Vasilo Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana, 4. april 1985 Cvo"f»tkdSi“«SKa»čič številka 13, letnik 44, cena 25 din aro*1 otn(! -oi kij8 pol' pffl' tjei" širil'' mo' /se111 od111 na*8 ocj1’ 10' tira' <$ oroi' od )OŠ£ nai8 ,idf st<“ in«' zra'; akir pri- idnf rai" Letošnje počitnice bodo krajše in stabilizacijske Brez strahu pred sončarico cšnf io'! k: j Sij ika' rad ' eje-iral ' Zapišemo lahko, da se nam obeta leto 'turi-■cnih rekordov. Jugoslovani namreč priča-*ujemo kar tri velike dosežke na tem gospo-arskem področju oziroma tri rekorde: v evilu gostov in nočitev ter v deviznem prili-'u- Glede na naše sorazmerno nizke cene in Precejšnjo kupno sposobnost tujih turistov Vse to ne bo tako zelo težko. Kakšne počitnice pa se letos obetajo domačim ljudem? Kot lani oziroma predlani? Se krajše? v. Glede na vse manjšo kupno moč se v ve-, c>ni primerov ni bati, da bomo letos zboleli . , ?a sončarico. Morja in sonca bo letos očitno cni Se manj kot lani. Cene v mikavnih in tudi manj prijetnih turističnih krajih — za tujce P°lj simbolične — bodo za nas zelo visoke in celo nedostopne. Pa.si jih oglejmo. Za penzion v dvoposteljni sobi hotela B kategorije bo potrebno ■ - pdšteti od 1800 (Hercegnovi) do 3400 dinar-.nj‘ Jev (Šibenik). V tem primeru bo morala odšteti 4-članska družina, če se bo odločila za srednjo pot, za desetdnevno oskrbo dobrih I00 tisočakov. No, sem je seveda potrebno Prišteti še izdatke za razne potrebne »drob-ajarije«, kot so stroški za potovanje, gašenje *eje, kakšno kulturno prireditev in podobno. Morda bodo počitnice malce cenejše pri ^asebnikih, ki bodo računali penzion od GOO pa tja do 2500 dinarjev. No, pa tudi to m ravno poceni, zato se bo verjetno mar-i sikdo odločil za posteljo pri zasebniku (od ^50 dinarjev navzgor) in oddih ob obloženih kruhkih in jogurtu. Pa počitnice pod platneno streho? Nekaj kvadratnih metrov, kamor bomo lahko stlačili šotor in vozilo, nas Po dnevno veljalo blizu 500 dinarjev. No. kakorkoli že se bomo odločili, bo naš 'etošnji zasluženi oddih bolj skromen. Kra-*ek in stabilizacijski. Zato bodo prav gotovo Paljši konec potegnili spet kolektivi, ki ne žirijo od danes do jutri in imajo svoje počitniške zmogljivosti. Andrej Ulaga | iUbijajo nas, mar ne? ^rez smisla so videti ponavljanje, poudarjanje in Podarjanje, da moramo odgovorneje čuvati naše ^kolje in naravno dediščino, katere del smo. To. gjte dni prihaja v javnost, dogaja pa se nemara že §o časa, je več kot kriminal najhujše oblike, pa J bodo zagovori z objektivnimi težavami seda-2taV 3 stekln'z’rane8a 'n tehnologiziranega sveta še ^ ko »strokovno« podkovani. . ■D re':,a ie seve<^a reol’ da se javnosti niti najmanj |rSat>ja, da_so tokratne ekološke katastrofe (za ka--e smo po očitnih prikrivanjih pred javnostjo r edeH mnogo pozneje) samo del zastrupljanja na-7/ 'n n'srno prešteli vseh usmrajenih in dobe-^ ano zastrupljenih rek in manjših potokov, jezer, /A t-?0v 'M. Kdo je odgovoren, je vprašanje, ki bržda ' I ^'' večino, a pravega odgovora ni od nikoder. Tisto in °Sno. da se mora spremeniti naš odnos do narave °kolja, v katerem živimo, že drži, je pa še precej daleč od bistvenega vprašanja. Razen splošnih opredelitev o varstvu okolja in preohlapnih zakonskih določil očitno nimamo nikakršnega zdravila za hude rane, ki jih povzročamo naravi in zlasti vsej populaciji. Odgovornosti za takšen položaj torej ne moremo iskati v frazah o skupnih nalogah in skrbi na tem področju, pač pa v nerazumljivi ravnodušnosti odgovornih subjektov v sistemu, ki bi se morali že zdavnaj zavedati posledic ravnanja, ki smo mu zdaj priče. Še zdaleč se ne zavzemamo za kampanjske akcije in streznitve zgolj ob primerih razlite nafte, pa^^^^dosledno strokovno in trajno, načrtno :a katastrofa pa seveda ni samo vpra-^za počiščenje nesnage, ampak glede i pošlgdic^-aa rodove za nami, resno in nadvse od- ^ornd^ijzbenopolitično vprašanje, r ' ‘ D. G. KAJ O TEM MENITE VI? Rekli smo, da spada varčevanje družbenih sredstev med temeljne prvine stabilizacijskega ravnanja. Tu in tam so prisiljeni > varčevati; marsikje pa sc še zmeraj razsipniško vedejo, skorajda trumoma se udeležujejo različnih simpozijev, seminarjev in posvetovanj. Da pa bi bila mera še bolj polna, se posvetovanja vrstijo druga za drugim, včasih tudi na isto temo. Najbolj so seveda privlačna tista ob morju. V roke smo dobili seznam udeležencev 12. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah. Iz. vse Slovenije je prišlo v Portorož nekaj čez 700 udeležencev, predvsem ra-’ čunovodskih in finančnih delavcev, in tudi nekaj direktorjev delovnih organizacij. Toda vse to ni niti tako pomembno za naše vprašanje. Bolj zanimivo je, da je prišlo iz ene delovne organizacije devet udeležencev, iz druge šest, tretje pet. Nc moremo si kaj, da ne bi pomislili, da je nekaterim potreben počitek po zaključnem računu in prava priložnost je kajpak takšen simpozij. In da bo mera polna, dodajmo še, da tudi iz tistih organizacij združenega dela, ki imajo izgubo, ni prišel samo eden, temveč cela delegacija. Iz Iskre Telemarike denimo štirje ob še devetih iz Iskre Kranj, iz murskosoboške IMF Panonije pet udeležencev, iz skorajda vsakega PTT podjetja po trije, iz Cinkarne Celje pa pet ljudi. Slednja dva sicer ne spadata med izgubarje, pa bi vendarle kazalo Iz vsebine: 14. seja RS ZSS: Kriza solidarnosti v zdravstvu Delovni čas: krajši za delavce, daljši za stroje Spomladanska setev: brez denarja in brez gnojil Naš obstoj je odvisen od vloženega znanja Franci Vrbnjak iz Celja: Odpraviti žarišča izgub Sindikat na Obali — Enotne ocene so osnova za akcijo Družbena in družinska vzgoja otrok se prepletata Zgodovina je najboljša učiteljica (novi podlistek) Zakaj jeseniški barakarji nočejo v nova stanovanja razmisliti, kam pelje takšno »množično« prvo spomladansko predajanje simpozijem ob morju. Pa samoupravni organi v delovnih organizacijah? Kaj pravite na to, saj navsezadnje stroški udeležbe na simpozijih niso tako majhni? Za uredništvo Marjan Horvat J Delavska gmotno^ 3 Drobir ali kaj več Od besed k dejanjem! S takšnim starim, vendar pa za današnjo rabo in razmere zelo aktualnim pozivom bi se morali končati vsi sestanki in še posebej delovni pogovori. Toda sestanki v naši družbi so obremenjeni z vsem mogočim balastom in predvsem s ponavljanjem stvari na vseh forumih. Na videz se vsi ujemamo v besedah, bolj ali manj so usklajene tudi usmeritve in stališča, in bržkone ni več vprašanje, kaj bi radi in kaj je treba narediti. Zdaj je vprašanje: kako! Pomagajmo si s citatom iz pogovora z delavcem o stabilizaciji: »Na to morajo v naši tovarni odgovoriti vodilni delavci in strokovnjaki, kajti to je in mora biti strokovno in politično utemeljen odgovor o tem, kako iz zagate, v katero smo zabredli.