbolj povečalo število zavarovancev pri grandji cest in vodnih zgradb, nadalje pri gradnjah nad zemljo v industriji kamenja in zemlje itd.
Najvišje cene za kruh v Sloveniji
Na podstavi uredbe o nadzorstvu cen )e ban g. dr. Marko Natlačen odredil ta-le najvišje cene kruha: a) za 1 kg belega kruha iz pšenične moke it. 0 aH Ogg do 5.40 din; b) za 1 kg polbelega kruha iz moke št. 4 do 5 din; c) za 1 kg črnega kruha iz moke it. 5 in 6 do 4.50 din. — Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8 uredbe o kontroli cen. — Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse nasprotne odobritve cen kruha.
Opozorilo vinogradnikom
Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru opozarja vse vinogradnike, da zaradi navala toplega in južnega vremena izvršijo prvo škropljenje proti peronospori na vinski trti z 1% galico najakasneje do 27. maja 1940.
Dovoljena zvišanja cen
Kr. banska uprava je odobrila 'tvrdki H. _VieI-naber, Maribor, da sme prodajati jedilno olje po 17.25 din za 1 kg na debelo. — Tvrdki M. Oset, Maribor, da sme prodajati riž Splendor Subl. po 9.50 din, riž Splendor Spec. po 9.40 in riž Splendor Extra po 9.30 din za 1 kg na debelo. — Tvrdki Ed. Suppanz, d. z. o z., Pristava, da sme prodajati kavo Rio 2 Sieb 18 po 65.50 din in kavo Rio New-
york 5 green po 62 din za 1 kg na debelo. •
Kmetijstvu moramo posvečati vso pozornost, posebno v Sloveniji, ki je glede prehrane pasivna dežela. Z intenzivno propagando moramo širiti racionalizacijo kmetijskih obratov. Prilika za tako propagando se nudi zlasti med pomladanskm ljub-Ijanskm velesejmom od 1. d 10. junija, ki si naj ga zato ogleda vsak naš kmečki gospodar. Saj bo tamkaj velika razstava poljedelskih strojev in orodja. Noben pameten gospodar ne bo držal denarja doma, ampak bo svoj kapital plodonosno naložil v moderne poljedelske stroje, s katerimi bo z manjšim trudom dosegel večji dobiček.
Dobave: Štabi dravske divizijske oblasti v Ljubljani, savske v Zagrebu, osiješke v Osijeku in štab IV. armijske oblasti v Zagrebu sprejemajo vsak dan ponudbe za dobavo večje količine ljudske hrane ter hrane za živino.
Štab dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema ponudbe za dobavo večje množine ovsa, sena in slame ter koruze. Nabavni centri so: Ljub-ljna, Maribor, Celje, Ptuj, Vrhnika, Škofja Loka, Ribnica in Vel. Bloke.
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 28. maja ponudbe za dobavo železnik U-profilov; 31. maja gumbov iz medi za mornarje ter 1000 komadov volnenih vojaških kocev za postelje.
Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 3. junija ponudbe za dobavo raznih kaučuk cevi.
Licitacije: Dne 27. maja bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani prva neposredna pogodba za dobavo razne hrane (krompir, testenine, olje, čaj idr.) — Dne 8. junija b opri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za dograditev konjušnice vojašnice Kralja Petra I. v Mariboru.
Dne 31. maja bo v pisarni štaba za utrjevanje v Ljubljani pismena pogodba za popravilo kletnih oddelkov vojašnice »Vojvode Mišica« v Ljubljani.
Dne 10. maja bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za generalno popravilo objekta vojne tx>lnišnice v Mariboru.
Konkurz je razglašen o imovini Edvarda Me-sesnela, posestnika v Ljubljani - Viču št. 55, reg. pod tvrdko: Edv. Mesesnel, Vič, mlinarski in žagarski obrt v Ljubljani; prvi zbor upnikov 13. junija, oglasiti se je do 10. junija, ugotovitveni narok 4. julija.
Vpis v zadružni register: Kmetijska blagovna zadruga z om. jamstvom v Ormožu, predsednik Munda Martin, posestnik in poslovodja Kletarske-ga društva v Ormožu.
ZvUanie cen v železarski stroki. Cene posode so zadnje čase zelo narasle. Tako je narasla cena emajlirane posode za 17%, pocinkane posode za 20
odstotkov, polirane posode za 14, pocinane posode pa za 13%. Te povišane cene veljajo od 11. maja dalje. Tudi žeblji so v ceni narasli od 15. maja dalje za 17 odstotkov.
Rekvizicija železa in jekla v Nemčiji Glavni komisar za železareko in jeklarsko gospodarstvo je odredil, da se morajo vse zaloge železa in jekla, pa tudi v polpredelanem 6tanju na dan 27. maja opisati in zaseči. Odpoklic posameznih količin bo sledil v kratkem.
Švicarska zunanja trgovina. V aprilu je znašal uvoz v Švico 248.8 (marca 236.0) milij. frankov, izvoz pa 131.1 (marca 121.0) milij. frankov.
Borze
Denar
Dne 23. maja.
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 9155 milij. din v primeri s 5725, 14.381, 8243 in 8300 milij. din v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.10, London 14.30, Newyork 446, Milan 22.50, Madrid 45.00, Berlin 178.75, Stockholm 106.37, Sofija 5.50 ponudba, Budimpešta 79 ponudba, Atene 3.10, Carigrad 3.12, Bukarešta 2.37, Helsingfors 8.50, Buenos-Aires 102.
Živinski sejmi
Mariborski svinjski sejem dne 24. maja. Na
svinjski sejem je bilo prignanih 319 svinj. Prodanih je bilo 155. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov 90—120, 7—9 tednov 130— 170, 3—4 mesece 190—350, 5—7 mesecev 390— 450, 8—10 mesecev 480—570, 12 mesecev 820— 910 din komad; kg žive teže 9.50—10.50, mrtve teže 12—15 din.
Ptujski živinski sejem dne 21. maja. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): volov 57 (29), krav 407 (185), bikov 22 (17), juncev 52 (8), telic 120 (48), telet G (0), konj 132 (10) in žrebet 9 (4), skupno 805 (307) glav. Cene so bile naslednje: voli 3—4, krave 3.50—7, biki 5— 7, junci 4.75—6.50, telice 5.50—7.50 din kg žive teže, konji 800—6000, žrebeta 1000—2700 din po komadu.
Ptujski prašičji sejem dne 22. maja. Prignanih je bilo 137 svinj in 385 prascev, skupaj 522 glav, od tega prodanih 69 komadov. Cene so bilo naslednje: prasci od 6—12 tednov 70—130 din komad, pršutarji 10—11, debele svinje 11.50— 11.75, plemenske svinje 9 din kg žive teže.
Živinski sejem v Koprivniku v okraju Kočevje dne 14. maja t. 1. Cene naslednje: voli 7 do 8, krave 5 do 6, junci 6do 7. telice 5.50 do 6.50 in teleta 8 do 9 din za 1 kg žive teže.
ŠPORT
Kaj je z našim nogometnim športom
Tekmovanje hrvatsko slovenske lige je končano. Ze ob velikonočni ligaški tekmi z zagrebško »Concordijo« smo lahko Orali v skoraj vseh slovenskih listih upravičene kritike našega nogometa in našega ligaškega kluba 'Ljubljane«, reprezen-tanta slovenskega nogometnega športa.
Zal moramo priznati, da so bile vse te kritike upravičene in da gre predstavnik našega nogometnega športa s tako naglico rakovo pot, da je še v teku tega poletja pričakovati njegove popolne kapitulacije. Niti ena teh kritik pa ni segala tako daleč, da bi poizkusila javnosti vsaj v glavnih obrisih ali vsaj v nekaterih točkah prikazati vzroke tega nazadovanja ali bolje rečeno, propadanja. Zato čutimo za svojo dolžnost stopiti pred javnost z odkrito besedo in te časopisne kritike izpopolniti z navedbo vzrokov, ki vodijo naše ligaško moštvo do hitrega propadanja. Smatramo, da ni vseeno ali naš nogometni šport ne samo pred slovensko, nego pred vso jugoslovansko javnostjo reprezentiramo na ta ali oni način.
Ne bomo jxjsebe poudarjali, da v našem stoletju na telesno vzgojo naroda |>o vsem svetu polagajo največjo važnost ,da vse moderne države v ta namen goje vse mogoče š|>ortne panoge, med katerimi je nogomet skoraj vedno na prvem mestu. Domače in mednarodne tekme so pa merilo šjx>rt-ne vzgoje in sposobnosti vsakega naroda — njegov športni ugled. Zato je športno življenje povsod postavljeno jjod državno kontrolo in zaščito, ki jo poleg državnih izvajajo predvsem lokalne oblasti. Tudi pri nas imamo posebno ministrstvo, ki se imenuje »Ministrstvo za fizično vzgojo naroda« s podrejeno mu bansko oblastjo in lokalno občinsko oblastjo mesta Ljubljane. Vse navedene oblasti so kompetentne in dolžne skrbeti za fizično vzgojo naroda s širjenjem in propagiranjem športa in čuvati narodni športni ugled. Naš slovenski nogometni reprezentant SK Ljubljana je bil na teh mestih vsako leto odpravljen z malenkostno denarno podporo, ki je kot kaplja v morje, vse njegove ostale potrebe in želje so pa zavrnjene s praznimi obljubami.
Žal tudi pri športu denarna sredstva igrajo eno najvažnejših vlog, posebno še pri klubu, ki naj reprezentira slovenski nogomet v tekmah za državno prvenstvo, ker so za to prav posebno veliki izdatki za potovanja, predvsem pa za tehnično pripravo moštva, ki se bori za naše barve. Kakšno je finančno stanje SK Ljubljane, smo brali v izročilih z občnega zbora in je slovenski športni javnosti itak precej dobro znano. Med tem, ko so vsi ostali klubi v državi pridno trenirali in pripravljali svoja moštva, je moštvo SK Ljubljana zaradi pomanjkanja primernih prostorov in trenerja držalo roke križem. Kako naj tako moštvo doseže kak uspeh? Ko je bilo treba iti na tekine v Sarajevo, Varaždin in Subotico, so morali odborniki kluba globoko posegati v žep in prosjačiti pri prijateljih, da so lahko finansirali visoke potne stroške.
Kljub finančnim težavam se je odbor SK Ljubljane odločil najeti trenerja, ki je začel moštvo trenirati 15. januarja t. L, torej vse prepozno. Za vzdrževanje trenerja je odbor uvedel tako imenovano trenersko akcijo, po kateri naj bi posamezniki prispevali redno mesečno golove vsote za plačo trenerju. Nekaj klubovih prijateljev je pristopilo k tej akciji, časopisni apel na slovensko športno javnost je pa ostal brez vsakega odziva.
Najbolj pa izraža finančno krizo ligaškega kluba nemoč, da bi svojim igralcem nudila vsaj del tega, kar jim nudijo drugi klubi. Kadar je igralec brez zaposlitve, na koga naj se obrne za pomoč, če ne na svoj klub, za katerega se bori na zelenem polju. Brezposelnost med igralci traja včasih nekaj mesecev, ker odborniki kluba zastonj letajo po Ljubljani in prosijo na vse strani za zaposlitev.
Pri igralcih je treba vzbujali tudi klubsko zavest in jih povezati med seboj kot eno družino, potem bodo poleg svojega tehničnega znanja v igro vložili tudi svoje srce, ki je že mnogokrat premagalo boljšega nasprotnika. Zato pa je treba v klubu gojiti družabnost, imeti klubske prostore s knjižnico, šahi itd., prirejati sestanke in preda-
vanja, karje pa vse zvezano z izdatki, ki jih naš ligaš žal ne premore.
Govorili smo o klubovih izdatkih in potrebah, naj navedemo še njegove dohodke .Članarina prinaša komaj toliko, da se z njo |x>krijejo izdatki za administracijo in majhen kabinet za tajništvo. Nabave in popravila dresov, žog, čevljev itd. in vzdrževanje igrišča je navezano na dohodke od vstopnine pri tekmah. Zal pa so ti dohodki tako pičli, da v letošnjem letu niso pokrili niti izdatkov za potovanje moštva na ligaške tekme v drugih mestih.
Zaradi neuspehov našega ligaša moramo poudariti še eno, morda najvažnejšo dejstvo. Zanimanje za šport je v naši javnosti neverjetno majhno in se z neuspehi ligaša od tekine do tekme šc ra-pidno manjša. To je dejstvo, ki meče zelo žalostno luč na stanje slovenskega šjiorta. Ne samo v javnosti, ravnotako ali še bolj je to nezanimanje j>o-udarjeno pri nekaterih gospodih na merodajnih mestih javne oblasti, ki nogomet imenujejo »nogo-brc« in mislijo, da se z njim mladina pohujšuje ne pa telesno utrjuje in so še vedno mnenja, da je bolj zdravo popiti' pol litra cvička, kot na svežem zraku letati za žogo. To so žalostni predsodki, ki so ukoreninjeni tudi v narodu in ki bi jih morali pobijati s propagando za šport.
Te razmere tarejo vse naše klube, na čelu z SK Ljubljano. Nič čudnega ni, če pod takimi okoliščinami nazadujemo in če se bliža po|x>ln jx>loin našega ligaša, v sramoto vsega slovenskega naroda. Predaleč bi šli, če bi hoteli navajati važnosti, ki jih ima šport za razvoj in ugled vsakega naroda. Naj navedemo samo eno: Državnim oblastem ne more in ne sme biti vseeno ali na vojaške nabore prihajajo degenerirani alkoholiki ali zdravi, razviti športniki! Zato razvoj športa ni stvar odbornikov po športnih klubih, nego je stvar celokupne naše javnosti in državnih, banovinskih ter občinskih oblasti.
Peščica ljudi, ki se trudi v odborih naših' športnih klubov spričo navedenih dejstev ne more ustaviti nazadovanja našega nogometnega športa in za rešitev potapljajoče se barke je nujno potrebna izdatna pomoč javnih oblasti in dnevnega časopisja, ki naj bi propagandi za šport |x>svetilo več jx>zornosti in prostora.