« Takšen odgovor smo bolj ali manj pričakovali. Ni ozaljšan z besednimi okraski, parolarstvom in »globokoumnim« modrovanjem političnega aktivista. Že letos bi morali narediti pravi korak v delitvi po delu in rezultatih dela. To pričakujejo delavci, takšna so mnenja sindikata in družbe sploh. Pa smo pred kratkim v pogovoru skupine partijskega in direktorskega kadra hkrati spoznali, da se jim še marsikaj ne sveti. Vsaj osnove bi morali obvladati vsi politični, vodstveni in samoupravni kadri (da, prav zares nemogoče razslojevanje ljudi!), če hočemo, da bo delitev po delu in rezultatih dela med drugimi spodbudami postala tudi motor za boljše gospodarjenje. Samo sindikat, ki je še marsikje potisnjen v stransko vlogo v »samoupravnih« procesih, tega ne bo zmogel. In prav zanimivo je poslušati ljudi, ki niso vpeti v sindikalno delo, kako znajo kritično ocenjevati izvršni odbor sindikata pa tudi občinski svet, da pa bi tudi sami kaj premaknili, pa ne. Zadnji dve leti je bilo prelitega toliko črnila o spodbujanju ustvarjalnosti in inovacij, da že dolgo ne. Pa!? Premika se na bolje, vendar zelo počasi. Mirne vesti lahko zapišemo, da prepočasi za današnje in še bolj za jutrišnje potrebe. Pa smo vendarfe imeli toliko posvetov, konferenc in srečanj, pravijo ljudje. Kot da bi se zapisane usmeritve nekako izgubile. Morda bo bolje, če rečemo, da se je njihova sporočilna udarnost izgubila v papirjih in na poti od sestanka do tovarne, šole in fakultete. Mar ni tako? Navsezadnje pa tudi ni daleč od svojevrstnega bojkota družbenih prizadevanj za razmah ustvarjalnosti in inventivnosti resnica, da marsikje pravzaprav obvezujoča stališča in usmeritve v praksi zanemarijo, kajti bojda nimajo več tistega direktivnega pomena kot v petdesetih letih. Zato je vprašanje, kako dolgo smo še sposobni prenašati takšna ponavljanja, pozabljanja in neodgovornost (to pa je tudi čakanje na ukrepe od zunaj) zlasti v tistih središčih družbe in združenega dela. od koder bi morale izvirati rešitve za spreminjanje razmer. Pritisk delavcev na ta središča, še posebej pa na poslovodne in strokovne delavce, je že močan. Za odlašanje z boljšim gospodarjenjem, spreminjanjem razmer in iskanjem novih programov zdaj res ni več časa. Še manj pa bi smelo biti časa le za sestanke, ki jim potlej ne sledi akcija! Marjan Horvat DRUGA STRAN Sozd Slovenijales Ustanovljen razvojni inštitut Konec marca so članice Sestavljene organizacije združenega dela Slovenijales podpisale samoupravni sporazum o ustanovitvi razvojnega inštituta, ki bo opravljal ekonomske in tehnološke analize ter študije razvoja in uvajanja novih proizvodov pohištva. Njegovi strokovnjaki bodo snovali tudi lesnoob-delovalne stroje in tako z domačim znanjem skušali dvigniti delo vseh članic sozda na raven svetovne tehnologije. V inštitutu sta že začeli delati poslovni enoti za razvoj lesarske tehnologije in proizvodnega programa stano- vanjske opreme, enote za ekonomiko, za konstruiranje le-snoobdelovalnih strojev in za komuniciranje z javnostjo pa bodo začele v kratkem. Prvi inštitut te vrste v lesni industriji pri nas bo. kot so povedali predstavniki te delovne organizacije na nedavni novinarski konferenci, odprte narave, kar pomeni, da 'bodo njegove storitve v skladu s poslovno politiko ustanoviteljic in v okviru razpoložljivih zmožnosti, na voljo tudi drugim organizacijam združenega dela. V. P. Delavska enotnost predlaga: Odpravimo družbeni dogovor o urejanju rasti tako imenovanih določenih stroškov: o omejevanju stroškov za službena potovanja doma in v tujino, izdatkov za reprezentanco, za reklamo ter izdatkov po pogodbah o začasnem ali občasnem delu in za avtorske honorarje. Omejevanje teh izdatkov po našem mnenju nima nobenega pravega pomena: prvič zato, ker vsi ti stroški skupaj ne presegajo pol odstotka vseh porabljenih sredstev gospodarskih organizacij; drugič, ker omejevanje posamičnih izdatkov krepko ovira uresničevanje gospodarskih načrtov posameznih delovnih organizacij; tretjič zato, ker so koT lektivi po našem mnenju dovolj »zreli«, da bodo lahko brez pomoči administracije ugotovili, kolikšne tovrstne stroške si lahko privoščijo; četrtič zato, ker je treba zlorabe preganjati drugače. ne pa z družbenimi dogovori; za to imamo zakonske in tudi politične možnosti; petič zato. ker je praksa zadnja tri leta. kar smo sklepali družbeni dogovor o omejevanju rasti »določenih stroškov«, že dokazala, kako neživljenjski je dogovor: stroški so vedno presegali mejo. ki jo je dovoljeval. B.R. Posvet v Strunjanu V sredo in četrtek (3. in 4. aprila) je bilo v Strunjanu posvetovanje predsednikov občinskih. mestnih in medobčinskih svetov zveze sindikatov. V žarišču posveta so bila ta čas najbolj aktualna družbenoekonomska vprašanja. Med njimi tudi, kako v obči-, nah in ozdih uveljavljajo v sindikatu sprejeto politiko ustavitve nadaljnjega padanja realnih osebnih dohodkov (pokojnin, nadomestil) oziroma kako se v ozdih in občinskih resolucijah odraža ofenzivna gospodarska politika. Ob tem so dali poseben poudarek tudi vprašanjem o uveljavljanju določil samoupravnih sporazumov dejavnosti in skupnih osnov za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v ozdih. Posvet so namenili tudi analizi ocenjevanja lanskih rezultatov gospodarjenja in ukrepov, ki so jih sprejeli v ozdih za boljše gospodarjenje. Posebna tema pa je bilo vprašanje, kako so »razdelane« usmeritve republiškega sveta in njegovih organov v načrtih dela občinskih in osnovnih organizacij zveze sindikatov. M. H. Ob seji CK ZKS o kulturi. (5) Vse več zanimanja za kulturo Sp, E Vztrajno in opazno narašča zanimanje Slovencev za kulturo, ki v zadnjem času v dobršni meri zaposluje razmišljajoče. Svoje mesto je ta povečan interes — pojmovan kot težnja po spoznavanju, doživljanju in ustvarjanju kulturnih vrednot — dobi! tudi v omenjenem gradivu. Najprej je treba reči, da ta »fenomen« ni znanstveno ugotovljen in spremljan, temveč ga dokazujejo samo statistični podatki. opažanja in komentarji, ki jih v pisni ali govorni obliki zasledimo v sredstvih javnega obveščanja in v drugih načinih družbenega komuniciranja. Mnenja o vzrokih zanj so zelo različna in jih je mogoče razvrstiti v tri skupine: — Večje'zanimanje za kulturo ne prihaja samodejno; k temu pripomorejo kulturno-vzgojno poslanstvo šole. samoorganiziranje občanov v kulturnih društvih, prizadevanja družbenopolitičnih organizacij. povečana kulturna ponudba in ne nazadnje notranja moč umetnosti in kulture saflt£ — Zanimanje za kulturo51 pri Slovencih samodejno po''^ ča, vselej ko se poveča občute kakršnekoli ogroženosti (fiz^ ne, socialne, jezikovne, nad0, nalne ipd.). To je baje tudi zg0" dovinsko utemeljeno. — Interes za vsakršno dnf gačno (in cenejše) preživljanj*' prostega časa je preprosta p0" sledica gospodarske krize f zmanjšanja kupne moči preb' valstva. ki onemogoča pog°' stejša potovanja in druge »of tujevaine navade potrošof' tva«). Ljudje so pač več dob8 in kakovost življenja dopolnju' jejo s tistim, kar je bolj doseg Ijivo. Kdo ima prav? Je to p°' membno? Resnica utegne biI! nekje vmes, saj bi se težko od' ločili za enoplastnost iz gradi''3 čeprav je večji poudarek na of' ganiziranem družbenem vpli'31 tudi za sindikate politično-ope’ rativno najuporabnejša usme' ritev. Doro Hvalih N ne h 'are dan še n tiso, ost2 dru: Pon fadi bet kar rad zun šint Pa kaž net sen Sne vol jeji Po; t° | tov log be. Pobude družbenih pravobranilcev samoupravljanja niso sramota Na svetu zveze sindikatov občine Cerlter so razpravljala opozarjali namestnico družbenega pravobranilca samoupravljanja Aleksandro Gorup na številne slabosti pri razvoju samoupravljanja. Očitno je, da se delavci redko zatekajo k tej službi in še to v strahu pred posledicami v svojem delovnem okolju, prijave pa često pošiljajo kar anonimno, saj še vedno prevladuje mnenje, da je vsakršna pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja sramota za delovno organizacijo. Tudi neizpolnjevanje zakonov, ki natančneje določajo nosilce odgovornosti v delovnih organizacijah, je ena od bolečih točk, ki se jih sindikati vse bolj zavedajo. Namestnica družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljane Aleksandra Gorup je sindikaliste v občini Center opozorila, da bi marsikdaj lahko tudi sindikat več storil. »V delovnih organizacijah se 42-urni delavnik skoraj ne spoštuje več. Podaljševanje delovnega časa nastopa predvsem zaradi slabe organizacije dela, pri tem pa slepijo delavce z veliko višjimi osebnimi dohodki. Tu bi sindikati morali kaj ukreniti.« je rekla Aleksandra Gorup. Drugo področje, na katerem je družbeno pravobranilstvo skoraj brez moči, je služba družbenega knjigovodstva. Tu so delavci preobremenjeni z delom in le malokdo ve. da je delavec, ki se korenito poglobi v poslovno problematiko posamezne delovne organizacije — za tako delo rabi skoraj tri mesece, »kaznovan« s tem, da na delovnem mestu ni nagrajen za svoje delo. Pregled poslovanja mora trajati tri tedne, kar je izredno kratek rok. V tako kratkem času se ne da kaj prida ugotoviti, zato se v marsikateri organizaciji združenega dela po takem površnem pregledu lahko hvalijo, češ, saj delavci SDK niso ničesar našli. Če se kak delavec iz službe družbenega knjigovodstva poglobi v poslovanje delovne organizacije. je to po pravilu izkušen in vesten delavec. Mlajši opravijo delo bolj na hitro. Brez dobrega dela službe družbenega knjigovodstva pa družbeno pravobranilstvo samoupravljanja ne more biti učinkovito pri varovanju družbene lastnine. : ■ i: Lada Zei ____A POVZEMAMO •POVZEMAMO •POVZEMAMO • POV Dober obisk olimpijskih planin Delovna organizacija »ZOI 84« je dobro izrabila obstoječe zmogljivosti. Kot so poudarili na novinarski konferenci ob izteku zimske sezone, so v minuli zimski sezoni v devetih hotelskih ob jeklih na olimpijskih planinah zabeležili 91.720 nočitev ali že 80-odstotno izkoriščenost zmogljivosti. Glede na to, da velja beseda prvi poolimpijski sezoni, smo z rezultati lahko zadovoljni, res pa je tudi. da bo treba še marsikaj postoriti. Posebej bo potrebno v prihodnji zimi izboljšati izvenpehzionsko ponudbo. Kot poročajo v sarajevskem Oslobodenju. je začel z minulim tednom pritisk gostov na Igmanu in Bjelašnici jenjavati. Toda delavci »ZOI 84« so pripravljeni pričakali to zatišje in znižali cene bivanja v hotelu Igman za 20 odstotkov (polni penzion v dvoposteljni sobi zdaj stane 1480 dinarjev). Glede na trenutno izredno ugodne snežne razmere na sarajevskih planinah (višina snega 120cm in urejene smučarske proge) turistični delavci zdaj predvsem pričakujejo domače goste. To pa ne velja za hotele na Jahorini. kjer je še naprej vse polno. Kot poudarjajo, bo moč tu dobiti posteljo šele v drugi polovici tega meseca. Po besedah odgovornih pa tudi v poletnem obdobju v teh planinah, ki jih je s televizijskimi posnetki z zimskih olimpijskih iger leta 1984 spoznal ves svet. ni pričakovati popolnega zatišja. Najavljeni so že številni obiski in izleti? Sarajevski turistični delavci bodo to obdobje izrabili za preureditev hotelov in njihovih okolic (graditev bazenov v hotelih Igman) jn za odpiranje trgo- vin z blagom za široko poraN ■ ■ ......... llF Menda so se v teh objektih : resno ogreli za odpiranje trgov v katerih bo na voljo blago za & vize. Ko je stekla beseda o rezuKf tih gostovanja »ZOI 84« na D11 j stični borzi v Zahodnem Beri'1111 so novinarji zvedeli, da so Saraj6': čani razširili sodelovanje z ? :j hodnonemškimi turistični11]. agencijami. Stike pa so navez31 tudi z nekaterimi evropskimi 4 želami. kar jim tudi v prihod11)1 obeta velik obisk gostov iz tuj'111 Povzel:jjA Pi Vi gl st SF sk al v< zi ti ol sl Pl Pl n P' b; la zi la v: P g si d n sl g P n tt z, Delavski enotnost na, 4. april 1985 ^Pomladanska setev Brez denarja in brez gnojil san1* iro*1 PoVCt čut^ fizič' uicif izf dni' ijanj£ a p°' ,rebi' rog"' »0^ 5šniš' Jon'® »Inju- ose?' , po; e bi'! o idivS' la of pliv« -op"' is m"' ■ulici bojazni, da aprila in maja J16 bi posejali vseh 194 tisoč hek-ar°v, predvidenih za spomla-,ansko setev. Če bi bilo na voljo e nekaj tisoč ali celo nekaj deset ls°c hektarov njiv, bi tudi te ne nstale neobdelane, kajti kmete in ruzbena posestva najbolj tepe ^manjkanje koruze, zato bi jo jadi posejali čimveč. Tako pa, reba se p,0' pag zadovoljiti s tem, ar imajo kmetijci na voljo in za-radi tega bi bilo nujno in tudi ra-2umljivo, da bodo vsaj te povr-Slne primerno obdelali. Vendar Pa zdaj, tik pred setvijo, nič ne Kaže, da bo tudi res tako. Prese-netljivo, a žal resnično! Zakaj tako? Že od lanske je-Seni naprej je bilo slišati, da je šnojil in zaščitnih sredstev do-v°ij, da pa jih kmetijci ne kupujmo na zalogo, kot je bil običaj. 0zimi in zgodaj spomladi je vse 0 Postalo še bolj očitno, kajti v 0varnah gnojil so se kopičile zaloge, zadruge, kmetje in druž-ena posestva pa gnojil niso Zdaj pa vse kaže, da bo po prvih korakih zavzetost splahnela, pa ne zato, ker bi se kmetijcem ne dalo več, pač pa predvsem zato, ker nimajo denarja oziroma je predrag. Ob tem pa nihče ne zanika, da bi lahko pridelek povečali vsaj za polovico, da bi lahko namolzli veliko več mleka in priredili še več mesa, če bi le znali s pametno gospodarsko politiko vse to spodbujati, ne pa kar naprej večati razkorak med vhodnimi in končnimi cenami. Zaradi vsega tega kmetijci opozarjajo, da bodo sicer vse posejali, da bodo obdelovali, kot znajo, kaj in koliko bo zraslo, to pa je drugo vprašanje. Če smo se odločili za sodobno kmetovanje, brez katerega danes pač ne gre, potem se ne moremo iti polovičarstva. Preveč lahkomiselna bi bila takšna odločitev, kajti premiki in dosežki v zadnjih letih zahtevajo nadaljevanje tega, torej tudi vnaprej enake možnosti za delo. kot so bili pred letom Spomladi naj bi zasejali 4500 hektarov z jadrni žiti, 60 tisoč hektarov s koruzo za zrnje, 28 tisoč hektarov s silažno koruzo, 5400 hektarov s sladkorno peso, na 28 tisoč hektarov njiv bodo zasadili krompir, na 12 tisoč hektarov vrtnine.na 40 tisoč hektarov krmne rastline in travno-deteljne mešanice in na 16 tisoč hektarov ostalo. Naš obstoj je odvisen od vloženega znanja Kljub temu da se skoraj polovica mladih šola na visokošolskih ustanovah, dajemo za znanstveno raziskovalno delo le 1,3 odstotka družbenega proizvoda, za inovacijsko delo v ozdih pa šele začenjamo ustvarjati družbeno ozračje. O teh in drugih ugotovitvah so na podlagi Poročila o delu problemske konference ZKS o dolgoročnem razvoju visokega šolstva ta teden razpravljali na Predsedstvu CK ZKS. Treba je povedati, da so bili kritični in samokritični zlasti predstavniki obeh univerz in znanstvenih organizacij. V oči je najbolj zbodel podatek, da je povprečna starost pedagoških kadrov na ljubljanski univerzi že 45 let (rednih profesorjev pa kar 57 let), med njimi pa je vse premalo mladih asistentov in docentov. Vprašanje je tudi vsebina pouka, ki je zanesljivo preveč zastarela. Kadri na univerzah imajo premalo časa za raziskovalno delo, ker imajo prevelike pedagoške obveznosti in tudi preveč študentov (fakultete in visoke šole še vedno dobivajo denar za 'svoje delo na podlagi števila vpisanih študentov), kar gotovo ne dviga ravni izobraževanja in znanja. Pa še študentje so se navadili