Slovenski nogomet se da s pomočjo merodajnih faktorjev rešiti samo na sledeč način:
1.	Slovenski reprezentativni ligaš SK Ljubljana mora dobiti primerno stalno mesečno subvencijo od banovine.
2.	Trener ligaškega kluba naj poslane banovinski uradnik, plačan iz banovinskega budžeta.
3.	Ljubljanska mestna občina naj preskrbi finančna sredstva za preureditev športnih naprav, ureditev higienskih slačilnic in kopalnic na igrišču ob Tyrševi cesti.
4.	Mestna občina naj v eni svojih hiš da SK Ljubljani brezplačno na razpolago klubske prostore, obstoječe iz ene velike sobe za predavanja in ene sobe za tajništvo'.
5.	S subvencijo zainteresiranih oblasti naj se ustanovi športni tednik, čigar naloga bi bila prinašati obširna poročila o športnih dogodkih ter vršiti propagando za šport, obenem naj se pa ukrene potrebno, da se propaganda za šport v dnevnem časopisju vrši bolj intenzivno in široko-grudno.
To so minimlane potrebe, ki jih ima klub, ki reprezentira slovenski nogomet, minimalne potrebe za rehabilitacijo našega propadlega športnega prestiža. Ako se tem potrebam ugodi, bo klubu omogočeno dvigniti nivo ligaškega moštva na ono višino, ki je potrebna, da dostojno reprezentira slovenski nogomet napram vsej jugoslovenski javnosti. S ponovnimi uspehi tega moštva in z intenzivnejšo propagando se bo tudi dvignilo zanimanje naroda za šport in se bodo pričela zopet polniti športna igrišča. Ce pa te potrebe, s katerimi stopamo pred slovensko javnost na merodajnih mestih ne bodo naletele na razumevanje in odziv, odboru SK Ljubljane ne preostaja drugega kot sklicati izredni občni zbor ter predlagati razpust ligaškega kluba, vso odgovornost pred slovensko javnostjo za to pa naj nosijo kompetentni faktorji. SK. »Ljubljana«.
Danes se bo Mars pomeril s čSK-om
Danes popoldne ob pol 4 se bosta na igrišču SK Ljubljane pomerila v prvenstveni tekmi ljubljanski Mars in odlični klub ČSK iz Čakovca. — Čakovčani igrajo resnično odličen nogomet ter so v svoj: skupini dokazali, kaj premorejo. Prav gotovo 60 zelo resen, če ne sploh najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta v ožjem tekmovanju. Smola je hotela, da se bo moral ljubljanski Mars, ki je moral v spomladanski sezoni nastopati močno okrnjen, prav v prvi tekmi spopasti s tem renomiranim in žilavim nasprotnikom. Tekma je sicer v Ljubljani in bo Mars zaradi tega imel nemara nekoliko prednosti, saj se bo lahko zanesel na pomoč domačega občinstva, ki ga bo v neenakem boju prav gotovo hrabrilo in vzpodbujalo, vendar je vprašanje, če bo to zadostovalo, da si bo Mars lahko zagotovil obe, ali pa vsaj eno točko. Nekaj pa je
Ljubljanski velesejem
Velesejem v Ljubljani bo odprt v soboto, dne 1. junija. Velesejem traja do dne 10. junija 1940
gotovo: v današnji tekmi bo Mars, ki si je po dolgi <n žilavi borbi priskrbel mesto med najboljšimi klubi, dasi oslabljen, dal vse iz sebe, da se bo boril požrtvovalno in poskusil razveseliti srce športne Ljubljane kot njen edini predstavnik v tem tekmovanju, ki bo potekalo po dvojnem pokalne msistemu, zavzemalo šest terminov (I. kolo 26. maja in 2. junija, semifinale 9 in 16. junija, final e23. in 30. julija). Tekma med Mareom in ČSKom bo ob 15.30 na igrišču SK Ljubljane, v predtekmi ob 14.30 pa bodo igrali juniorji Marsa in Grafike,
V	Gabcrju pri Celju bosta ob 16.30 igrala SK Olimp in SK Maribor, v Mariboru Železničar in je-seniš&o Bratstvo, v Trbovljah pa SK Amater in SK Kranj Jutrišnja nedelja bo v nogometnem pogledu tedaj spet vendar enkrat precej živahna.
Današnje Išgaške tekme
V	današnjih ligaškib tekmah za letošnj cdržav-no prvenstvo bodo nastopili naslednji pari: v Belgradu se bosta spoprijela sarajevska Slavija in zagrebški Hašk. Tekma obeta biti ostra in napeta. Hašk je doslej navadno tudi v Sarajevu zmagoval,
V	Zagrebu bo Gradjanski »gostil« Hajduka. — Hajduk je v zadnji tekmi s sarajevsko Slavija hudo odpovedal, saj je izgubil na lastnem igrišču z 2 :4.
V	Belgradu se srečat3 BSK in Jugoslavija v povračilni tekmi. Prvo je BSK gladko dobil s 4:0 in menimo, da ne sodimo napak, če pravimo, da bo gladko zmagal v drugi tekmi. BSK je največji favorit za letošnjega zmagovalca v državnem nogometnem prvenstvu, zlasti še. ker 6i je njegov najhujši nasprotnik Gradjanski lahkomiselno dovold ugrabili nekaj nadvse dragocenih točk, in zato, ker jc zadnjič zmagal oad letos zares odličnim konkurentom sarajevsko Slavijo sredi Sarajeva z 1 :0, tesno sicer, toda dobil je obe dragoceni točki.
Po našem mnenju bo jutri dobil BSK spet dve točki ter ho ostal še dalje v vodstvu. Po dve točki pa bo6ta dobila šc Gradjanski in sarajevska Slavija.
V	Berlinu sc bosta danes pomerili medmestni nogometni tekmi Berlina in Sofije.
Vesti športnih zvez. klubov in društev
SK Ljubljana. Danes igrajo naši juniorji prvenstveno tekmo s Hermesom. Je to zadnja juniorska tekma, ki bo po vsej priliki ena najlepših Postava je i6ta, kot je biia na praznik proti Svobodi. Pri^ četek tekme je tečno ob 11 na našem igrišču.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; »enltovonjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petitna vrstica po i din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba ,	priložiti znamka
2 ključavničar, pomočnika
takoj sprejmem. Camer-ntk, ključavničar, Cerklje na Gorenjskem.
Automotor
Motorno kolo
Razno
Kupimo
Kam pa kam?
G
B
ZASTOPNIK za SLOVENIJO: n. BONBON, Florjane Josip, Ljubljana
Miklošičeva cesta 30. — Telefon 44-42.
	Naročajte
	VSLOVEhCA'
	najcenejši [ slovenski dnevnik,
Kadar pridete v Beograd
obiščite Slovensko menzo v Zrinjskega ullet St. 16. rostreženl boste ilobro in poceni, poleg tega pa so bosto srečali Rimi znanci. Katica.
šo z mno-Florjančič
Pisornišha moč
jiopolnoma samostojna in poštena, vešča slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi - se sprejme. — Ponudbe nu upravo »Slovenca« pod: »Nujno« št. 79(>(>.
do 200 cem, in pisalni stroj, kupim. Beethovno-14-11., vrata 21.
Poklicni šofer
išče službo. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 71)07.
Učenko
za manufakturno In modno trgovino, s potrebno šolsko Izobrazbo, res pridno In vajeno dela, takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. 1'redstaviti so osebno v trgovini Franko — Tržič.
Brivskega pomočnika
dobro moč, sprejme takoj Salon Lipuš, Crnučo pri Ljubljani.	(b
Ključavničar, pomočnika
mlajšega, takoj sprejme: Jakob žnidaršič, Tržaška cesta 88, Vič.	(b
Službo hišnika
sprejme priden zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Upokojenec« 7818. (a
Hotelska kuharica
lščo mesta, gre tudi na gostilno. Ponudbo upravi »Slovenca« pod Samostojna« 7858.	<a
Dečka z dežele
ki jo dokončal šolo z do-1 brim uspehom ln Ima ve-1 selje do dela v trgovini, sprejmem. Ponudbe z iz-pričevalom, po možnosti s sliko ln natančnim naslovom v upravo »Slov.« pod »Abstinent« 7820. (v ]
Sobarico
ki zna šivati, sprejme Marija Mlklič, Hotel Metropol. Zglasitl se med 11. do 12. uro.	(b
Trgovska pomocnica
poštena in izurjena v vseh strokah, želi spremeniti mesto. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 7950. (a
Ženska pisarniška moč
z znanjem slovensko In nemške stenografije ter srbohrvaščine ln strojepisja, z dve In pol letno prakso, išče primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, pod ft. 693.
Službo šefa
oziroma vodje pisarne ali organizatorja podjetja — iščem. — Vseueiliška izobrazba in znanje več jezikov. Jamčim ali vložim v podjetje do 100.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« poii »Sposoben organizator« 7S40.	(a
Vajenca za trgovino
špecerijo in delikateso, večjem kraju Slovenije -sprejmem. Ilrana ln stanovanje v hiši. - šolska izobrazba: 3 razr. mešč. šole. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošten nekadilec« 7818.	(v
Pleskarski pomočnik
ln lesostrugarski pomoč nlk dobita stalno zapo slitev pri A. Cufer, Jesenice Gor.	(b
Sedlarski-torbarski
pomočnik dobi mesto takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »VojaščI no prost« št. 7961. (b
Vajenca
za dimnikarsko obrt, zdravega, močnega, no pod 16 let starega, z dežele, z najmanj prav dobro ljud-skošolsko Izobrazbo — sprejmem. Pismene ponudbe na Združenje dimnikarjev, Ljubljana, Krakovska ulica 9.	(v
Natakarico
pošteno, prikupno, sprej mem v stalno službo. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 7930.	(b
Spretno prodajalko
naših vin na velesejmu sprejmemo. Nujne ponud be sprejema Vinarska za druga, Kostanjevica na Krki.	(b
Rabljeni avtomobili
naprodaj. Steyr stvo, Maribor, gkanska 11.
zastop-F ranči-
Opel Super limuzina
brezhibnem stanju — ugodno naprodaj. Steyr delavnica, Maribor, Frančiškanska 11.
DKW avtomobil
kabrlolet, malo vožon -tipa 1939, v brezhibnem stanju naprodaj. Vprašati : Poštni predal 31 ali telefon 31-38, Ljubljana.
Motor s prikolico
lipa NSU, v prav dobrem stanju, zelo ugodna naprodaj. — Nanut Anton, Šolski upravitelj, Črnuče pri Ljubljani.
Opozarjam
cenjeno javnost, da nisem plačnica za dolgove, ki jih na kateri koli način naredi moj mož Frane Safarič. — šafarič Pavla, gostllnlčarka, Središče ob Dravi.	("
Čitajte »Slovenca«
Spalnica
orehova korenina — naprodaj. — Alojzij Pečnik, mizarstvo, Vodnikova 309 poleg mitnico št. Vid pri Ljubljani.	(š
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 60. Sprejemajo se naročila.
Organist-cerkvenik
recllljanec, z večletno prakso, z več pevskimi tečaji, mlad, neoporečnega obnašanja, sposoben voditi večje pevske zbore, prevzame na željo občinsko tajništvo ali kaj podobnega, zmožen voditi gospodarstvo, gre tudi v hribe, Hrvaško ni izključeno. želi premenltl službo takoj ali po dogovoru. Cenjene ponudbo upravi »Slovenca« pod »Ljubitelj petja« 7731.	(a
Postrežnico
pridno in pošteno, iščem. Naslov v upravi »Slov, pod št. 7852.	(b
Hlapca
sprejmo h konjem Josip Puh, Gradaška 22, Ljubljana.	(b
Čevljarska šteparica
dobro izvežbana moč, dobi stalno službo. Medmeš, Nevlje, Kamnik-.	(b
Mizarja
sprejme Ivan Bcrnlk, tovarna rolet, Ljubljana -1 Linhartova 8.	(b |
Duhovnik
dobi mesto takoj na Urš-nlh selih pri Novem mestu. Zglaslti ustmeno ali pismeno pri župnem uradu na Toplicah ali pri cerkvenem ključ. Janko Uršnasela.
Iščem kuharico
ki zna kuhati dobro meščansko hrano, in sobarico (začetnico), ki zna nekoliko šivati. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra plača« št. 7935. (a
Poltovorni avta
prvovrstne znamke, in 4-eedežhi luksus avto, novejši model, za vsaUo ce-(b ' no naprodaj.
ulica 11-11., \frata 21.
Predelamo avtomobile ln vse vrste stabilnih motorjev na pogon na oglje. Strojna delavnica, Ljubljana, Sv. Petra c, 85.
Kupujte pri naših inserentih!
Iščem 15.0G0 din posojila
na hišo v Ljubljani. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod šifro »Vknjižba« 7911
Hranilne knjižice
3% obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Dobro ohranjen čoln
kupim. Ponudbe z opisom in ceno v upravo »Slov.« pod »Lahek čoln« 7819: k
Pisalni stroj
stružnico ln orodje ra ključavničarje, kupim. — Beethovnova 14-11., vrata št. 21.
Pozor!
Kupujem rabljene čevlje,-moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. — Klavžar, Vošnjakova 4.
patentne postelne mreže, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
RjidsSf Radcvan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 18
Otomane od Din 320"—
Mreže za postelje
Izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).
Mesarskega vajenca
takoj sprejmem. - Maks Gerbec, Rimska cesta 2. v
Učenca
za sedlarsko obrt sprej-
Zobotehn. praktikanta
s predpisano šolsko izobrazbo — sprejmem na deželo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7690.
Kuharico
pridno, pošteno, popolnoma samostojno, za meščansko hrano, in pridno, pošteno dokle, ki je vajena otrok, po možnosti vošča šivanja, sprejme -tvrdka Koželj, Tržič, (b
Kravarja in volarja
po možnosti prostega vojaščine, sprejmem takoj na posestvo ProseUdvor, Bresterniea pri Mariboru.
Kmečko dekle
verno, zdravo, sposobno samostojnega gospodinjstva. dobi stalno službo
Avtomobil
2—4-sedežen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe, z opisom in navedbo skrajno cene je poslati na upr. »Slovenca« pod »Avtomobil« 7912.	(f
DKW avto
dvosedežni, športni model, še kot v novem stanju. prodam za 14.000 din. Motorno kolo. novejši model, in pisalni stroj vza-
Jedilnico
kombinirano (sprejemnl-eo), šlaj.flak, pripravno tudi za župniSče ali sa mostan, ugodno prodam. Cernetova 28.
pri ravnatelju meščanske I mem v račun. Naslov v upr. »Slov.« pod šifro »Krasen avto« št. 7SS5.