kampanjskega študija za izpite in pozitivne ocene, ne pa za znanje, ki ga bodo lahko uporabili pri svojem delu. Medtem ko najrazvitejše države povečujejo delež družbenega proizvoda za raziskave, države EGS načrtujejo že 4-od-stotnega, podobno ZDA, Japonska, smo ga pri nas od leta 1981 doslej stalno zniževali. Tudi zato se je povečal naš zaostanek za razvitimi državami na 10 do 15 let. Grozi nam, da po merilih svetovnega trga ne bomo mogli nič več proizvajati, kar bo jutri že skoraj stvarnost v najbolj nerazvitih deželah in tudi pri proizvodnji surovin. Grozi nam torej, da bomo ostali brez dela in brez delovnih mest, če bo ostal sedanji trend povečevanja zaostanka med nami in razvitimi deželami. Kaj torej storiti? Dogovore, ki so se izoblikovali, bo moč uveljaviti le z usklajeno družbeno akcijo, V vseh okoljih in vseh ravneh, univerzi, v šolah in združenem delu. Določiti je treba prednostna področja in naloge. Za zdaj ne pride v poštev nadaljnja drobitev že preskromnih sred- stev in premajhnega števila usposobljenih kadrov. V prihodnjem srednjeročnem obdobju je treba povečati tudi delež sredstev za raziskovalno delo, in to za tisto, ki ga v proizvodnji nujno potrebujemo (zdaj menda raziskujemo le to, kar znamo raziskovati, pa če rezultate kdo rabi ali ne) in tako doseči, da bomo za najbolj razvitimi leta 1990 zaostajali le za pet let. Raziskovalno dejavnost je treba tudi bolj načrtno usmerjati. Pri tem pa je treba upoštevati, da lahko ljudje izkažejo svojo ustvarjalno sposobnost šele potem, ko morajo rešiti praktične probleme v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Seveda pa morajo biti pred tem seznanjeni z najnovejšimi dognanji v svetu. To pa jim lahko omogoči le vključitev v ustrezno organizirano znanstveno raziskovalno delo. Premalo je raziskovalcev, ki so usposobljeni za mentorsko delo z mlado generacijo, vse preveč pa strokovno usposobljenih kadrov, ki so postavljeni na vodstvena in uprav-Ijalska mesta (zlasti zaradi delitve OD po položajih) pa tudi v administracijo. Tok diplomantov z univerze moramo torej name- sto v pisarne usmeriti v oblikovanje in izvajanje razvojnih projektov. Danes smo na primer veliko bolj inventivni pri cenah (vsak tozd ima strokovnjaka za to vprašanje), veliko manj pa pri tehnološkem in organizacijskem razvoju. Spoznanja in kritične ocene ter usmeritve so torej tu. Treba jih je le še spraviti v življenje. Ali smo lahko optimisti ali pa naj tudi mi bijemo plat zvona, kar smo zamudili že pred leti, ko smo začeli kar vse po vrsti uvažati, tudi krepko zastarele tehnologije. Smo optimisti,. vendar reforma ne bo stekla sama od sebe, niti med univerzitetnimi učitelji niti med študenti in njihovimi starši. Še najbolj se je mnenje o potrebnosti strokovnega in raziskovalnega dela in vzgoje kadra uveljavilo v pretežnem delu gospodarstva, ki ga že stiskajo krute ekonomske zakonitosti. Optimisti bomo tudi ostali, če se bo na podlagi sklepov in usmeritev že jutri kaj zgodilo in bodo idejne podlage dejansko dobile opredmetenje v odločilni akciji za ustvarjalnejše delo. Franček Kavčič da jen carje iko ida :eri po ;du vci se be-i v ici-in 4 jo Jo-ega ;n0 'ja: pri Zei ,ratn, h la'*1 govi" za d" zultii' a tufn ;rlin» naj"'' z z3: ični*’’1 .veZn mi dc' ,odn/ • /• C Povzemamo... Ekonomskih zakonov ni mogoče ukiniti Prevzemali po dogovorjenem Vrstnem redu. Seveda ni šlo in ne 8re za kaprico, kmetijci eno-stavno niso imeli denarja za sProtno poslovanje, kajti od lan-s|^ega poletja naprej se je začela akumulativna sposobnost slo-enskega kmetijstva nevarno Zmanjševati in posledice so zdaj *[• Zaradi nerazumno visokih resti za posojila za tekoče po-sovanje, ki jih spričo dolgega Proizvodnega ciklusa kmetijstvo prenese, nihče ali skoraj 1 ce tudi noče najemati dragih P°SOji|, to pa je vnaprejšnjo na-I avo reprodukcijskega materia-a’ Potrebnega za setev, še I rtianjšalo. Pa ne samo to. gnoji-jh zaščitna sredstva, semena in Se 0stalo so se v zadnjem času 'pražila veliko bolj, kot bi se ' cde na končne cene pridelkov ^rnela, zat0 kmetijci seveda o r° premislijo, kaj morajo ^ Jno kupiti. Napačno bi bilo mi-' 'l.da so doslej razmetavali z _ ojdi in drugim. Daleč od tega, 0 porabi gnojil smo med zad-tgIrn' y Evropi in intenzifikacije, toliko opevane notranje re-rve, so še dobro lotili nismo. dni. Izkušnje nas uče, da je bil vsak korak nazaj mnogo bolj usoden, kot se je sprva zdelo, veliko težje pa je tudi popravljati napake kot nadaljevati začeto. Zvezni organi sicer razpravljajo in razmišljajo o primernih ukrepih, toda bančniki odgovarjajo, da je kaj malo možnosti za pocenitev kmetijskega denarja. Tako zdaj nihče natančno ne ve, kje smo in kaj se bo iz tega izcimilo. Seme bo sicer vzklilo, a kaj bo ob žetvi, si ne upamo prerokovati. Jože Rozman Obiščite knjigarno Delavska enotnost Tavčarjeva ulica 5 Profesor dr. Jože Mencinger v zadnji številki beograjskega NIN-a razmišlja o vzrokih gospodarske krize v Jugoslaviji in o izhodiščih t.i. dogovorne ekonomije. Po njegovi oceni je osnovno izhodišče te ekonomije ideja o harmoničnosti v samoupravni družbi, torej tudi v gospodarstvu, v katerem potemtakem med cilji gospodarskih subjektov ni konfliktov. Zato se naj bi vsi ekonomski problemi pri nas reševali s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. Brezkonfliktnosti pa ni nikjer v družbi, zato jo je mogoče vzpostaviti le z diktaturo in centralističnim planiranjem. Sistem dogovorne ekonomije torej po mnenju Mencingerja temelji na »ideološki konstrukciji realnosti«. V nadaljevanju Mencinger govori o logiki dogovorne ekonomije v luči zakona o združenem delu in zakona o družbenem planiranju, posebej pa se zaustavlja pri samoupravni komponenti planiranja. Cilj le-te je preprečiti delovanje tržne stihije in sicer s pomočjo samoupravnega sporazumevanja proizvajalcev določenega proizvoda. Slednji skupaj kontrolirajo celotno ponudbo enega proizvoda, zato dotočijo tudi njegovo ceno. Le-ta pa je praviloma prilagojena najmanj produktivnemu proizvajalcu. Boljši proizvajalci, ki bi v razmerah tržne stihije lahko prisilili slabše proizvajalce k produktivnejši proizvodnji, tega ne naredijo, ker z večjo dogovorjeno ceno pokrivajo prenizko produktivnost v panogi. Namesto tržne stihije poskušamo torej vzpostaviti splošno plansko ravnotežje s sporazumevanjem in dogovarjanjem. To ravnotežje pa ima »samo« eno slabost: še zdaleč ni optimalno! Ideja o brezkonfliktnosti družbe je kot osnova dogovorne ekonomije zelo blizu ideji o monolitnosti družbe brez ekonomske, socialne in politične konkurence. Pluralizem interesov se v tem primeru reducira na »cvetenje tisočih rož, ki morajo biti iste barve«. Brezkonfliktnost in monolitnost družbe pa vnašata vanjo sivino. Mencinger v v nadaljevanju meni, da je nelogična in proti-marksistična trditev, da je gospodarski sistem dober, da pa ga ljudje ne uresničujejo na zamišljeni način. Marksistična ekonomska znanost namreč temelji na dveh • izhodiščnih točkah. Prvič, gospodarski subjekti vedno racionalno ravnajo. In drugič, ekonomski zakoni delujejo neodvisno od volje posameznikov ali družbenih skupin. Racionalnost ravnanja ljudi in gospodarskih subjektov ni določena z družbeno-ekonomskim sistemom, niti z gospodarskim sistemom ali ekonomsko politiko, vendar je samo ravnanje dolo- čeno z njimi. Ko kapitalist in sa-moupravljalec sprejemata odločitve, ravnata racionalno, čeprav se motivi njunih odločitev bistveno razlikujejo, ker so pogojeni z različnim družbeno-ekonomskim sistemom in njihovim položajem v tem sistemu. Kadar se potrošnja dobrin (na primer bencina) regulira z boni, se potrošniki ravnajo na en način, v primeru reguliranja te potrošnje s cenami pa se obnašajo na drug način. Ravnanje pa je v obeh primerih racionalno. Za delovanje ekonomskih zakonov pa velja, da delujejo tako kot naravni zakoni. Delovanje ekonomskih zakonov je torej prav tako neodvisno od družbe-no-ekonomskega sistema, gospodarskega sistema, ekonomske politike ali gospodarskega položaja, vendar so rezultati njihovega delovanja določeni prav z naštetimi elementi. Večje povpraševanje po določenem proizvodu od ponudbe bo v tržnem gospodarstvu praviloma pripeljalo do povečanja cene, v plansko-tržnem gospodarstvu pa se bodo povečale vrste čakajočih ljudi pred trgovinami. Delovanje ekonomskih zakonov potemtakem ne more biti bolj ali manj odvisno od naše volje. Zato Mencingerja čudijo izjave politikov in celo nekaterih strokovnjakov. češ »ekonomski zakoni so končno začeli delovati« tudi pri nas. Le-ti pa delujejo pri nas že od vsega začetka, sicer ne bi bili tako zadolženi, prav tako pa ne bi zašli" v gospodarsko stagnacijo, inflacijo in padanje življenjskega standarda. Po mnenju Mencingerja je poglavitna slabost našega gospodarskega sistema njegovo nerealno vizionarstvo (vgrajeno v sistemske zakone v obdobju 1976—1980) in njegova zasno-vanost na idealističnih konstrukcijah realnosti, pa tudi zanemarjanje spoznanj ekonomske znanosti. Vse to se pojasnjuje s specifičnostmi našega sistema, ki v stvarnosti ne obstajajo. Zato je naš sistem preobremenjen z institucijami. Na koncu Mencinger poudarja, da ta sistem v praksi ni zaživel in da to ni težko dokazati. Sprejeli smo na primer številne sistemske zakone, ki niso zaživeli, čeprav smo jih sprejeli in izglasovali. ker so bili irelevantni za gospodarska gibanja. Zato smo sprejeli druge zakone, ali pa administrativne ukrepe, ki prav tako dajejo zelo slabe rezultate. Čeprav je torej sistem na papirju morda bil konsistenten, v praksi kot tak ni zaživel. Zato nas lahko tak sistem pripelje le v družbo »realnega socializma«. Ta nevarnost pa postaja manjša, če o njem odkrito polemiziramo, zaključuje Mencinger pogovor z novinarjem NIN-a Jugom Gri-zeljem. E. L. _________________' Delavska enotnost ? Solidar nost v krizi Zdravstvena solidarnost je zabredla v globoko krizo. Razmere se zaostrujejo ravno v času, ko se relativno krčijo tudi sredstva za zdravstveno varstvo. To zahteva visoko stopnjo preudarnosti, funkcionalnosti ■ in strokovnosti pri sprejemanju zdravstvenih odločitev, da se že dosežena raven zdravstvenega varstva ne bi zniževala. Kaže pa, da raje utiramo udobnejše poti in se pri tem ne menimo za posledice: zapiramo se za občinskimi in regijskimi plotovi, tako da se ponekod ne vidi več, kaj je na drugi strani. Posledice so na dlani. Sedanja samoupravna organiziranost ni dala takšnih rezultatov, ki bi lahko pripomogli k varčnejši porabi denarja, kadrovskih možnosti in pa k delovanju sistema solidarnosti. Gospodarsko razvitejše občine bi rade združevale na ravni republike čim manj sredstev za zdravstvo, po drugi strani pa manj razvite občine pričakujejo, da bodo v zdajšnjih kriznih časih dobile več kot prej. Med zakonskim določilom, da je dosežena raven zdravstvenega varstva zagotovljena vsem občanom, ne glede na njihove dohodkovne sposobnosti, in pa med dejansko prakso, je zazijal globok prepad. Zato se sindikati zavzemajo za takšno solidarnost na ravni republike, ki bi 'zagotavljala čimbolj enotno in enako raven zdravstvenega varstva za vse delovne ljudi in občane. Zdaj veljavni sistem solidarnosti na medobčinski in republiški ravni je namreč zaradi neusklajenih meril še poglobil razlike med regijami. Dogajalo se je celo, da je določena občina združevala sredstva za republiško solidarnost, hkrati pa prejemala solidarnostna sredstva v medobčinski zdravstveni skupnosti; dogajalo pa se je tudi nasprotno. Zato tudi sredstva medobčinskih solidarnosti upadajo in zaostajajo za sredstvi republiške solidarnosti. Do tega je prišlo tudi zato, ker približno tretjina občinskih zdravstvenih skupnosti — ki ne prispevajo in ne, prejemajo sredstev solidarnosti na republiški in medobčinski ravni — stoji ob strani, skorajda povsem nezainteresirana za odločanje o tem vprašanju. Po ocenah republiške zdravstvene skupnosti bi, s petodstotnim obsegom sredstev republiške solidarnosti zagotovili enotnejše delovanje sistema zdravstvenega varstva v republiki. V prvi vrsti pa bi se morali izvajalci in uporabniki zdravstva v okviru danih možnosti čimbolj varčno organizirati in ravnati, se sporazumevati o delitvi dela in o uskladitvi razvojnih možnosti. Sredstva, ki jih dajemo za zdravstvo, naposled le niso tako majhna, vprašanje je le, kako so razporejena, koliko jih pogoltne obsežna zdravstvena administracija in koliko zdravstvene skupnosti na različnih ravneh. Sindikati v ozdih, občinah, povsod tam, kjer delujejo, bi se morali odločneje zavzemati za enotnejše in varčnejše zdravstveno varstvo. Dostopnost , zdravstvenega varstva danes ni le temeljna človekova pravica. Zdravje je dragocena dobrina in temelj družbenega napredka. Zato ne bi smeli dopustiti, da bi zdravstveni dinar po nepotrebnem razmetavali Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Krajše za delavce, daljše za stroje Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je na svoji zadnji seji menil, daje treba začeti široko akcijo, s katero bi spodbudili skrajševanje delovnega časa delavcev in podaljševanje obratovalnega časa strojev. To naj bi storili v času, ko z različnimi oblikami dela nad polnim delovnim časom podaljšujemo delovni čas delavcev, po drugi strani pa zaradi neustrezne organizacije in čedalje težjih gospodarskih razmer skrajšujemo obratovalni čas strojev in naprav. pirajo skrajševanje delavnika, da pa zdajšnje družbeno-ekonom-ske razmere tega še ne omogočajo. Skrajševanje delavnika bi zahtevalo tudi več delavcev, ki pa jih primanjkuje. Podrobnejše analize po posameznih ozdih bodo pokazale, kje so še možnosti za podaljševanje obratovalnega časa in zmanjševanje fiksnih stroškov na enoto proizvoda. Srečko Meh je opozoril na težke delovne razmere velenjskih rudarjev, ki delajo tedensko prek 48 ur, da lahko nakopljejo potrebnih pet milijonov ton premoga. V drugačnem primeru bi bila energetska kriza še hujša. V rudarstvu delajo ta čas v treh izmenah. Po analizi, ki so jo pripravili v rudniku, ni možnosti za skrajševanje delovnega časa pri bi lahko pomenilo tudi sotS' zmerno zniževanje beneficiraj delovne dobe, je menil FraM | Miklavec in hkrati opozoril j 1 večjo usklajenost v Jugoslavij1 |||| Zdravko Zupan je govoril (| težavah, ki jih skrajševanje -lovnega časa prinaša v bančni^ w tvu. Gospodarska banka v LjU',' Ijani mora denimo za vsaKc spremembo obratovalnega čas* dobiti soglasje trinajstih občil1' skih in mestne skupščine. Marjan Orožen je razprav<]i sklenil z opozorilom, da skrajšal vanje delavnika ne sme posta*1! voluntaristična, ampak strflj kovna akcija, in da se je treba® spremembah delovnega čašj najprej sporazumeti z delavci i® ne brez njih. Rekel je, da je tre^ spodbuditi