Industrijalec
želi spoznati mlado, lepo črnko. Dopise v upravo »Slov.« pod »Industrijalec« št. 7746. Diskrecija častno zajamčena.
Katero
2-1—26 letno deklo bi hotelo deliti vesele in žalostne urice v zakonu z 29 letnim mladeničem -dobro eitulranim uradnikom. — Pogoji: vernost, zdravje ln čista preteklost. Resne ponudbe s sliko poslati na upravo »Slovenca« pod »Tiha zakonska sreča« št. 7931. (ž
šole v Zagorju s 1. julijem t. 1.
ob
Savi (b
mo Cerne, Ljubljani.
16 letna deklica
ce želi izučiti gostilniške ali delikatesno obrti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7953.	(v
Dekle
od 25—30 let, snažno, pošteno, ki zna kuhati in druga hišna dela, sprej mem k dvočlanski rodbini. - Tonudbe v upravo »Slov.« pod »Tiha« 7SS0.
Služkinjo
ki zna nekoliko kuhati, pridno in pošteno kmečko deklo — vzamem za stalno. Ponudbe upravi fcSloven«. pod »Poštena« 7790.	(b
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskib!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka ul.7
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah flERNE, Juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3
Damsko kolo
dobro ohranjeno—kupim. Blažir, trgovina, Zelena jama.	(1
Bukova drva
in žagane bukove od padke — kupujem stalno Zadruga Zazip soj. Zagreb, Branimirova 41. (h
Srebro, drage kamne
lo vsakovrstno
zBato kupuje
po najvišjih cenah Jos. Eberle, LJubljana Tyrševa 2
(palača hotela .Slon")
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kup vsako množino Arbeiter, Maribor, Dravska 15
staro Halo, zlato zobovje In srebrne hrone
kupujem po najvišjih eenab
A. KAJFEŽ
trgovina z urami in zlatnine
precizna delavnica 7.a popravila vsakovrstnih ur
Ljubljana. Miklošičeva 14
GumbMce. gumbe, pllse,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & MikeS
LJubljana. Frančiškanska ulica
nasproti hotela Union Velenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
Novi naslov: Frančiškanska ul. 3.
Telefon 45 13.
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zelišč. — CuJ lovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožili jenjih - volku — 'urih in vnetiih itd. za nego loienčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in hrastah na temenu, za rnzpokane prsne bradavice. Dobi se v lekarnah in drogerijah.
Avtobus
Bled—Ljubljana
prične dne 29. t. m. redno obratovati z odhodom iz Bleda ob 6.45 in iz LJubljane ob 16.25.
Avtopodjetje Hojak.
Po 25 letih
Dvaindvajseti majnšk I. 1915
Binkoštna sobota.
Težka mora je ležala nad sončno Goriško, po tolminskih gorah so ljudje prestrašeni ugibali, ke-daj in kaj bo. Nekateri le so se zavedali, da neizogibno mora priti, da je to potrebno zlo, ki edino more prinesti konec in rešitev iz neznosnosti. Vendar je vse dušilo in stiskalo. Kaj bo z domovi, kaj z ljudmi — dom je le eden.
Melški župnik je tisto soboto popoldne nemirno hodil sem in tja po sobi. Premišljeval je pridigo za naslednji dan, pa mu misli niso hotele iti skupaj. Že davno se je zavedal, da niora priti, kar ima priti. Vedel je, da to, kar je, ne more in ne sme ostali tako, in da bo potem vsaj za večino domovine bolje, vendar se je bal gorja, ki ga bo prinesel ta prehod. Rad bi svojim ljudem povedal kaj tolažilnega, bodrilnega, pa je čutil, da je sam potreben tolažbe.
Obstal je ob oknu in se zazrl tja doli v bnško dolino, tja proti zelenemu Rakovcu. Ubogi ljudje, bogve, kaj jih čaka. Razdejanja, smrtne nevarnosti, potikanje po tujih krajih, umiranje po barakah. Kar je bilo moških pri moči, je že vse moralo iti, kaj bo z otroci, ženskami, starci. Bog, ali res ni mogoče drugače!
Na cesti proti Klavžam je zaglel gručo ljudi z nahrbtniki, s culami. Begunci. Bog ve — kaj je bolje, ostati ali iti. Tujina je tujma.
Da se otrese mučnih misli, se je naglo okrenil .	n„.. „;;mi ip mrmral, laz ostanem pri
^ojih Utfi ; 'skrajni" sili se umaknem v Loge ali naprej v Grape; u fare ne.
RE
Binkoštno jutro.
Nenavadno mnogo ljudi je povešenih glav stopalo od prve maše navzgor proti sredini vasice. Skoro same ženske, otroci starci. Zaskrbljenost, želja po tolažbi in da zvejo kaj gotovega, jih je na vse zgodaj prignala od vseh oddaljenih kotov raztepene fare z Logaršč in s Temljin, s Sel tri daljnih Grap, s Huma in s Kneže. Pa nihče ni vedel nič gotovega, samo nemirne vesti, domnevo, ugibanja. Večina se je ustavila sredi vasi po start navadi, da slišijo, če bo kaj oklicano izpod Jakco-vega kostanja. In ko je prišel župnik mimo, so ga vsi bolj spoštljivo pozdravljali kakor sicer. Vsem je bil danes bliže in vsi so mu bili hvaležni za dobre in neustrašene besede v cerkvi.
Popoldne pa je završalo.
Od ust do ust, od koče do koče, od hriba V hrib je šla vest, ki je morala priti, a so se je vsi bali. Vojska napovedana, tudi na tej meji se bo ponovila usoda Galicije, Srbije. Ljudje so onemeli, če tudi so vsi že dolgo vedeli, da je vse le prfl-šatije ure.
Morda, se je tisti binkoštni veter potocilo vec solza in v obupu obiskalo več src kakor na usodni dan svete Ane leta 1914, ko je bila razglašena prva mobilizacija.
Sledilo je potem, kar je moralo priti ,da se je lahko iz ognja in krvi porodila svoboda, č? tudi so morali biti tisti lepi kraji žrtvovani v interesu ostale domovine. Četrt stoletja je od tistih usodnih binkošti že prešlo in mnogi, premnogi, ki so tiste dni preživljali, so že odšli. Med njimi tudi tedanji melški župnik, ki je za časa vojne moral kupo goria izpiti do dna. Ze več let počiva na visokih Vrhovi j ah, tam kjer si je sam izbral v
1 svoji posmrtnici svoje počivališče. »Tam gori, tam gori, med črnimi bori, bo zadnji moj dom.c
ClUSC" IaI
tovarna čokolade, bonbonov in marmelade
Priporočamo svoje prvovrstne izdelke vseh vrst čokolade, bonbonov, desertov in marmelade. Specialiteta : dvakrat pasirana mezga (pekmez)
Zahtevajte našo domačo znamko v vseh boljših trgovinah
Nemci so prišli v bolgijs ko trdnjavo Licge (Liittich).
Prvi ujetniki na zahodnem bojišču, ki so jih Nemcj spravili v taborišča.
Stavbne parcele
In nove hiše - naprodaj. Vižmarjo št. 46.
Dvostanovanjska hiša
z vrtom usodno naprodaj. J'ot v zoleni log 11. (P
Hiša
10 minut oddaljena od kolodvora Celje, obsegajoča 5 Bob in kuhinjo — naprodaj. Naslov pove Iz prijaznosti Kronovšek -Celje, Glavni trg.
Posestvo
Gozdno posestvo
286 oralov, prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dolenjska« 7892.
Lepe stavbne parcele
naprodaj tudi od 6 din naprej. Polzve so: škrblnc, Vižmarje.	(p
Vodna moč
mlin s posestvom, blizu ceste, naprodaj. M. MI-Jdavčič! Pristava, Selo -Ptuj. *	(p
Enostanovanjsko hišo
pritlično, z vrtom, prodam. Ljubljana, Cerkvena D. — Pojasnila daje: Prašnikar, Tavčarjeva 4.
Večje zemljišče
ob cesti št. Vid, takoj kupim. Ponudbe z ceno in rn2 na upravo »Slovenca« pod »Vrednost« 7837. (p
Enodružinsko hišico
r krasnim razgledom na Črnučah — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7872.	(p
Večje posestvo
arondirano, kupim na Dolenjskem ali štajerskem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Brez posredovalca«.
Hiša
z 2 sobama, z vrtom In parcelo, takoj naprodaj za 28.000 din. Vprašati: Sp. Dobrova 121, p. Hoče, Maribor.	(P
Opekarno
v bližini Ljubljane, novo enonadstropno hišo z vsem zemljiščem, ugodno prodam. Ponudbe v upr »Slov.« pod »Opekarna« št. 7841.
Hišico z vrtom
najraje ob vodi. na kmetih na Dolenjskem, ku pim. Ponudbe z opisom In ceno na upravo »Sloven.« pod »Upokojenec« 7877.
Šestdeset parcel
Od 20 do 44 arov gozda s šoto, prodam skupno ali posamezno pod ugodnimi pogoji ln cenami. Ponud be upravi »Slovenca« pod »Barje-Ljubljana« 7859 (p
kupim, najraje v ravnini, od 100 do 500.000. Plačam takoj. Ponudbe s točnim popisom na upravo »Slovenca« pod »Kjerkoli bilo« 7897.	(p
Ljubljana - razprodana! Enosobno stanovanje | otroški kotiček
samo udobna dvostano vanjska vila, Matjanova St. 5, čaka kupca.
Lepo stavbišče
na sadnem vrtu, ob vodovodu in elektriki, naprodaj. Pojasnila: trgovina Bltenc, Vižmarje. (p
Dvosobno stanovanje
visokoprltlično, s kabinetom, vrtom in prltikllnaml, oddam. - Poizve so: Mahničeva 19, Kodeljevo.
Hišo s trgovskim lokalom
v vasi, kjer so tovarniški delavci in ni nobene trgovine, prodam. Električna razsvetljava, avtobusna zveza. M. Sedlar, Srednja vas 3 pri Šenčurju. <p
Dvostanovanjska hiša
z obrtnim lokalom ln vrtom, z davčno olajšavo do 1950, blizu tramvajske proge, poceni naprodaj. -Zadružna 1, Mostc-Ljub-ljana.	(p
Šeststanovanjsko hišo
na prometnem kraju, za trgovino ali pekarijo, trl-četrt ure od Kranja, prodam. V hiši elektrika ln vodovod. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7842.
Hiša
z dvema sobama in njiva v Sp. Hajdlni 98 pri Ptuju, blizu postaje, skupaj pol joha, naprodaj. Naslov : Cernila Roza, Gra-jenšek, p. Vurberg.
Stavbne parcele
večje število, nujno kupim, ali večji kompleks. Ponudbe s točno številko parcele in katastrsko občino ter velikosti pošljite na upravo »Slovenca« pod »Stavbenik« 7898.	(p
Stavba
z 10 stanovanji, najemnina 1000 din mesečno, v rudniške in lesne indu strije pripravno, za malo trgovino, naprodaj zaradi starosti takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ruda« št. 7845.
»REALITETA«
posredovalnica nepremičnin (za hiše, vile, parcele, gozdove, posestva Itd.) je samo v Prešernovi ulici 54/1, nasproti glavne pošte. Telefon 44.-20. Posluje hitro in solidno. — Vse Informacije so brezplačno. — Prepričajte se!
Hišo
v najlepšem kraju Celja prodam (tudi polovico za 49.000 din). Kronovšek, Celje, Glavni trg 6.
Vnajem
IŠČEJO:
Primeren lokal
ali skladišče Iščem. Pe-ternel, Cankarjeva 7. (m
Trgovino ali gostilno
eventuelno oboje vzamem v najem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Agllna« 7839 .	(m
Poslovne prostore
šestih sob s prltikllnaml Išče za takoj ali pozneje državni urad. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 7811.	(m
ODDAJO:
Mesnico
dobro vpeljano, oddam. -Polzve se: Poljanska 44
Enodružinsko hišo
z vrtom in prltikllnaml oddam takoj. Zadružna 2, Kodeljevo.	(n
Pekarijo
brez konkurence, oddam v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7867.
Trgovski lokal
ter več stanovanj na deželi oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7700.	(n
2 lokala in 2 avtogaraži
oddam v najem; električni motor na razpolago. — Poizve se v gostilni Finž-gar, Poljanska cesta, (n
Stanovanjsko hišo
trgovsko ali s pekarijo ali kmetsko — kupim. Kraj in cena! Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Hipoteka dobrodošla« 7835.	(P
Kupim hišo
v LJubljani ali okolici blizu cerkve — cena do 100.000 din. Z večjo hipoteko imajo prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša« 7913. (p
Donosno hišo
novejšo, do 1 in pol ml-ljona, ali več manjših kupim takoj za gotovino. — Obširne ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dolarski stric« 7899.	(P
Hišo v Slav. Brodu
z moderno urejeno luksuzno parno pekarno in lokalom, tri sobe, predsoba, kopalnica, samska stanovanja, arteški studenec in vodovod po celi hiši, skladišča, avtogara-ža in ostale pritikline — prodam ali oddam. Vprašati in pisati na naslov: S. Oreškovič, Novi Sad, Kralja Petra II. br. 108.
Stavbno parcelo
do 500 m", med železniško progo in Gradaščico, od stare mitnice na Tržaški cesti do milarne, kupim takoj. Javite parcelno številko, velikost in ceno upravi »Slovenca« pod »Expres« 7895.	(p
Hiše
vile, parcele, posestva, še vedno kupite ali prodaste najhitreje potom priznano solidne realitetne pisarne F. PRISTAVEC, Ljubljana, Gosposvetska c. 3-1., telefon 2381.	(p
Trgovska hiša
v Mariboru, najboljša loga, enonadstropna, zaradi odpotovanja poceni naprodaj, event. tudi en delež. Več parcel 34 m' proda: Posredovalnica — »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28.
Trgovska hiša
s trgovino z mešanim bi. in obširnimi skladišči za prodajo na debelo, naprodaj. Poslopje leži ob gl žel. prosi Maribor—Celje ter ob drž. cesti, v večjem trgu. Zraven še spada gospodarsko poslopje, vrt In sadonosnik. Stavbe so v prav dobrem stanju. -Informacije: Jager, go stilna Na-Na, Celje.
Gostilno
v sredini mesta prodam s koncesijo aH oddam v na jem kavcije zmožni osebi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Resno« 7914
Komfortno vilo
enostanovanjsko, 8 lepih sob, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo, stanovanje za hišnika ln druge pritikline, elektrika, vodo vod, plin, centralna kurja va, velik vrt, 15 minut od glavne pošte, oddam s 1. junijem. Natančnejše Informacije se dobe pri: Goslar, LJubljana, Rožna dolina. Cesta IX. št. 29.
Stanovanja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam. Nove Jarše št. 58
Dvosobno stanovanje
takoj oddam. Loboda Gregor, Rožna dolina, Cesta II/38.	(č
Trisobno stanovanje
oddam s 1. julijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7906.	(č
Oddam
2 stanovanji 1 sobe in kuhinje s 1. junijem. Grebene, Vel. čolnarska 15. (č
Dvosobno stanovanje
zračno, sončno ln s kopalnico — oddam z julijem. Peternel, Cankarjeva 7, Kodeljevo.	(č
Umrla je naša dobra mati, stara mati, gospa
Ivana Kržič roj. Pristavcc
po težki bolezni, previdena s sv. zakramenti, danes ob 15. Pogreb bo v ponedeljek, 27. maja ob 10 dopoldne izpred hiše žalosti Gor. Brezovica na pokopališče v Preserje. Pokojnico priporočamo v molitev! Gor. Brezovica, dne 25. maja 1940.
Žalujoči: Marija in Frančiška poročena Suiteršič in ostalo sorodstvo.
v novi hlftl, oddam do trem odraslim osebam. — St. Vid 43 pri LJubljani.
Trisobno stanovanje
z vsemi prltikllnaml, oddam s 1. junijem. Pod-junska 20, Sp. fiiška, blizu nove ccrkve.
Dvosobno stanovanje
s prltikllnaml, v centru, III. nadstropje, oddam. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 7962.
Dvosobno stanovanje
z vsemi prltikllnaml, oddam v prijazni vasi Polica, p. Višnja gora. Janežič.
V Kranju
oddam takoj eno- ali dvosobno stanovanje. Nova hiša, parket, lep razgled, cena nizka. ToporS, Cesta na Golnik 23.	(č
Stanovanje
soba, kuhinja, predsoba, pritikline, v centru mesta oddam s 1. junijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7S31.	(č
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje, kopalnice, pritiklln, v strogem centru, se odda s 1. junijem. Informacije v knjigovodstvu Delavske zbornice, Miklošičeva 22 soba št. 1.	(č
Opremljeno sobo
oddam solidni gospodični Celovška 137.	(t
Prazno sobico
takoj oddam. Lončarska steza 5.	(
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v novi hiši — oddam. Mala čolnarska 3 (Opekarska)
Opremljeno sobo
oddam solidni osebi. Niz ka cena. Celovška 44, pri tličje.	(s
Lepo sončno sobo
s souporabo kopalnice oddam 1. ali 15. junija dvema osebama. — Na Stolbi 8.	(s
Sobo
s posebnim vhodom, prazno ali opremljeno, od dam gospodični. Jemec -Poljanski nasip 10-11.
Opremljeno sobo
oddamo 1. Junija ali po zneje gospodu ali gospo dičnl. Klunova ulica 12, visoko priti., Kodeljevo.
Sobo
v centru mesta, prlpnav-no za pisarno, s souporabo telefona, oddam s 1. junijem. Pojasnila pri dr. Mijl Frlan-Jernejčič, odvetnici, Miklošičeva c. št. 4, Ljubljana.
Elegantno, udobno sobo
separlrano s stopnišča -strogi center, moderno pohištvo (couche), kopal niča, telefon, takoj od damo samo boljše situira nemu gospodu. Poizvedbe: Tel. 46-27.	(s
KIPI
Dva dinamo stroja
lstosmerni tok, 220 volt 5—10 KS, rabljena, toda v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbe z najnižjo ceno na: Anton Turnšek, Rečica ob Savinji.
II
Živali
ii
Par lepih prašičkov
8 tednov starih, prodam, Moškrič, Zadvor 5, p. Do brunje.
Plemenske prašičke
večje število, od sosca, v starosti 6—10 tednov, oddam. Krmljenl izrecno s surovo krmo. Hesch pasme. Rudolf Ivrašovcc, St Vid pri Stični, poleg železniške postaje.
ZAČARANI GOZD
(153) Toda kaj je zagledala, ko
je prišla k hlevom? Iznad vrat je gledalo nekaj nagajivih mišjih smrčkov. Taki so torej konji palčkov! Zelo so ji bili všeč. Se kralj se je moral smejati in je rekel: »Kaj takega si pa nisi mislila, kaj punčka ?<;
(154) »Tale je Biser?ek',< ]e tolmačil kralj m čehljal neko md-škico po glavi. »Ta živalca te bo peljala tja, kamor moraš iti.c
Prodamo
Najugodnejši nakup
m o S k t b oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, LJubljana.
Nov radio
ln parcelo - prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7893.
Dva voza zapravljivčka
nova, prodam ali zamenjam za dolenjsko vino. Ačkun, Trbovlje II.
Trgovino z južnim sadjem
in mlekarno prodam. Naslov v podr. »Slovcnca« v Celju pod št. 307.
Kolesa
po neverjetno nizki ceni, Izbira velika. Remec, Dolenjska cesta S, Ljubljana.	<1
Košnja, sladka krma
v površini 33.000 kv. m, oddam pod Rožnikom. — Vprašati na Gruberjevem nabrežju št. 6.
Otroški športni voziček
zelo dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za damsko kolo. Maistrova ul. 10.
Otroške vozičke
moderne, nove in rablje ne, poceni kupite pri — »Prometu« (nasproti Krl-žanske cerkve).	(1
18 šivalnih strojev
popolnoma novih, z 20 letno garancijo, prav poceni naprodaj pri »Prometu« (nasproti Križanske cerkve).	(1
Salon klobukov
s podružnico v glavni ul. Zagreba, zelo dobro ldoč, zaradi odhoda takoj naprodaj ; lahko tudi vsaka prodajalna posebej. Cenj. ponudbe pod »Salon Ge-šira« 56182 na Pubilcltas. Zagreb.	(1
NAUMANN
KOLO
dobre znamke in vsi nadomestni deli
S. REBOLJ
na vosalu Miklošičeve in Tavčarjeve
Šivalni stroji »JAX«
so najboljši. - Rabljeni stroji vedno na zalogi. -Ivan Jax in sin, Tyrševa cesta 36.	(1
Prodam
pod ugodnimi pogoji nov mlin na motorni pogon: valjček, dva para kamnov. Slak Alojzij, Dobr-niče pri Trebnjem. (1
ŽAGE
original Dominlcus Remscheid
Izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
vina
dolenjska, štajerska In sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
Košnja travnika
prvovrstna krma, naprodaj na Barju. - Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Črna vas« 7689.	(i
Košnji
Transmisije
95 mm, 70 mm, žel. jer-monice, zobata kolesa (tribe) v raznih dimenzijah, ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7954.
Dva tovorna voza
B krogličnimi ležali za konjsko vprego, prodam. Interesenti naj se javijo upravi »Slovenca« pod »Skoraj nove pnevmatike« 7789.	(1
Kopalne banje in peči
umivalnike ln klozete, lzllvke, armature,» zlasti
pa svinčene cevi — nudi po še vedno ugodnih cenah železnina Fr. Stu-pica, LJubljana, Gosposvetska c. 1.
Trafiko in papirnico
strogi centrum, 40 let obstoječo, mesečni promet ca 300.000, donaša mesečno ca 7000 din, potrebno za prevzem 80.000, prodaja H. Vascarac, Zagreb, Bakačeva l/I.	(1
„VELEBIT"
otroški vozički ZAGREB. Ilica št. 55
Najnovejši, do sedaj nevi-deni modeli za 1940 v speci-jalui ln največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino. Prevoz in omot se ne računa — Cenik s sli kami brezplačno. — Izrežil oglas zaradi naslova.
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
Trgovina z galanterijo
in steklom ter knjigarna
naprodaj v podeželskem mestu v Sloveniji. Lokal ln skladišče v sredini mesta na razpolago. Potreben kapital 50.000 din. Vprašati -. Poštni predal 31 — ali telefon 31-38. LJubljana.	(1
obe na travniku polog kolodvora Laverca, za 1910 naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod čt. 7836. (1
Večje količine
So stoječega bukovega In mehkega leea v poljubnih dimenzijah nudi »Kmečka pomoč«, Celje, na katero na> se naslovijo ponudbo.
Planinska koča
na Dobrči (1636 m) med Tržlčem in Begunjami —-se proda event. njeni posamezni deleži. Odda so tudi v najem za letovanje. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 7864. (p
II
Glasba
II
£rc:plac'en pouk * !granjut\
r"f%lZr MARIBOR m 102
Godbeni inštrumenti
(pihala) kompletni, prav dobro ohranjeni, po ugodni ceni naprodaj. Ogled na poštni direkciji v Ljubljani — pri hišniku Kresetu.	(g
Specijalna Izdelovalnicai HARMONIK
JOS. FLE1SS
(prej F. Lubas in sin) LJUBLJANA Tvrševa 35
Zahtevajte cenik!
Čitajte »Slovenca«
+
Vsemogočni je odločil in poklical k Sebi po večno plačilo našo predrago mater in staro mater, gospo
Terezijo l/račko »j. Voit
na d učiteljevo vdovo
ki je dne 24. maja ob 7 zvečer, v 85. letu starosti, v znamenju goreče vere izročila Stvarniku svojo blago dušo.
K poslednjemu počitku spremimo n jene zemeljske ostanke v nedeljo 26. maja ob 4 poj>ol<lne iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Spominjajmo se blage pokojnice v svojih molitvah pri dobrem llogul
Maribor, Ptuj, Celje, dne 25. maja 1940.
Jožef, Ivan, Erncst, sinovi; Ela poročena šerona, hčerka ter ostalo sorodstvo.
Prllolnostn« predaj«. upravljanj« In nadserovanj« hli pravzama
.IMOBILIJA'
beograd
Knas Mlhallova 17
Telefon 26-167 in 28-260
V9
filPEKO"- PLOŠČE
.JERRflZZO" .(KERANITU
.MOZAIK" ,MAJ0LIKAM
izdelane pod visokim pritiskom v raznih barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje:
..ALPEKO" Ljubljana. Tyrševa c.48
PAZITE NA NAŠO TVORNISKO ZNAMKO: A. P.
Tovotna mast naibolISe kvalitete
v sodčkih po 25, 50, 100 in 200 kg.
prima — kapljivost 82° C po............Din 13"—
ekstra — kapljivost 90° C po............Din 14 —
rdeča za krogljične ležaje — kapljivost 94° C . . . . Din 16'— inkluzivno trošarina franko Maribor, ekskluzivno 3°/o prometni davek. Za preprodajalce pri odjemu nad 500 kg 10% in pri odjemu nad 2000 kg 15% popusta. Ia prašno olje v kantah po 20 kg, v sodčkih po 50,100 in 200 kg
pri odjemu do 1C0 kg ekskluzivno sod po......Din 9'—
za preprodajalce pri večjem odjemu 10% popusta.
MOTOROIL d. z o.z.v Maribor
Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena žena, mama, sestra in svakinja, gospa
[_ Cecilija černič roj. šušteršič
previdena s sv. zakramenti. — Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 27. maja ob 3 popoldne iz mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. maja 1940.
Žalujoči soprog Alojzij; Darinka, Verena, Roman in Cvetka, otroci; družine: šušteršič, dr. Janežič in o6talo sorodstvo.
SCHMEIDER
ZAGCEB. NIKOUČEVA IO
Banmn&HEzmm
Ing. Dolničar France
pooblaščeni geod. kult. tehn. inženjer je preselil svojo tehnično pisarno iz Miklošičeve c. 4 v Slomškovo nI. 7/1 telefon 47-90
Zahvala
Vsem, ki ste nam ob prerani in težki izgubi mojega ljubljenega življenjskega tovariša in moža ter našega predobrega očeta
Ivana Grzetiča
zvaničnika drž. žel. v pokoju
stali s svojo veliko naklonjenostjo ob 6trani, z nami sočustvovali, zanj molili ter ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, se najlepše zahvaljujemo in prosimo, da ohranite nepozabnega pokojnika v blagem spominu in se ga šc nadalje spominjate v svojih molitvah.
S t r a ž t š č e , dne 26. maja 1940.
Žalostna družina Grzetič.
Smučarski klub Begunje pri Lescah išče za svojo smučarsko in planinsko kočo v dolini Draga
oskrbnika
Nastop službe 1. julija 1910. Koča se odda za 14 mesecev z vsem inventarjem. Koča je dobro donosna v vseh letnih časih in je oddaljena 45 minut od Begunj. Ponudbe na Smučarski klub Begunje pri Lescah, kjer se dobe vsa druga pojasnila.
KRAPINSKE TOPLICE
zdravijo z gotovim uspehom revmo, protin, išias, ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. V pred- in po sezoni znatni popusti. Nizke cene in pavšalne kure. Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od koder je avtobusna zveza. Informareije in prospekte daje na zahtevo uprava kopališča in vsi potovalni uradi.
CEVI
za odvode stranišč, dimovode, „SALONlT" valovite strehe, šablone in ves ostali
gradbeni material
dobite pri
..MATERIAL"
trgovina s stavbenim materialom lastnik MIRO VOVK
LJUBLJANA, Tyri«va c. 36 b
Telefon 27-16	Brzoj. »MATERIAL-
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
Zahvala
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični izgubi našega ljubljenega sina edinca, brata, vnuka, svaka, strica itd., gospoda
Ivana Tesarja ml.
uslužbenca drž. žel. v Ljubljani
se najiskreneje Zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo č. duhovščini, njegovim stanovskim tovarišem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja. Bog plačaj!
Blatna Brezovica, 25. maja 1940.
Žalnjoči starši in sestri.