skrajševanje delav nika na težkih delovnih mestil1 »S skrajševanjem in drugačnim razporejanjem delovnega časa naj bi dosegli povečanje obratovalnega časa strojev, boljšo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in humanejše delovne in življenjske razmere delavcev,« je v uvodni obrazložitvi dejal Jože Sintič, član predsedstva RS ZSS. Zato je geslo in cilj akcije: Krajši delovni čas delavcev — daljši delovni čas strojev. Skrajševanje delovnega časa mora potekati selektivno. To pomeni, da niti danes niti v bližnji prihodnosti ne pride v poštev splošno skrajševanje delovnega časa, ampak le za tiste organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • obratovalni čas delovnih sredstev se mora podaljšati; • obseg proizvodnje na delavca mora ostati enak ali se mora povečati; • delavcem morajo biti zagotovljeni enaki ali višji osebni dohodki, s katerimi lahko sebi in svoji družini zagotavljajo socialno varnost; • stopnja akumulacije ria de- lovna sredstva se mora povečati; • novi ureditvi delovnega časa je treba prilagoditi prevoze in druge pomembne družbene storitve. S spreminjanjem delovnega časa pa naj bi dosegli: krajši delavnik na visoko produktivnih in donosnih delih delovnega procesa in na zdravju in delovni zmožnosti škodljivih delih in nalogah; izboljšanje delovnih razmer delavcev in kakovosti živ-Mjenja vsega prebivalstva; zvišanje produktivnosti dela'; znižanje stroškov na enoto proizvoda; polno produktivno zaposlenost; pospešeno tehnološko posodabljanje in preusmeritev gospodarstva; postopno odpravo nočnega dela mladine, žensk in mladih mater; hitrejše uveljavljanje z zakonom določenih različnih oblik urejanja in prerazporeja-nj.a delovnega časa. . Spodbuda delavcem za uvajanje večizmenskega dela, je rekel Jože Sintič, je lahko že samo skrajševanje od osemurnega izmenskega delovnega časa na šesturnega. Marija Frančeškin Janez Fic je v razpravi dejal, da v tekstilni in usnjarsko predelovalni industriji podpirajo skrajševanje delovnega časa, vendar pa je to za zdaj težje izvedljivo zaradi visoke izkoriščenosti delovnih sredstev. Ob sodelovanju vseh delavcev, boljši organizaciji dela in posodabljanju proizvodnje pa bodo tudi to nalogo postopno izpeljali. Opozoril je tudi na to, da se je treba lotiti skrajševanja delovnega časa enotno med panogami zaradi ustreznega organiziranja prevozov, otroškega varstva ipd. Mirko Govejšek je v razpravi povedal, da v revirjih sicer pod- Na 14. seji republiškega sveta ZSS, ki jo je vodil Marjan Orožen, so sprejeli ugotositve in usmeritve zveze sindikatov na področju uveljavljanja zdravstvenega varstva delavcev in izhodišča ZSS za delovanje v zvezi z obratovalnim in delovnim časom. V' nadaljevanju seje so sprejeli zaključni račun republiškega sveta ZSS za leto 1984. Sprejeli so tudi sklep o podelitvi zlatih znakov ZSS štirim osnovnim organizacijam, šestim konferencam osnovnih organizacij ZSS ter štiridesetim sindikalnim aktivistom, pa tudi sklep o podelitvi prvomajske listine zveze sindikatov Jugoslavije osmim osnovnim organizacijam ZSS. sedanji mehanizaciji in avtomatizaciji. Dodal je, da mora biti nagrajevanje po delu merilo tudi pri drugačni razporeditvi delovnega časa. Tone Kupljen je povedal, kako so v mariborski tovarni avtomobilov uspeli s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru 42-urnega tednika. S prekrivanjem izmen so dosegli boljšo izkoriščenost strojev, prihranili energijo, povečali kakovost izdelkov itd. Skrajševanja delavnika se je treba lotiti strokovno, z dobro organizacijo dela. Skrajševanje delovnega časa C Poenotenje možnosti v zdravstvu Potrebno bo hitrejše tehnološk0! posodabljanje pa tudi hitrej^ prerazporejanje delavcev i* enega ozda v drugega in iz eH® panoge v drugo. »Ne gre za to, o® ljudi ni,« je rekel Orožen, »vpra1 šanje je, če so na pravih mestih« Republiški svet ZSS poziv> vse družbene subjekte, naj ra^1 p pravljajo o pobudi za skrajševat nje delovnega časa in jopodprfi jo. Ob sprejemanju družbeni" načrtov se je treba zavzeti ZJ| takšne ukrepe, ki bodo spodbuj dih prehod na skrajšani delovn čas z uvajanjem večizmenskeg®! dela. --------------------------4 ( Zveza sindikatov Slovenije meni, da že dosežene ravni zdravstvenega varstva ne smemo zniževati. Zato se morajo izvajalci in uporabniki čimbolj smotrno organizirati tako pri združevanju sredstev kot pri uveljavljanju zdravstvenega varstva. Rezultat takšnih prizadevanj naj bi bila čim bolj izenačena raven zdravstvenega varstva vseh delovnih ljudi in občanov. To je bila osrednja misel na zadnji seji republiškega sveta ZSS, na kateri so razpravljali o uveljavljanju zdravstvenega varstva delavcev v naši republiki. Kot je v uvodnem referatu poudarila Marija Pukl, članica predsedstva ZSS, se moramo odkrito sporazumeti o tem, kakšno zdravstvo želimo, kakšno hočemo, kakšno zmoremo, kakšno potrebujemo in kakšno imamo.« Zato bi se morali dosledno držati samoupravnega sporazuma o delitvi dela in uskladitvi razvojnih možnosti na posameznih področjih. Učinkoviteje bi bilo treba razvijati doslej zapostavljeno osnovno zdravstveno službo, skrajševati povprečno ležalno dobo in povečevati število zdravnikov v osnovni zdravstveni službi. Sindikati namenjajo vso pozornost razvijanju preventive in s tem v zvezi medicine dela, zavzemajo se za oblikovanje skupnega koncepta medicine dela v naši republiki, ob tesnem sodelovanju z organiza- cijami združenega dela. Regionalne zdravstvene skupnosti v praksi niso izpolnile pričakovanj. Zato republiški svet ZSS predlaga, naj bi jih ukinili. Hkrati pa republiški svet ZSS ocenjuje, da kaže preučiti tudi možnost, da bi za več občin ustanovili skupno občinsko zdravstveno skupnost. Usklajevanje interesov, ki naj bi pripomoglo k boljši in smotrnejši zdravstveni organiziranosti in zadovoljevanju skupnih potreb, naj bi potekalo v okviru socialistične zveze. Bolje premišljena organiziranost zdravstvenega varstva zahteva tudi solidarnejše pretakanje sredstev. Skratka, sindikati se zavzemajo za to, da bi zdravstveni dinar čimbolj varčno in preudarno obrnili in nudili čim bolj izenačeno raven zdravstvenega varstva vsem Slovencem. Republiški svet zveze sindikatov Slovenije ugotavlja, da je zdajšnji način izračunavanja nadomestil za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ob visoki inflaciji neustrezen. Zato predlaga zdravstveni skupnosti Sloveniji, naj ga spremeni tako, da se kot osnova namesto povprečja OD v preteklem letu sprejme povprečje OD, doseženo v prehodnem obračunskem obdobju. Za časovno različno odsotnost z dela zaradi bolezni pa naj bi določili enoten odstotek za višino nadomestila osebnega dohodka. Republiški svet zveze sindika- tov se je postavil proti posebnemu nagrajevanju delavcev za to, da ne bi odhajali na bolniško, češ da je to V nasprotju z načeli delitve po delu in rezultatih dela. Zato je pozval vse osnovne organizacije zveze sindikatov iz teh organizacij združenega dela, naj odpravijo te načine nagrajevanja navzočnosti na delu. Številni razpravljala so se dotaknili malone vseh perečih vprašanj zdravstvenega varstva, od različne ravni zdravstvenega varstva po posameznih regijah do razbohotene zdravstvene administracije, zanemarjene medicine dela in zdravstvenega varstva ostarelih in premalo učinkovitega delovanja sindikatov na področju zdravstva. Razprav-Ijalci