ZAHTEVAJTE 2lM<^SAM0( Z^ZAŠClTNO PLOMBO \ f STERILIZIRANO/^
hS\V S >	I1/ ^.tftffc
J/A
1115X2)'

ZADRUŽNA TOVARNA 21 MED. D
NAŠA ŽIMO JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČ0BEIN FERMENTOV, PO CENI.
Zakonsko znSčiteno
Za 4 dinarje
Vam BURGIT uniči s korenino vred brez operacije, brez noža in brez bolečin kurje oko in trdo kožo na podplatih. Dvojni 7 din, za podplate 5 din, dvojni 9 din. V lekarni ali drogeriji zahtevajte samo BURGIT proti kurjim očesom. Kjer ga nimajo. Vam pošlje:
BURGIT • G. Z., Novo mesto
Dravska banovina
Dotrpela je v 70 letu starosti, previdena 6 tolažili sv. vere, naša zlata sestra, teta, svakinja, gospa
Marija Klavžer
roj. Warletz
K večnemu počitku jo spremimo v nedeljo ob 15. uri iz hiše Ižalosti v Brežicah št. 62.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek ob pol 7. uri v farni cerkvi v Brežicah.
Brežice, dne 24. maja 1940.
Globoko žalujoče rodbine: Warletz, Levak, Deržič in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Za vse izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli pismeno in ustmeno ob težki izgubi naše ljubljene 6oproge, hčerke, svakinje in tete, gospe
Vide Buzzolini
kakor za poklonjene vence in cvetje, 6e tem potom V6em naj-iskreneje zahvaljujemo Posebno zahvalo smo dolžni našemu domačemu gosp župniku, osobito pa se zahvaljujemo hišnemu zdravniku gosp. dr. Jamšku M. za požrtvovalno 6krb in trud ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako velikem številu spremik na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Sv maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi na Ježici.
Ljubljana-Stožice, dne 26. maja 1940.
Žalujoči soprog Humbert in ostalo sorodstvo.
Poročnik Heim
37
Vohunska povesi iz časa svetovne vojne.
3. Bil je le en dokaz: oficir je pustil prstne odtise na zrcalu v spalnici med 1. in 15. juni jem. Jaz edini sem jih videl. Nisem jih fotografiral, l ahko sem se varal, ker so si prsti obeh dvojčkov zelo podobni.
»Gospod je, ali ni to zavrnitev prve moje razlage? Nič ni ostalo nerazloženo. Čisto popolno je, celo preveč poiiolno. Pustimo to za trenutek. Konrad, želel bi, da mi na kratko poveš, kaj ti ne ugaja v življen ju kurata, Strohberga, Ileima in Sclimidta.«
»l ake stvari se hitro pozabijo. Če sem prav spoznal vašo namero, priznam, da nisem našel nič sumljivega. Jasno... kurat vsaj kaže, da obiskuje družbo župnika Gaillarda, ki si ga je z dobrikanjem pridobila. Vprašam vas, ali nri dovolite, da se izključno posvetim študiju njihovih odnosov.«
»Bomo videli. Ali je okolica vile Bagatelle tudi jasna? Fritz, predložite nam, kar je bistvenega v langovem poročilu.«
»Nič sumljivega na prvi pogled, gospod šef. Poveljnik raz|K>laga z enim delom vile. Tu živi in vedno zase obeduje. Večkrat sreča gospo Lecoeur v skupnem salonu. V teku razgovora se omeji le nu vojaška vprašanja, ki so objavljena v časopisju. Mlatla žena ne kaže nobene radovednosti za to, kaj se godi na komandi Včasih jih pelje v svojo sobo. V stanovanju ni liobe; nega mikrofona. Mnogo se razpravlja v pošteni politiki. Francozi imajo hišo v polni zapori, odkar se je poveljnik ondi naselil.«
»fe to vse?«
»iMoj Bog; poleg tega se zelo zanimajo za
literaturo in pridno gojijo muziko. Umetniki iz komande se tam zbirajo dvakrat na teden k učnim uram ali pa poslušajo igranje gospe Lecoeur na harfo. Oficirji jo mnogokrat obiščejo. Največkrat pridela kurat in Strohberg. Dognal sem, gospod šef, da je tudi vas privlekla glasba v ta vrtinec. A vse priča, da vi nimate za to okusa. Ko vam pošlje ves glasbeni inventar vile Bagatelle, mu vi ukažete, naj opiše zunanjost in posebno značilnost onih dvajsetih francoskih ljudskih pesmi. Njegov odgovor je prišel nocoj. Toda v resnici je 26 pesmi in so tiskane na dven stranek. Prodajajo jih za dva solda.«
»Vam to nič ne pove?«
»Naravno, spomin ja me na gotov duet s klavirjem. Naslovi so isti kakor na onem koncertu.«
»Res. Tn številka?«
»Je po abecedi razvrščeno. Njihov zakonik je žaljiv za nas.«
»Naučite se ga. Ker ste trajno tam, vam bo to še prav prišlo.«
»A že štirinajst dni kljubovalno molče.«
»Seveda: očividno je to sredstvo za prenašanje obupnih slučajev.«
»Vendar sem razbral konec njihovega zadnjega sporočila in ...«
»Takoj bomo zaključili. Sedaj nam povejte svoje lastne odnošaje.«
»Dobro' Je pa varljivo,« je pritrdi Fritz. »V bogati četrti imajo vse hiše klavir. Poglejte sosede gospe Lecoeur; dosti blizu so, da more z njimi občevati na način, ki nas zanima. Zvedeli boste le dve znani imeni: kurat lluppersclilacht in Ileim Napravil sem pri njih obziren obisk. Nisem našel seznama za pesmi niti ne vseli pesmi. Nekoč ste mi ukazali, naj budno pazim na gospo Lecoeur izven vile Bagatelle. Tisto noč jc
odšla zdoma verjetno po svojih vohunskih opravkih in se je vrnila še le ob 7 uri zjutraj, ne da bi mogli zvedeti, kam je bila šla. Ima dovoljenje, da ponoči hodi okrog. Naredil ga je poveljnik.«
»Maša, večernice, angelovo češčenje dokazuje, da ni ona in ne župnik Gaillard spremenil svojega načina življenja. Spovednik: župnik Gaillard. Ali je kak drug odnos v vili? Ni. Vprašal sem se, če je res bila v hiši, če ni kar od nekod prišla z letalom. Prevara. Je žena vele-industrijlca v Saint-Quorentinu, ki je bil vpoklican kot rezervni oficir« Nato je dejal Kompurs: »Poslali so me v Saint-Quorentin, da odkri-jem mesta, kjer se zbirajo sovražniki. Naložili so mi nalogo, da pregledam, kje bi kradli dokumente glavne komande. Takoj v začetku sta se dve stvari pokazali tesno povezani, vsled česar so upradeni predmeti šli v Francijo Prišlo mi je na misel ta le: Francoski letalci vohuni imajo pomočnike v naši upravi.
Prvi dan sem zvedel, da je bil ubit vojaški policaj, ki je zasledoval francoskega vohuna. Aretirali smo župnika. Vse ga obtožu je. Vendar se zinaže iz tega. Poslal sem vas v Vendenvres in začel lastno preiskavo. Deli se v dva dela: prva od I,—16 junija zjutraj je značilna po dveh stvareh.
t Sam zaupam svoje misli oficirjem tukajšnje komande, da indirektno usmerijo svojo delavnost na ta cilj.
2 Grem od enega neuspeha do drugega.« Konrad je hotel protestirati. »Da, da,« je pritrdil Kompars. »Morebiti mislite na dogodek v Vendenvresu. na razkritje Gaillardovega postopanja? Zares prava izjema. Toda potrjuje pravilo, ki sem ga postavil, ker
se je delo vršilo brez vednosti mestne uprave. Ostalo pa posluša jte.
Preden sem začel posredovati, je bil duhovnik Gaillard izpuščen; snft-t so zagrešili vohun:. Menim, da Stiefel ni bil utopljen v kanalu, ampak v koritu za žehto: službena preiskava ni nič našla. Z vašo pomočjo sem odkril, da oba Gaillarda prihajata vsak teden v Saint-Quorentin. V noči 15 junija predlagam, da se gremo prepričat- smešen neuspeh. Videli smo, da so vsi moji poizkusi padli v vodo. Dal sem preiskati vsa podzemlja v mestu. Vse mesto 50.000 prebivalcev je bilo proti nam. Bila so prazna, očiščena. Vse kar bi moglo škodovati našim sovražnikom je bilo odstranjeno. Vse je jasno, normalno in naravno. Ali moram nadaljevati?«
Konrad in Fritz sta molče in težko dala znamen je naj neha.
»Dobro. Od 16, junija zjutraj nisem več sumil oseb pri komandi zaradi neuspeha. Uvidcl sem, da se najvišje glave ne zanimajo za mesto in mu nič ne očitajo niti ne grozijo. Naše raziskovanje je propadlo.
Edino slabo sporočilo pride: Nek tovariš, ne previden ali pa ni vedel, da mora molčati, jc povedal Schmidtu, daje vohun, ki jc poznal pot A 17, bil ubit. Prav, Pozitivni uspehi so:
Poznam gospo Lecoeur in njeno vlogo tako, kakor če bi bil njen spovednik sam župnik Gaillard, To je huda špijonka. Njena igra s povelj nikom je skrajno stopnjevana. Vedno mu razklada varljive načrte o francosko-nemškem zbližanju, ki so že tega starčka čisto z ravnovesja spravili. Pridobila si je njegovo zaupanje Njen vpliv je velik. Dela pa še zelo na skrivaj. Želi. du jo vpeljem v Grand Ouartier, ne kot vo-hunko. ampak kot odpadnico, ki bi se za kaj dala uporabiti.
Za juaosiovansko tiskarno v Ljubljani; Ježe Kramariž
izdajatelj: inž. Jože Sadja
urednik: Viktor CeriviH
!
Spomenik kralju Aleksandru I. Zedinitelju
o i h r. p c C n u o	o O C.J I , , , ,
TJMat c tui1rJ:il| s. o o ;JL|II
rinHlnik,mlinri r aMfi . k

o!t ODO fioilo^jl o o o'||o|c]|<
rljioiMiMnJlnH
m T^fi^lf
'A'
& ^ J t <

1 / ) ) t
4 - l—t—i-U. » ' . < _!__«__i_»
Spodaj v ospredju del že sedaj tlakovanega Kongresnega trga. Zgoraj nebotičnik z Gajevo in Frančiškansko ulica ter z Aleksandrovo
cesto in Prešernovo ulico. Od spodnjega levega ogla vodi Selenburgova ulica in dalje mimo nebotičnika Tyrševa cesta. Prva ulica na levi je Šubičeva ulica, ki bo že letos od Tivolija podaljšana čez Šelenburgovo ulico pred kazinsko poslopje, druga je Knafljeva ulica, ki jo vidimo podaljšano po pasaži pred zadnjo fronto Južnega trga in dalje spet po pasaži na Marijin trg, ki ga vidimo na desni strani zgoraj nad oglom Mayerjeve hiše v Wolfovi ulici. Na desni Wolfova ulica ter podaljšek Subičeve ulice mimo kazine in propilej ob Gerberjevi hiši po stopnišču do Ljubljanice in odtod dalje čez Ribji in Mestni trg skozi desno hišo magistrata po stopnišču naravnost na Grad. Ta smer je najbližja zveza Ljubljanskega gradu skozi osrčje mesta in tivolske nasade do Rožnika. V sredini je pa na osi od juga na sever od tlakovanega dela Kongresnega trga pa do zadnje strani Južnega tega položen 45 m širok trg, ki ga propileje dele na dva dela. Propileje in s postavkom 10 m visoki bronasti kip, delo akad. kiparja Lojzeta Dolinarja, tvorita spomenik kralju Aleksandru I. Začasno z belim peskom posuti prehod, ki na njem stoji kip, je širok 18 m, na obeh straneh tega prehoda so pa s cvetjem in okrasnimi rastlinami zasajene zelene trate. Na kraljevi desni strani plapola na visokem drogu državna zastava, na drugi strani je pa projektiran vodomet ali vodnjak z okrasno figuro. Ob robovih prehoda s Kongresnega trga proti propilejam vidimo klopi, tu bo pa na vsaki strani kipa stala tudi vrsta lepih kandelabrov, ki bodo ob slavnostih iz njih plapolali plameni. Po nizkih stopnicah bomo prišli na mirni Južni trg ter na njem ob kazini že vidimo stati kavarniške mizice. Na levi strani spomenika imamo pred kazino zahodni del Zvezde s preloženimi potmi, na desni pred nekoliko proti zapadu podaljšani hiši Ovijačeve ustanove pav zhodni del enako zasajene Zvezde. Z uresničenjem tega načrta bo Slovenij v tako grandiozno preurejenem osrčju svojega glavnega mesta res veličastno in trajno počastila spomin Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ce ne bo ovirano delo, bo kip kralja Aleksandra I.
slovesno odkrit na Vidov dan.
Kolo fugoslov. sester. Društvo za varstvo deklet, telesno kulturno društvo Atena, Klub Primork in Kolo žen zadrugark. Zastopnicam teh društev, med njimi gospej ba-novi in gospej županji naša najtoplejša hvala za ves trud in nesebično požrtvovalnost! Ne smemo pa tudi pozabiti našo srednješolsko mladino, ki je z veliko vnemo podprla delo za svoj rentgeni
1 Ravnateljstvo trgovskega nčilišča »Christofov uŽni zavod« v Ljubljani objavlja svojo novo telefonsko številko 43-82.
Ropar Franc Kavčič izročen sodišča
Ljubljana, 25. maja.
Kriminalni oddelek policijske uprave je da-^es v glavnih in bistvenih obrisih končal poizvedbe in preiskavo o ropu pri zlatarju Černetu. Danes ob 12.30 je bil France Kavčič z >zelenim .lenrikorm, močno vklenjen in v spremstvu stražnikov odpeljan v zapore okrožnega sodišča na Miklošičevi cesti. Policija sedaj sestavlja obširno poročilo na državno tožilstvo, na temelju katerega bo to odredilo proti Kavčiču kazenski progon zaradi zločina ropa.
Kavčič si je prav prebrisano zasnoval rop. Živel je že poprej več let v Ljubljani ter mu je bilo mesto znano do vsakega kotička. Kot kuhar je bil Kavčič nedavno zaposlen v neki ljubljanski gostilni, ki je zelo popularna in dobro obiskana. Mnogo je Kavčič bredel po svetu. Zaposlen je bil dostikrat v kuhinjah renomiranih hotelov po raznih mestih države. Pred 5 meseci je zapustil Zagreb. Tam se je posebno družil s temnimi elementi. V Ljubljani je hitro menjaval stanovanja. Kavčič je dostikrat menjaval svojo zunanjost. Nekaj časa je nastopal kot fini elegan, nato pa se je sprevrgel v potepuha.
France Kavčič, ki na prvi pogled ne kaže po svoji zunanjosti tipa zločinca, se je takoj po izvršenem ropu skrivaj preoblekel v zamazano delavsko obleko, boljšo pa je začasno skril. Na Vodnikovem trgu je srečal v ponedeljek popoldne svojo nekdanjo gospodinjo. Potožil ji je, da je velik revež in jo celo napumpal za kovača, ko je pri sebi nosil veliko gotovino. Nato je krenil na Posavje v Gunrlje. S seboj je nosil mal kovčeg. Pri nekem posestniku je dobil stanovanje. Na račun stanarine je plačal le 20 din. Vse dni do včerajšnje aretacije se je živo zanimal, kaj pišejo o ropu ljubljanski časopisi. Z gospodarjem in sosedi je živahno debatiral o drznem ropu in šaljivo pristavil: »Lepo nagrado bo dobil, kdor bo prijel roparja. Lepo bi bilo takega roparja aretirati.*
Zlatarju g. Ludviku Černetu je bila danes vrnjena vsa zlatnina do zadnjega komada. Vrnjena mu je bila tudi gotovina, razen 300 din, ki jih je porabil ropar.
I Deputacija likovnih umetnikov pri bann. V
petek dopoldne je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen sprejel deputacijo Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, in sicer predsednika g. Saša Šantlja in tajnika g. Mirka Šubica, ki sta mu izročila diplomo častnega članstva Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Za častnega člana tega elitnega slovenskega društva je bil gospod ban na VI. rednem občnem zboru društva soglasno izvoljen v znak zahvale za velike njegove zasluge za procvit slovenske likovne umetnosti kot velikodušni mecen in podpornik vseh prizadevanj slovenskih likovnih umetnikov. Gospod ban se je za izkazano čast predstavnikom Društva slovenskih likovnih umetnikov iskreno zahvalil in obljubil svoje in slovenske banovine podporo in pomoč tudi vnaprej ter želel tako društvu kakor tudi vsem slovenskim upodabljajočim umetnikom mnogo uspeha. Ob tej priliki naj nam ho dovoljeno, da poudarimo veliko razumevanje c- bana za kulturne potrebe našega naroda posebno kar so tiče globokega čuta za pomen in važnost upodabljajoče umetnosti sinov našega naroda za samoniklo narodno kulturo. G. ban dr. M. Natlačen je vedno Rojil glol>oko naklonjenost za potrebe slovenske umetnosti. Da ie Društvo slovenskih likovnih umetnikov na svojem občnem zboru soglas-n o izvolilo g. bana za svojega častnega Člana je ■
tem počastilo enega najTx>lj zaslužnega mecena slovenske u[x>dabljajoče umetnosti in resničnega prijatelja naših umetnikov.
1 Zadnji dan razstave Srečka Magoliča bo, ko se jubilant poslovi od svojih častilcev in prijateljev lepih slik z razlago svojih del ob 11. Kdor razstave doslej ni mogel obiskati, naj vsaj Zadnji dan jubilantu izrazi svoje priznanje za njegove zasluge in požrtvovalno delo, hkrati naj pa podpre njegov človekoljubni namen, da bo razstava naklonila čim večji znesek za mestne reveže.
1 Rekolekcija za duhovnike, člane UA, bo v sredo, 29. t. m., ob pol desetih v Domu duhovnih vaj. Povabljeni duhovniki izven Ljubljane, člani UA, pa tudi vsi drugi. — Škofijski modera-tor UA.
1 Na Rašico in Dohenn popelje danes popoldne svoje člane in njih prijatelje Slolna prosveta. Odhod s kamniškim vlakom ob 13.40 do jx>staje Jezica. Povratek iz Trzina.
1 Slovesen shod Križanske moške kongregacije je danes pojx>ldne ob šestih v Križankah. Po govoru bo darovanje za namene družbe, nato pete litanije in obnovitev posvečenja. Pred shodom ob petih izvencerkveni sestanek v družbeni dvorani.
1 Zatvoritev prehoda skozi Lattcrmannov drevored. Zaradi prireditve ljubljanskega velesejma od 1. do 10. junija, bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 28. maja do 14. junija.
KaBm Kino KodeJ/evo tej. 41-64 {
Danes ob '/|3. in i/>9. (ob Vj6. uri le v slučaju dežja) prekrasna španjolska romanca z divno pevko in plesalko Imperio Argentino
Andaluzijske noči
(CARMEN) ter parodija na TISOČ IN ENO NOČ
Ali baba
Film v sepia tonu! Poje Edi Cantorl
POZOR I V slučaju lepega vremena odpade predstava ob V>6 radi procesije Sv. Rešnjega Telesa,
I Društvo slovenskih likovnih umetnikov javlja, da se je novoizvoljeni odbor konstituiral kakor sledi: Saša Šantel. predsednik, podpredsednik Fran Tratnik, tajnik Mirko Šubic, tajnikov namestnik Stare Kregar, blagajnik Karel Putrich, blagajnikov namestnik Marij Pregelj, zastopnik članov iz mariborskega okoliša Ivan Kes; ostali odborniki so: Boris Kalin, Gojmir Anton Kos in Ivan Vavpotič. Preglednika sta Ivan Sajevic in Nande Vidmar. — Razen gg. Putricha, Kalina in Sajevioa, ki so akademski kiparji, so vsi ostali akad. slikarji.
1 Krščansko žensko društvo priredi v sredo, 29. t. m. ogled Doma ur>okojencev. Zbirališče ob štirih pred Zavetiščem sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Članice in somišljenice vljudno vabljene!
1 Mladinski odsek protituberkulozne zveze v Ljubljani se najprisrčneje zahvaljuje ljubljanskemu občinstvu, ki je pokazalo v sredo pri nabiralni akciji za šolski rentgen toliko razumevanja in srčne dobrote, saj se je nabralo okrog -5.000 dinarjev. Zahvaljuje se gospe podbanovi. ki ie prevzela pokroviteljstvo in s svoio delavnostjo pod-žgala ostali damski zbor, da ie nadvse požrtvovalno in uspešno opravljal neprijetno delo. Sodelovala so skoro vsa ženska društva v Ljubljani in sicer: Jugoslov. ženska zveza, Kršč. ženska zveza, Kršč. žensko društvo, Društvo kneginje Zorke,

Samo še danes
si lahko ogledate jubilejno
razstavo Magoličevih slik
v Jakopičevem paviljonu. Obiščite razstavo, ker s tem pomagate tudi mestnim revežem!
ip mr	milili" ■■mmo mni
1 Učenci klasične gimnazije v Drami. V petek, 31. maja t. L, bodo nastopili višješolci klasične gimnazije v Ljubljani, predvsem letošnji maturantje, v dramskem gledališču s Carkarjevo dramo »Jakob Ruda«. Režijo je prevzel g. Milan Skrbinšek, kar je dovoljno jamstvo, da bo igra nad povprečnim nivojem šolskih prireditev. Podprite idealno stremljenje mladine — eventualni čisti dohodek je itak namenjen maturantskemu podpornemu skladu — ter obiščite predstavo! Vstopnice se dobe pri šolskem slugi klasične gimnazije (Tomanova ulica).
1 Prevzem novih poslovnih knjižic ali legitimacij. Vse, ki so vložili meseca aprila in maja t. 1. pri mestnem poglavarstvu prošnje za nove poslovne knjižice oziroma legitimacije, vabi mestni domovinski urad, naj se zglase v dneh od 27. do 30. t. m. med uradnimi urami v tem uradu, soba št. 50, v II. nadstr. desne hiše magistrata zaradi prevzema novih poslovnih knjižic ali legitimacij.
1 Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja priredi družabni izlet na L i s c o v nedeljo, dne 9. junija. Prijave in informacije v trgovini Karnič-nik v Nebotičniku. Prijatelji Posavčanov dobrodošli!
1 Krajevna protituherknlozna lica v Ljubljani
se tem potom najtopleje zahvaljuje članom radijskega orkestra v Ljubljani za r>oslanih 200 din, ki so jih darovali namesto venca za tragično preminulega ing. Zlatka Najžarja ligi v protituberkulozne namene.
1 Ocenjevanje zlatnine in draguljev v mestni zastavljalnici je odslej vsak dan samo od 10.30 do 12.30 Zaradi bolezni in vojaških vaj mestna zastavljalnica namreč nima dosti strokovnjakov in zato opozarja občinstvo, naj samo med omenjenimi urami prinaša zlatnino in dragulje ocenjevat.
1 Plemcnilno postajo v Ljubljani so odprli te dni. S tem je bila vsaj za enkrat zadovoljivo rešena dolgoletna želja naših konjereicev v Ljubljani in njeni okolici, ki so stalno poudarjali pomanjkanje take jiostaje v Ljubljani. Vodstvo je moralo prebroditi velike težkoče, pa vendar mu je zaradi njegovega velikega napora in požrtvovalnosti uspelo, da odpre tako postaio ravno v Ljubljani, kar je posebno važno za konjerejce no samo v mestu Ljubljani in njeni okolici, ampak tudi za vse one, ki se resno in strokovno pečaio s konjerejo. Ple-tnenilna postaja, ki ima svoj sedež na Cesti na Loko št. 4 (Trnovo), ima za sedaj tri žrebce, med drugimi tudi srednje težke pasme, domače zreje, iz okolice Ljubljane, ki so posebno prigodni za kmečko konjerejo. Vsi strokovni konierejci so vabljeni, da se te plemenilne postaie poslužujejo v največji meri. Informacije dobijo Dri zgorai omenjenem naslovu.
DEPOT C0SM0CMEMIA ZAGREB SMIČI KI ASOVA23
1 Zanimiva novost po ljubljanskih kavarnah.
Nekatere ljubljanske kavarne, ki sc zelo trudijo, da bi nudile svojim gostom čim več udobnosti, so si te dni omislile nove mape za časopise in revije, ki so zanimiva posebnost. Mape so elegantno vezane v celem usnju, opremljene na sprednji strani z ličnimi napisi, sliko ali grbom kavarne. V notranjosti map so razvrščeni oglasi elitnih ljubljanskih in drugih tvrdk, podjetij in ustanov. Oglasi so tiskani v treh barvah tako lično, da predstavljajo višek zmogljivosti našega tiska. Mape so pravi mojstrski grafični izdelek. Gostje ogledujejo novi izdelek z največjo pozornostjo in tako se ob priliki vidi, kako uspešna je pravilna reklama, če je prednešena v taki lični in privlačni obliki. Oglase v mapah je tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, mape pa je prav umetniško vezala in v celoti izdelala Nova knjigoveznica. Oba zavoda sta s tem dokazala svojo izredno kvalitetno sposobnost. Izdelek je priredil reklamni strokovnjak, gra-fičar Gabrijel Čuden, ki se je s tem uvrstil med najodličnejše propagatorje reklamne umetnosti. Kavarne so z novimi mapami pridobile lep predmet, ki bo razveseljeval njihove goste,
1 Barometer se jc dvignil in obetajo se nam lepi sončni dnevi. Ko|>ališče SK Ilirije je že dalj časa jx>[x>lnoma pripravljeno, da sprejme prvo letošnje goste-kopalce. V nedeljo, 26. t. m., bo prvi kopalni dan na Iliriji.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
I Lastniki ur naj se javijo policiji. Urar Roman Meršol, stanujoč na Glincah, Tržaška cesta št. 50, je nedavno umrl. Zadela ga je kap. Na zahtevo in intervencijo strank se je policijska uprava odločila, da je pregledala Meršolovo zapuščino, posebno vse ure, ki so mu bile dane od raznih strank v popravilo. Ure je policija sedaj zasegla in jih shranila na Bleiweisovi cesti. Lastniki ur so pozvani, da si v sobi št. 24 v III. nadstropju policijske uprave pri g. Tomicu ogledajo ure. Lastnikom bodo ure vrnjene,
1 Pomlad in razposajenost mladine sta že naravna druga, vendar bi pa živahnost mladine tudi pomladi ne smela skakati previsoko ter se spreminjati v razuzdanost. Vsakdo je vesel mladine, ko se raduje pomladi na soncu in zraku, vendar pa pri tem mladina ne sme delati škode in pustošiti po polju in gajih. Kdo je temu kriv, da ljubljanska mladina pomeče več ovetja po cestah, kakor ga vsa Ljubljana potrebuje za okras domov, ne bomo razpravljali. Tudi o tem ni več treba govoriti, kdo je v prvi vrsti kriv, da mladina lomi veje cvetočega drevja in dela veliko škodo po mestnih nasadih, saj je bilo o tem že dosti sklepov, anket in konferenc skoraj brez uspeha. Ljubezen do pri-rodc je treba pač vzgajati in vzgojiti! Očividno se pa tudi dogaja, da odrasli uče mladino s svojimi zgledi, kako je treba pustošiti lepoto pomlajene prirode. Kdor sam ne ljubi in se ne zna poglobiti v čudeže stvarstva, temu je tudi zaprta pot do mladih src. Pravi prijatelj prirode že sam brez vzpodbud in predpisov množi v mladih srcih prirojeno ljubezen do lepote. Zaradi razuzdanosti mladine se zgraža vsa dobra Ljubljana, saj pred ljubljanskimi paglavci ne zdrže niti tisočletni rimski zidovi na Mirju. Komaj je bil rimski zid re-stavriran in komaj je ozelenela posejana trava na njem, ga je že pričela spet podirati naša zorna, ljubka mladina s takim uspehom, da bi lahko tekmovala s Huni. Nič ne rečemo o nadzorstvu mladine in o njeni vzgoji, ker je vse natanko po predpisih in dolžnostih, zato pa opozarjamo občane in davkoplačevalce na škodo, ki jo dela mladina na račun njihovih žepov, ter prosimo vse prijatelje prirode, naj sama pomaga paziti na razuzdano mladino.