so pri tem še največkrat podprli prizadevanja za enake možnosti zdravstvenega varstva, ne glede na gospodarsko moč regije- Anton Matjašič je omenil ljudi z najnižjimi prejemki, za katere pomeni doplačilo pri pregledu in nakupu zdravil že velik izdatek. Ivan Pišler je orisal težke razmere, v katerih deluje zdravstvo v kraško-obalni regiji, kjer zdravstveni delavci delajo v dotrajanih, neustreznih zgradbah in prostorih z dotrajano opremo. Povedal je, da znašajo za dmi-nistracijo v zdravstvu ponekod kar šestino porabljenih sredstev. Marinka Čekov je prikazala težak položaj nekaterih upokojencev, ki si po 35 do 40 letih delovne dobe ne morejo s pokojnino plačevati niti mesečne oskrbnine v domovih počitka. V zdravstvenih skupnostih naj bi zbirali denar za kakovostno zdravstveno varstvo vseh tistih upokojencev, ki živijo v domovih. O medicini dela je podrobneje govoril Igor Ponikvar, ki je poudaril, da sedanja zdravstvena služba v obratnih ambulantah pogosto nima nič opraviti z delovnimi razmerami oziroma z odpravljanjem težkih, zdravju ^ škodljivih delovnih mest. Sindi' kat mora vztrajati pri tem, da re snično zaživijo odbori za varstvu pri delu povsod tam, kjer so p0' trebni. Drago Šterban je predlaga*'j naj bi ponovno pretresli višin0 solidarnosti za zdravstveno zavai rovan je kmetov, ker daje organi" j zirana kmetijska pridelava vi zadnjem času večji dohodek, ko| pa ga je dajala ob izenači#1! zdravstvenih pravic. Seveda pa j® treba pri tem upoštevati različn®, socialne kategorije kmečkeg® prebivalstva in njegovo neena-komerno razporejenost. Jože Drinovec je kot delega* republiškega odbora zdravstva"j nih delavcev poudaril, da je treh*1 pri organiziranosti zdravstveni!1 skupnosti upoštevati gospoda!" nost, funkcionalnost in strokov; nost. Ivan Torkar je trdil, da ji' razloga za ukinitev regionalni*1 zdravstvenih skupnosti. Že desd let se ubadamo z vprašanjem-! kako najbolj smotrno, gospo;! darno in učinkovito organiziral'1 zdravstveno varstvo, namesto d® bi gradili na anlizi dejanskih p°' treb in učinkovitosti. Franc Hribar se je spraševal kaj so sindikati storili za boljš® zdravstveno varstvo delavcev-! kako so sodelovali s samouprav" nimi organi in obratnimi amb0' lantami, da bi izboljšali delovni razmere delavcev. Ugotoviti b'1 morali, kako uporabljajo sredi stva, namenjena za varstvo Pj1 delu. Samoupravno bi se mora*1 tako organizirati, da bi si up0" rabniki in izvajalci resničij*’ izmenjavali mnenja in ne bi bi*1 le nekakšen glasovalni stroj. Marjan Orožen je na koim1! povedal, da je treba podpiraj* predloge za odpravljanje prvi*1! periodičnih obračunov v družb®" nih dejavnostih nasploh. Gled® ukinjanja regionalnih skupno' pa je treba doseči enotna stališ®3 v okviru socialistične zveze. Pri p ra vila: Marija Frančeškin na, 4. april 10O-C Delavska enotnost r J S ^eljski sindikati so začeli predkongresne ra2] Priprave vju’ re- pi. :,kol! ičitvi; paje lične' keg» :ena- lega' stve- :reba /enii1 >dar-kov; ia n' alnit1 lese1 jem. ■sp1’’ nrat1! :o da i p°' eval. o!jš£ /cev'I >rav- nbu-| nvne ti b' ;ret morali dati najslabšim v le- ln naimanj perspektivnim tekmovalcem kar največ gmotnih možnosti za trening in najboljšo °Premo ter trenerje — najboljše Popustiti, da trenirajo, kot vedo pri-I pf' 7J znajo. Si lahko predstavljate rezultate takšne politike!? | Na drugi strani pa si seveda p/ lahko predstavljamo, kaj j'nko dosežejo sposobni, če 'majo priložnost izkoristiti vse svoje prednosti. Oziroma kaj bi "hko dosegli, če bi jim družba n'-“ I °,ni0K0čHa boljše možnosti kot |44l drugim, Žal pri nas nimamo a ju.0 ki"-' at i11 rlek- dobrih gospodarjev za to, da bi n"š voz hitreje napredoval, ampak za molzne krave. Pri nj‘h se napajajo tudi tisti, ki a ra-: Sami niso sposobni preživeti. 9 ur. i faradi takšnega narobe od-n°sa družbe do slabih in dobrih gospodarjev niti najboljši med ni‘mi ne dosegajo dovolj velike akumulacije, da bi bili pomembni nosilci razvoja. Na prvi Pogled je razmerje med pov-Prečno in najvišjo stopnjo akumulativne sposobnosti velikan-sko ((, 4 % pWti 54 % j, prp merjavi akumulacije in pov-Pfečno porabljenih poslovnih ''u)f\SteVT Vendarle tudi tistih ^ o tozdov, ki jih je po tem me-Vin po akumulativnosti ae,a) izbrala SDK izmed 3141 lozd°v, ki so lansko leto ustvarili kumulacijo, nima dovolj last-n,h sredstev za razvoj. Ker je teh tozdov (3 odstotki od anali-Zl'~anih organizacij) ustvarilo skupaj več kot petino akumula-Cl!e vsega gospodarstva, je Ias'io, koliko so je potem manj Uspešni ozdi in kakšno podlago Za raZvoj imajo. Zato mislimo, ;estal po-•atifi se jc za t*1 i a j j abili e j£ r j£ 4 iz-h de' stni-ih i" 9,95 a jH1 popi"" i vsr ()di-6.7« a je t n3 iPo-a ; je.: bol) dali' sle- :ijal> oto- ).R a »namig« za večjo pozornost ružbe najbolj perspektivnim in UsPešnim, ni odveč. Boris Rugelj Prek celovškega Cartransa je lani prišlo k nam več kot 8000 turistov Letos še za vsaj četrtino več gostov* Cartrans, turistična agencija Zveze slovenskih zadrug, s svojimi poslovnimi prostori v središču Celovca na Paulitschgasse 7, je z lanskoletnimi poslovnimi uspehi presenetila celo optimiste, hkrati pa povzročila slabo voljo pri avstrijski konkurenci. Gre za sorazmerno majhno potovalno organizacijo s šestimi uslužbenci, ki pa so že na začetku visoko zavihali rokave in se lotili dela z velikim posluhom za želje in možnosti avstrijskih turistov. In prav to podobnim agencijam na avstrijskem Koroškem razumljivo ni pretirano všeč. »Z letošnjim letom je naša agencija zakoračila v drugo polno sezono, sicer pa sta za nami slabi dve leti dela,« pripoveduje Marko Sommeregger. »Začetki so bili skromni, toda tudi pri nas pravimo, da iz malega raste veliko. Tako smo že lani, to je v prvem poslovnem letu, presegli načrte. Prek Cartransa je potovalo v Jugoslavijo dobrih osem tisoč ljudi, kar v denarju pomeni, da je šlo za promet okoli dva milijona dolarjev. Največje povpraševanje naših ljudi jeza nekajdnevne izlete po Jugo-slaviji in oddih na morju. Z ogledom raznih atraktivnih mest in naravnih znamenitosti, ki jih v Jugoslaviji ne manjka, organiziramo še potovanja v Albanijo in Grčijo. Sicer pa je največ povpraševanja po Istri, območju Dubrovnika in Črne gore in seveda po jadranskih otokih,« ugotavlja Marko Sommeregger. Skoparimo i vljudnostjo Ker ugotavljamo, da naša dežela pogosto po smešno nizkih cenah razprodaja turistične zmogljivosti, smo se pri Car-transu seveda pozanimali tudi za cene. »Te so odvisne od kategorije oziroma kakovosti ponudbe in sezone, sicer so pa približno take kot v podobnih turističnih deželah. Konkretno: v glavni sezoni bo potrebno odšteti za teden dni morja na Jadranu v hotelu B kategorije 2500 do 3000 šilingov. Letalski prevoz v omenjeno ceno ni vštet, tako da stanc enotedenski paket približno 4000 do 4500 šilingov, kar pa tudi za Avstrijce ni pretirano poceni.« pravi Marko Sommeregger. »Ponekod so počitnice že cenejše. Denimo v Španiji. Pa tudi Grčija postaja za turiste vse mikavnejša, čeprav so cene tam približno take kot v Jugoslaviji, posebno za ljubitelje sončenja brez figovega lista, za katere so doslej imeli razumevanje v glavnem le na jugoslovanski obali. Toda, časi se spreminjajo in boj za turista, boj za devize je vse zahtevnejši...