1 Tatvine koles na dnevnem redu. Poročali smo že včeraj, da je bilo ta teden policiji prijavljenih že pet tatvin koles. Prve dneve v tem tednu so se tatovi spravili na novejša in boljša kolesa, sedaj pa so se tatovi zadovoljili tudi s starimi. Ukradenih je bilo pet starih koles v vrednosti 2.800 din. Milanu Majniku je bilo izpred neke trgovine na Celovški cesti odpeljano črno pleska-no, 800 din vredno kolo znamke »Ema«. — Na cesti na Brdo pri Viču je bilo Alojziju Ambrožu iz shrambe ukradeno 700 din vredno kolo znamke »Dolina«. — Valentinu Geigerju je neznan tat z dvorišča hiše št. 67 v Novih Jaršah izmaknil 500 din vredno kolo znamke »Cebero«. — Tudi Aleksandru Ambrožu na Brdu pri Viču je tat odpeljal 500 din vredno moško kolo znamke »Durkopp«. — Iz veže pred Škofijo št. 11 je nekdo odpeljal Martinu Jurečiču 300 din vredno kolo znamke »Pa-nax«. Vsa ta kolesa so bila ukradena v sredo, dne 22. t. m. Ta dan zaznamuje pravi rekord v tatvinah koles. Na delu je posebna organizacija kolesarskih tatov, ki potem kolesa prodajajo na de-želg.
1 Prijet mlad žepar. Iz Bosne je primahal v Ljubljano mlad dečko Franjo Bjelič, ki je že izvežban v žeparskotatinski stroki. V četrtek je gledal v Vegovi ulici procesijo. Pristopil je k nekemu gospodu in se ga pritisnil. Spretno mu je izmaknil iz notranjega žepa suknjiča denarnico, v kateri je bilo 150 din gotovine. Gospod je še o pravem času opazil tatvino in stekel za žeparjem, ga prijel in izročil stražniku. Žepar je nastopil v družbi tovariša, ki je bil tudi aretiran.
Ježica
Koncert slovenske narodne pesmi, katerega priredi domači cerkveni pevski zbor pod okriljem KPD, bo, kakor smo že poročali, v nedeljo, dne 2. junija t. 1. ob pol 4 popoldne v Cerkvenem domu na Jožici. Program vsebuje izključno priznane domače skladatelje, katerih dela melodično ka-kar akordično ustrezajo čutu preproste ljudske duše. Gmotni namen koncerta je, da se čim orej uredi povečana župna cerkev.
MARIBOR

Najnovejša poročita
Najnovejše novice z bojišč
Večerno francosko poročilo
Pariz, 2*5. milja. t. llavas. Večerno francosko vojno poročilo se glasi: Na severu ni važnejših sprememb. Naše čele se bojujejo z veliko odločnostjo, kar podčrtava dejstvo, da sovražnik dela velike napore. V vseh lioiih naše čete prizadevajo sovražniku velike izgube. Med rekama Meuse in Aisne vlada velika delavnost in v zadnjih dveh dneh smo tamkaj vedno nasprotniku nadvladah.
K temu službenemu poročilu pravi vojaški strokovnjak, da bitka v Flandriji traja že pet dni, a se je komaj začela.
Vojaški strokovnjak je nocoj izjavil časnikarjem, da Nemci do H zvečer še niso prišli v bližino Cnlniso. Po njegovem mnenju sc je bilka v Flandriji šele začela in bo šele čez nekaj časa dosegla svoj višek, ker zavezniške čete so komaj šele začele s protinapadom.
V »Journal des Debats< piše general I) u-val, da ni nobenega razloga, zakaj bi ne smeli imeti polno zaupanje v bodočnost. Kriza, ki je nastala za to, ker so bile storjene velike napake v začetku, gre proti koncu. Iz te kri/e nc bomo izšli brez velikih run, toda tudi Nemci ne l>odo brez njih. Položaj je na bojiščih ustaljen povsod, razen v Flandriji, kjer je sedanja kriza dosegla višek. Nemci z vsemi silami pritiskajo proti Rokavskemu prelivu in so zbrali večji del svojih motoriziranih čet na tem prostoru.
Službena poročila nadalje javljajo, dn angleško letalstvo neprestano napada na vsem severnem bojišču. V lwju nastopajo zdaj velike množine bombnikov vrste »Blenheim«, ki obmetavajo z bombami nemške čete, nemške transporte in kolone motoriziranih oddelkov. Izgube so strašne, ker bombe zadevajo večinoma v polno. Angleški bombniki napadajo neprestano tudi na reki Meuse in v Ardenih ter so dopoldne bombardirali tudi prometne zveze v Nemčiji.
Francoska admiraliteta poroča nocoj, dn sta se dve nizozemski podmornici, ki sta bili pravkar končani, srečno izmuznili sko/i minska polja in sta danes pripluli v angl. pristanišče.
Francoski radio o položafu
Pariz, 25. maja. t. Pariški radio je snoči ob Id objavil naslednje pojasnilo o vojnem položaju na severu:
Vrhovno poveljstvo je najstrožje predpisalo. da se ne sme ničesar objavljati o zavezniških vojnih načrtih, odnosno njihovih operacijah. ki so se začele. Toda izven teh predpisov je dovoljeno sporočiti, dn je trdnjava v mestu Botilogne še vedno v rokah Francozov, a da jo napadajo nemške čete, ki imajo zaseden en del mesta. Del nemških čet se pomika proti Calai-su, toda do le ure se še niso pojavili v bližini. Angleško vojno brodovje je poseglo v Itorbo ob obali Rokavskega preliva in je s svojim streljanjem uničilo rele oddelke nemških motoriziranih čet, ki so bile brez obrambe proti pomorskim topovom. V Belgiji so nemške čete žc prišle za zavezniki, ki so sc mogli v miru umaknili na črlo ob reki I.vs Nemci so takoj napadli in so se razvili najhujši boji, v katere ie poseglo olnijc letalstvo z največjo srditostjo, Nemci so na severno fronto vrgli sveže čete, ki so jih potegnili iz svojih utrjenih črt v »Siegfriedovi črti« in s švicarske meje. Položaj je še zelo resen, toda vrhovno poveljstvo je gospodar svojih odločitev, ki bodo kmalu pokazale svoj učinek.
O Ivojih antrleških letalcev poroča pariški radio, da prihajajo poročila o izgubah Nemcev v letalskih bojih z Angleži. En satn letalski oddelek je v zadnjih 12 dneh uničil 45 nemških letal, ena druga skupina jih je uničila 101, Armadna skupina, kateri ta letala pripadajo, pa je v zadnjih 12 dneh skupaj uničila nad 6()f) nemških letal. Najbolj značilno dejanje je bil napad netili angleških letal na skupino 40 nemških »Messorsrhmittov«. kjer jc angleško vodilno letalo dobilo 5 zadetke od protiletalskih topov in 571 zadetkov od strojnic, a je šo varno pristalo, kar dokazu ie, kako dobra so te vrste ansleških letal. Neki angleški general je izjavil, da so se zavezniki zdaj že prilagodili načinu nemškega napadanja z velikanskim številom letal. Tudi nemški »bombniki
si rmoglavci«, ki napadajo navpično, so izgubili prvotno presenetljivost, ki je razkrajajoče vplivala na zaveznike. Danes navadni lovci posnemajo nemške »strmoglavce« in jih preganjajo z velikim učinkom. Postalo je na primer že čisto navadno, da se 40 nemških letal tukoj obrne, ako zagledajo pred seboj 6 do 10 angleških ali francoskih lovcev. Mod ujetimi nemškimi piloti, jo dejal general, so nekateri, ki imajo samo do 50 ur letanja.
V Franciji te bilo odstavljenih 15 generalov
Pariz, 25. maja. t. llavas. Službeno potrjujejo, da je bilo odstavljenih 15 francoskih aktivnih generalov. Med njimi so poveljniki armadnih skupin, poveljniki armad, armadnih zborov in divizij.
Položaj Švice
Bern, 25. maja. t. llavas. Navadno dobro
poučena »Gazette de I.ausannec piše, da je posta! mednarodni položaj za Švico nekoliko ugodnejši, toda nevarnosti, ki so ji grozile pred 1» dnevi, še vedno obstojajo v nezmanjšani obliki. Zaradi togo Švica vztraja pri svojih ukrepih in list opozarja narod, noj sc ne vdaja praznim utvaram,
Dela v mariborski stolnici
Stroške za večino teh del je prevzel lavantinski škof
Nemčija ie stavila Ro-munigi nove predloge
Bukarešta, 25. maja. t. (Exchange Telegraph.) Na merodajnih mestih ne zanikajo, da je nemška vlada poslala Romuniji nekaj novih predlogov glede nakupa romunskega blaga in pošiljanja v Nemčijo Čeprav je bil šele nedavno podpisan sporazum, ki ga je dosegel znani nemški strokovnjak dr. Clodius, je nemška vlada 'sedaj baje predlagala, da hi bilo potrebno, da Romunija pošlje več petroleja v Nemčijo, ali pa, da tisti količnik, ki ga jc obljubila, dostavi v Nemčijo v skrajšan e m rok u. Na komisariatu za proizvodnjo in uporabo petroleja v Bukarešti ne dajejo nobenin pojasnil glede tega vprašanja. V romunskem zunanjem ministrstvu pa neke zaskrbljenosti glede razvoja petrolejskega vprašanja niso prikrivali.
Bukarešta, 25. maja. AA. (Rasor.) Romunski listi posvečajo članke evropski donavski komisiji, ki je zasedala v Galcu. »Timpul« objavlja uvodnik, v katerem pravi, da resolucija, ki jo je sprejela evropska donavska komisija, potrjuje sporazum, ki je bil redavno v Belgradu dosežen v zvezi z vsemi vprašanji, ki se tičejo donavske plovbe. List pravi, da sprejeta resolucija prispeva k rešitvi nekaterih vprašanj, da je njen duh miroljuben in da potrjuje nevtralnost Romunije.
Turška delegacija v Belgradu
Belgrad, 25. maja. m. V Belgrad je prispela turška delegacija, ki bo z našimi trgovinskimi predstavniki in predstavniki zunanjega ministrstva pripravila vse potrebno za trgovinska pogajanja med našo državo in Turčijo. Pogajanja se prično verjetno že sredi meseca junija letos.
Premestitve poslanikov
London, 25. maja. AA. V imenu Nj. Vel. kralju, z ukazom kr. namestnikov in na predlog zunanjega ministra ter v soglasju s predsednikom vlade sta premeščena: Dučič Jovon, veleposlanik 2-1 v Bukarešti za izrednega poslanika in opolnomočenoga ministra 2-1 v Madridu; dr. Aleksander Avakumovič, izredni poslanik in opolnomočeni minister v 2-2 v Madridu za veleposlanika 2-2 v Bukarešti.
Drobne novice
Washington, 25. maja. b. 21 ameriških republik je izročilo v Londonu in Berlinu protestno noto zaradi lega, ker so Nemci potopili sivojo ladjo »Hannover« v ameriških vodah, kar smatrajo za vojno dejanje. Nemški mornarji so »Hannovor« potopili na obali dominikanske republike v trenutku, ko so opazili angleški rušilec.
Maribor, 25. maja.
V mariborski stolnici se vršijo že precej časa obsežna dela, ki jih občinstvo z velikim zanimanjem spremlja. Ta dela se vršijo pod vodstvom inž. arh. Mušiča, izvaja pa jih podjetje Slajmer & Jelene. Stroške za večino del v notranjščini stolnice je prevzel lavantinski vladika dr. Tomažič ter je s tem pokazal, kako mu je veliko ležeče na tem, da se lavantinska stolnica preuredi tako, da bo res v čast in ponos vsej škofiji.
Najvažnejše delo, ki se sedaj v stolnici vrši, je preureditev romanskih arhivolt. Ta preureditev je zvezana z ojačenjem zidov nad oboki z železo-betonskimi prekladami. Pokazalo se je namreč proti pričakovanju, da je zid zelo slab ter je peščen kamen, iz katerega je zgrajen, že močno pre-perel. Nastopilo je tako imenovano starostno krčenje zidu (zid se grbanči kakor stara koža), kar ni čudno, če se upošteva, da je zidovje staro že nad 400 let. Pokazala se je potreba, da se celo gradbeno telo temeljito pregleda ter se z današnjimi tehničnimi sredstvi ojača in ohrani. Z natančnim pregledom so bila ugotovljena vsa mesta, ki so slaba ter so bile podvzete potrebne mere, da se ojačijo. O vseh teh posegih se je gradbeno vodstvo posvetovalo z znanim strokovnjakom univ. prof. dr. inž. Kralom, ki si je započeta dela sam ogledal. Na drugi strani pa imajo ta dela tudi velik umetniško arhitektonski poudarek, saj bo glavna cerkvena ladja z obema stranskima vse bolj povezana z enakomernimi polkrožnimi odprtinami, kakor pa doslej, ko je bila zvezana z zgolj slučajnimi odprtinami. Ojačitvena dela so v glavnem že končana. Trenutno se ojačuje še zadnji lok na južni strani ladje ob zvoniku, ki zahteva pri delu največjo pažnjo. V njegovi neposredni bližini se je namreč verjetno v dobi baroka zrušil zvonik ter je uničil del stropa južne stranske ladje.
Po končanih ojačitvenih delih se bo začelo še
e P. Leopold (Irhavec — srehrnomašnik. 25-
letnico mašništva obhaja p. Leopold Grbavec, rodom iz Hercegovine. Po končanem gimnazijskem študiju, ki ga je končal z odličnim uspehom, je slopil v kipucinski red, po noviciatu pa v bogoslovje. Ncvo sv. mašo je bral 30. maja 1015 na Reki. Po preobratu je moral g. Polde zaradi svojega jugoslovanskega delovanja na Reki v jugoslovansko ilirsko provinco. V Celju deluje že polnih 15 let. Po smrti o. Stanislava — bolniškega duhovnika lota 1935, je predstojništvo določilo za njegovega namestnika o. Leopolda. Tu deluje g. Polde že 5 let v splošno zadovoijnost samostanskih predstojnikov, bolniške uprave, posebno radi pa ga imajo bolniki, katere obiskuje dan za dnem in jih očetovsko ljubi, tolaži in dajo duhovnih moči. Kolikokrat mora vstali ponoči oh vsaki uri, ko ga pokliče zvonec, da pohiti k bolnikom, ki žele ob težki ali celo sinrlni uri duhovnika. P. Polde vse to rad stori in ne toži. Koliko dobrega stori p. Polde, ve Hog, ki bo ludi poplačal njegovo delo. Delo o. Leopolda pa ni omejeno rtmc na bolniško službo v bolnišnici. Očeta Leopclda žele in vabijo tudi na pomoč na župnije, kjer je znan po svojih krasnih cerkvenih govorih, saj skoro ni nedelje, da no hi pridigoval. Pa tudi njegovo spovednico mnogi prav radi obiskujejo. ker najdejo tu tolažbo P. Leopold, rodom Hercegovec, perfektno obvlada več jezikov. Zadnja leta ima tudi važno funkcijo provincial-nega tajnika kapucinske ilirsko province. — Ob lepem jubileju o. Leopoldu čestitamo in prosimo Boga, da ga nam ohrani še mnogo let!
c Legija konškili borcev, krajevna organizacija v Celju, poziva svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži sv maše dne 28. maja ob 8 v cerkvi sv. Danicla v Celju.
c Atletski miting SK Celja se prične danes ob 10 dopoldne na Glaziji.
e 0o=tovanje ljubljanske opere v Celjn. —
Ljubljanska opera bo uprizorila v torek 28. maja oh 8 zvečer ob priliki proslave 39. p. p. narodno opero »Gorenjski slavček«. Vstopnice so dobe v Slomškovi knjigarni!
c Odbor zadruge Kmečke pomoči ▼ Celju. — Kmečka pomoč v Celju, o kateri smo že poročali, da se je ustanovila, se je močno razširila in je v treh tednih pridobila že okrog 300 članov. Okrožno sodišče v Celju je kot trgovsko sodišče potrdilo pravila Kmečke pomoči. V upravnem odboru Kmečke pomoči so: predsednik dr. Anton Ogrizek, podpredsednik Leopold Svetličič, odbornik Josip Plevčak. njihovi namestniki: dr. Franc Mo-zer, Miha Teržan, Franc Korban. V nadzorni odbor so izvoljeni: Franc Šek, dr. Kajetan Ganter', Franjo Vehovar, njihovi namestniki so: Vaclav Vrahič, župan, Stoprce pri Rogatcu, Ivan Turk, župan. Šmarje pri Jelšah in banski svetnik in posestnik v št. Petru pod Sv. Gorami Alojzij Zorenč.
c Dražba trgovske hiše z znano restavracijo Pri angelju« bo pri celjskem sodišču prihodnji torek. Zaradi nalaganja gotovine je zanimanje veliko.
c Volitve obratnih znnupnikov na regulaciji Savinje so končane. Vložena je bila samo lisla ZZD in vsi zaupniki pripadajo tej skupini. Na regulaciji je zaposlenih nad 80 delavcev.
c Današnji šport. Na olimpovem igrišču v Gaberjih bo danes ob pol 5 finalna tekma za prvenstvo nogometne zveze med SK Olimpom in ISSK Mariborom.
c Novi grobovi. V Gaberjih v Lastnem domu 141 je umrla 79 letna Uršula Ratajc, v bolnišnici pa 42 letna Stanislava Cerar iz Zamaliča pri Laškem in 40 letni natakar broz stnlnpga bivališča in brez posla Jakob Stamolj. Naj v miru počivajo I
Otroški dnevi cd 26. maja do 2, junija
26. maja (nedelja), ob pol 11: Predslava lutkovnega gledališča v Narodnem domu. Vstopnina 2 din, — Ob 15: Predstava lutkovnega gledališča v zavodu šolskih sester v Gosposvetski ulici. Vstopnina 2 din. — Ob 15: »Trnuljčica«, predstava za deco v Narodnem gledališču. Dramske cene.
31. maja (petek) ob 15: »Trnuljčica, predstava za revne otroke tukajšnjih ljudskih in meščanskih šol v Narodnem gledališču. Brezplačno. Vstopnice se dobe po šolah. — Ob 20: Slavnostna akademija v Narodnem gledališču. 1. Uvodna beseda; govori predsednik krajevnega odbora Unije dr. J. Pihlar. 2. Elvira Kraljeva: Recitacije. 3. Anatol Manosev-ski: Petje. Pri glasovirju prof. V. Mirk. 4. Jelka Igličeva: Petje. Pri glasovirju prof. V. Milk. 5. Go-jenke zavoda šol. sester: »Od Vardarja do Triglava«. 6. Mariborski trio: Dvorak: Dumsky-trio op. 90. Dramske cene.
2. junija (nedelja) ob 11: Koncert »Malih harmonikarjev« in pevski nastop obeh deških meščanskih šol (V. Sušteršič in V. Zivko) v parku. Vstopnina 1 din.
t Terezija Vračko
V petek je za vodno zalisnila svoje trudne oči pri svojem dobrem sinu v Mariboru blaga Vračkova mamica. Kdor je imel priliko natančneje spoznati rajno gospo, je moral občudovati njen blagi, vedno veseli značaj, njeno dobrosrčnost ter veliko gostoljubnost. Blaga gospa se je rodila pri trgu Sv. Lovrencu na Pohorju in je dočakala lepo starost 83 lot. Izhajala je iz znane Voilove hiše. Že zgodaj se jo poročila s kasnejšim nadučiteljem Ivanom Vračkom, ki je nazadnje služboval pri Sv. Andražu pri Leskovcu. Njun srečni zakon je Vsemogočni blagoslovil s številnimi otroki, od katerih so starše preživeli le štirje: najstarejši Jožef je hišni posestnik v Mariboru, drugi je profesor v Celju, tretji trgovec v Celju, hčerka pa je poročena z učiteljem g. Šeronotn v Ptuju.
Pokojnica je bila prežeta z globoko vero ter iskreno ljubeznijo do svojega naroda in je zatorej tudi svoje otroke modro vzgajala v pravem kršč. duhu in narodni zavednosti, bila je res pravi vzor slovenske katoliške žene in matere. Najhujši udarec je blagi materi prizadela prerana smrt njenega prvorojenca Evalda.' bivšega župnika v Št. Ilju in znanega borca za pravice obmejnih Slovencev.
Poslednja leta svojega vzglednega življenja je blaga pokojnica posebno goreče posvetila svojemu Bogu, ki se ga je vselej oklepala z otroško ljubeznijo. Vsak dan je zahajala v zgodnjih jutranjih urah v hram božji in molila goreče za sebe in za svoje. Zdaj pa siliva njeno izmučeno telo večni mir in njena duša uživa rajski blagor ter priporoča Gospodovi priprošnji vse nas ostale, pred katerimi je odšla v večnost v znamenju goreče vere. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožalje!
•
m Telovske procesije v stolnici se je udeležil kot predstavnik vojaške oblasti poveljnik mesta g. general Golubovič, kar smo pomotoma izpustili.
m »Pavlihov oder« iz Ljubljane, prvo slovensko gledališče z ročnimi lutkami, gostuje danes v Mariboru z dvema predstavama: ob pol 11 dopoldne bo predstava v Narodnem domu, ob 3 popoldne pa pri šolskih sestrah. Zanimanje za to gostovanje je zelo veliko Ne simo otroci, tudi odrasli bodo dobili pri teh svojevrstnih predstavah obilo užitka in zabave!
m Otvoritev Park kavarne v nedeljo 26. maja.
m Danes se poročita v Ljubljani v trnovski cerkvi g. Ivan Meljo prokurist podružnico Zadružne gospodarske banke v Mariboru ter agilen delavec v fantovskem odseku, in gdč. Angelca Šimno-vec, zasebna uradnica v Ljubljani. Mlademu paru iskrene čestitke.
m Nabiralna akcija Protituberkulozne lige je dosegla v Mariboru sedaj že 10.000 din. Pri nabiranju na Telavo so sodelovali dijaki io dijakinje II. dekliške ter I in II. deške meščanske šole ter šc nekaj pridne dece z drugih šol. Nabrali so 2800 din. PT liga se iskreno zahvaljuje vsem za sodelovanje zlasti dijakom in dijakinjam, potem ravnateljem navedenih zavodov Finku, Rodetu in Levstikovi ter strokovni učiteljici Emi Kosi za njeno osebno zanimanje Posebno zahvalo pa izreka občinstvu, ki je pokazalo Svoje dobro srce in odprto roko za trpečega bližnjega.
m Imejitelji gledaliških blokov se opozarjajo, da izrabijo te bloke, ker bi jim sicer zapadli. Gledališka sezona se bliža koncu ter je na sporedu le še nekaj dramskih predstav, opera »Ples v maskah« in nastop ljubljanskega baleta.
ta mesec z odpiranjem starih lokov. Prvotno se je mislilo, da bi se pustila obočna konstrukcija v kamnu odprta. To pa se je izkazalo kot nemogoče, ker je zelo slabo obokana in tudi ne bi dosti estetsko pridobila. Pri odkrivanju starih lokov so prišla na dan tri kamnoseška znamenja, vklesana v obočne kamne. Po svojem stilu so ta znamenja pozna gotika in je verjetna domneva, da so tedaj ojačevali posebno slabe partije romanskih lokov ter so te obnovljene kamne opremili s kamnoseškimi znamenji (dve znamenji sta velika črka S, eno pa velika črka N). Znamenja so samo na dveh lokih, na ostalih pa se ni našlo ničesar ter je tam tudi kamen v boljšem stanju, iz česar sklepajo, da je bila prvotna konstrukcija romanska, v tej dobi pa se pri nas kamnoseška znamenja še niso uporabljala.
V zvezi s temi deli se bo izpopolnila vsa notranjost stolnice ter pride kot prva na vrsto re-barokizacija prižnice, ki bo po odstranitvi vseh psevdogotskih dodatkov zaživela zopet v svoji polnokrvni baročni obliki. Prižnica bo dobila tudi nove položnejše stopnice.
Pred tednom dni se je vršil v stolnici v prisotnosti strokovnjakov mestnega električnega podjetja tudi preizkus električne razsvetljave, ki je bil nujno potreben iz enostavnega razloga, ker predstavlja umetna razsvetljava cerkvene notranjščine popolnoma individualen problem, ki se ga ne more šablonsko obravnavati. Načelo razsvetljave je rešeno tako, da bo presbiterij indirektno razsvetljen s pomočjo reflektorjev, ki bodo metali svetlobo na lepi rekonstruirani gotski rebrasti strop in bo vse ostalo pod njim le v refleksn isvetlobi s stropa. Nasprotno pa bo ladja razsvetljena s pomočjo stropnih lestencev v umetni obrtni izdelavi, tako da bo ostal strop mračen. Kakor se arhitektura požene iz cerkvene ladje v presbiteriju kvišku, da dobi ves svoj poudarek v glavnem cerkvenem prostoru, tako naj tudi temu verno sledi zalet svetlobe.
m Zadnji dan razstave mariborskih slikarskih
umetnikov je danes. Opozarjamo, da bo danes dopoldne ob pol 11 vodstvo po razstavi.
m Dekliški krožek v Studencih priredi drevi ob 8 v samostanski dvorani proslavo s pestrim sporedom. Matere in vsi drugi vabljeni.
m Ljudska aniverza. Redni letni zbor Ljudske univerze se preloži na sredo 29. maja ob 20. Vršil se bo v predavalnici na Slomškovem trgu.
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD opravlja danes dr. Alfonz Wank-miiller, Frančiškanska ulica 8 III.
m Žrtev strele. Včeraj smo poročali o hudi nevihti, ki je v petek popoldne divjala nad Mariborom. Udarjala je strela, ki je zahtevala žal tudi človeško žrtev V Kungoti je udarilo v skupino cestnih delavcev. Mrtev je obležal 19-letni Ivan Kragl iz Studencev, dočim sti bila en delavec ter neka kmetica omamljena ter so ju prepeljali v mariboreko bolnišnico. Iz Dobrave pri Teznem so pripeljali v bolnišnico 13-letnega Alojza Javorška, katerega je strela čisto osmodila. Velike sitnosti je povzročila nevihta v električnem omrežju, ker so strele poškodovale transformatorske naprave na Fali, v Rad-vanju in v mariborskem omrežju.
Gledalište
Nedelja, 26. maja ob 15: »Trnjulčica«. Prireditev Krožka žen zadrugark. Ob 20: »Gejša«. Gostovanje g. J. Povheta. Zadnjič znižane cene.
Gornja Radgona
Odbor za postavitev spomenika padlim junakom in Maistrovim borcem v. Gor. Radgoni obvešča vse vabljene organizacije in ustanove kakor tudi posameznike, da se zaradi naredbe notranjega ministra svečano odkritje spomenik, določeno za nedeljo, dne 2. junija t. 1., ne bo vršilo, ter je svečanost preložena na nedoločen čas.
Trbovlje
Nedeljsko delo na občini. Občinski nameščenci imajo po novi županovi odredbi delovni čas od 8 do 12 in od 14 do 18 in tudi vsako nedeljo in vsak praznik od 8 do 12, in sicer brez posebne odškodnine. Po potrebi pa se jih bo klicalo na službo tudi izven zgoraj odrejenega časa. Da se v izrednih razmerah kliče uslužbence na delo tudi izven določenega časa, je razumljivo, da se pa redno ob nedeljah in praznikih dopoldne na občini mora delati, pa ni prav in tudi proti do sedaj veljavnim zakonitim določbam.
Kolesarji, ki so prijavili svoja kolesa na občini, naj gredo po prometne knjižice na občinski prijavni urad.
Občinski proračun za novo proračunsko leto je razgrnjen in na vpogled davkoplačevalcem. Proračunska seja pa bo v četrtek, 30. maja, ob 16.
Strog pasji kontumac je razglašen v občinah Trbovlje, Hrastnik-Dol in Loka za pse in mačke.
Kino Društveni dom predvaja film o zrako-plovstvu »Kraljica zraka« z dodatkom o evhari-stičnem kongresu v Ljubljani.
Padalec 11 letala v svoji primerni uniformi, t
i	kakršno so oblečeni nemški padalci.