« Pa so avstrijski gostje pri nas zadovoljni? »So in niso,« ugotavlja Marko. Hvalijo morje, zadovoljni so tudi s snažnostjo v turističnih krajih, mnogi pa grajajo odnos osebja do gostov. Ni jim denimo všeč, če ima natakar med opravljanjem svojega dela cigareto v ustih oziroma če gostinci obravnavajo turista kot nebodigatreba. Ja, to še šepa v Jugoslaviji. Pa so prijaznost, vljudnost, pozornost, toplina, nasmešek in dobra volja zelo pomembne stvari v turističnem gospodarstvu...« Pravo sodelovanje V primerjavi z lanskim letom bo letos pripeljal Cartrans v našo deželo še več gostov. Petino, morda celo četrtino več. In to kljub hudi in v ne tako redkih primerih tudi nelojalni konkurenci nekaterih avstrijskih potovalnih agencij. Sicer pa je sodelovanje te celovške potovalne agencije z našim gospodarstvom na zelo razveseljivi ravni. Letos je denimo za svoje potrebe izdala obsežen barvni prospekt, ki ga je natisnil Gorenjski tisk v Kranju. Tudi za računalniško obdelavo podatkov se je Cartrans obrnil na našo industrijo — Iskra Delto. No, in takih podrobnosti, ki pričajo o zares dobrem sodelovanju z našo državo, bi lahko še našteli. Med drugim je zadovoljna s Cartran-som tudi naša alpska smučarska reprezentanca, saj jim je ta koroška agencija že večkrat priskočila na pomoč. Besedilo in slika: Andrej Ulaga Edino upanje gradbenikov za letos je nekoliko oživljena stanovanjska zidava Brez utvar v gradbeništvu Če bi sklepali po letošnjem načrtu opekarn, ki znaša 533.670 opečnih izdelkov (lani 510.000 kosov), bi dejali, da konjunktura na gradbenem trgu naposled oživlja. Res je nekaj upanja za večjo stanovanjsko zidavo na domačih gradbiščih (ki je bila lani pod ravnijo iz leta 1983), a so to samo ugibanja, ki jih med drugim spodbujajo resolucijska izhodišča. Nasplošno pa je naše gradbeništvo še vedno v dokaj težki krizi; tako pričajo podatki o manjšem obsegu del. Gradbeniki celo tarnajo, da ne morejo živeti, njihovi osebni dohodki so bili lani statistično res pod republiškim povprečjem — kvadratni meter stanovanjske površine pa je vse dražji, in je v povprečju že dosegel 50.000 dinarjev. Od kod takšno neskladje, smo povprašali na panožnem združenju pri Gospodarski zbornici. »Ceno kvadratnega metra vedno bolj bremenijo razni prispevki — za zaklonišča, ceste, vrtce, šole... Nesorazmerno se dražijo tudi gradbeni materiali, da energije posebej ne omenjamo. Pri tem je sama gradnja normirana — plačane so samo efektivne ure. V sestavi proizvodne cene stanovanja predstavljajo plače gradbenih delavcev kot 28 odstotkov!« Naša sogovornica inž. Marinkova se ni zadovoljila s tem pojasnilom. Dodala je, da so, zaradi strogega družbenega nadzora gradbeniki v tako podrejenem položaju, da nimajo potrjenih izhodiščnih cen niti za lansko, kaj šele za letošnje leto, kar naj bi oteževalo vsakršno njihovo načrtovanje. Nič bolje se jim ne godi pri delih v tujini, v zadnjem času celo bistveno slabše. Ponudbe v Ukinjena proizvodnja keramičnih ploščic v Račjem selu Korak bliže preusmeritvi gospodarstva Nedelja, 31. marca 1985, je novi mejnik pri preusmerjanju slovenskega gospodarstva. Na ta dan so namreč dokončno sklenili proizvodnjo keramičnih ploščic v Račjem selu pri Trebnjem, s čimer je tudi konec utvar, da bi se dalo z obstoječo tehnologijo in kadrom v tej vasi donosno poslovati. Kot nam je ob tej priložnosti zaupal predsednik poslovodnega odbora Novolesa Janez Bajuk, se je že naslednji dan glavnina (120) delavcev iz Račjega sela začela voziti na delo v Stražo, kjer je več tozdov in sedež delovne organizacije. Tam naj bi se v letu dni, kolikor računajo, da bo trajala preureditev objekta v Račjem selu, naučili obdelovati iverno ploščo. Poslej naj bi namreč v Račjem selu tekla proizvodnja priprave iverne plošče, ki naj bi jo potem že obdelano vgrajevali v pohištvo v Straži. To naj bi bil nov korak pri preusmerjanju proizvodnje pohištva v Novolesu. Kot je znano, so se delavci v Račjem selu pripojili k Novolesu leta 1981. Novoles je takrat ugriznil v to jabolko, misleč, da je tovarno le možno sanirati. Konec koncev proizvodnja v Račjem selu niti ni bila tako tuja Novolesovim programom, saj so v Straži računali, da bi z njo dopolnjevali kopalniško proizvodnjo. Torej le ni šlo zgolj za politično reševanje regijskega problema, kot so nekateri mislili. V Novolesu so storili vse, da bi proizvodnjo v Račjem selu nekako le postavili na noge. Toda to jim nikakor ni uspelo. Potem ko so lani enkrat že sklenili, da bodo prenehali izdelovati keramične ploščice, jim je zažarel nov žarek upanja s cenejšim (domačim) plinom in dražjim izdelkom na domačem tržišču. Ampak nove podražitve energije v jeseni so odpihnile tudi ta poslednji žarek upanja. Lanskega novembra in decembra je bilo v Račjem selu spet vse po starem (izguba je spet začela naraščati) in takrat so v Novolesu dobili v precep kar 14 inačic sanacije. Ena izmed teh je bila tudi možnost nadaljnje proizvodnje ploščic, kar pa bi terjalo od 500 do 800 milijonov dinarjev za prenovo tovarne in nove sodobnejše opreme. Vedeti je potrebno, da je bila prav zastarela oprema, ki je zahtevala preveliko porabo energije, poleg človeškega dejavnika glavni razlog nedonosne proizvodnje. Kot nam je dejal Janez Bajuk,pa je bila ta inačica tudi v primeru, da bi nekako izvrtali potrebna sredstva za vlaganja, le preveč tvegana. Mogoče so s tem tudi v Račjem selu plačali davek dandanašnjim sila nestabilnim gospodarskim gibanjem v Jugoslaviji, ki načrtovalcem novih prizvodenj delajo sive lase z vedno novimi neznankami. Sklep o ukinitvi proizvodnje in prodaji opreme je bil potemtakem za zdaj edini izhod. S tem pa ni rečeno, da kdaj v prihodnosti v tem kraju spet ne bo ponovno tekla tovrstna proizvodnja. Toda po besedah Janeza Bajuka bi jo bilo treba opreti na drugačne temelje kot v časih naše gospodarske ekstenzivnosti. fvo Kuljaj letu 1984 so, v primerjavi z letom prej, upadle na 60 odstotkov. Delali bodo v Libiji, Alžiriji, Iraku. Egiptu, Libanonu, od vzhodnih držav . pa mogoče v Sovjetski zvezi. »Države v razvoju bi najraje plačevale samo z nafto, medtem ko mi zaradi odplačil državnih dolgov bolj potrebujemo zelene dolarje; vse teže je uspeti tudi v Vzhodni Evropi.« Očitno je torej, da se konkurenčnost gradbincev v tujini zmanjšuje. Vzrokov za to je več. Med njimi je tudi delovna sila. Povsod hočejo zaposliti lokalno. Enako je z materiali, prednost dajejo lastnim. »Ker ne moremo ponuditi niti svojih strokovnjakov in višje tehnologije, izgubljamo bitko na vsej črti. Kako tudi ne, ko pa nam z obrtniškimi storitvami v zadnjem času uspešno konkurirajo azijske države s ceneno delovno silo, celo Koreja, menijo na splošnem združenju gradbeništva. »Zato bi morali pri nas čimprej sprejeti predvideni družbeni dpg®vor, ki bi zakonsko predpisal in poenotil manj zahtevne delovne in bivalne razmere za delavce, ki jih naše delovne organizacije pošiljajo na začasno delo v tujino.« Ena največjih ovir za večjo konkurenčnost našega gradbeništva na tujem je kreditiranje. Vedeti je namreč treba, da gotovinskih poslov skorajda ni več. Kdor hoče zmagati na razpisih za nova dela, mora nuditi dolgoročna posojila — praviloma z nizkimi obrestmi. Vrednost sklenjenih pogodb v letu 1984 dosega 78 odstotkov leteli iz prejšnjega leta (50,5 in 64 milijonov dolarjev), kar gotovo ni spodbudno, komentirajo na združenju. Da bi imeli vsaj več takšnih »lastovk«, kakršna je Rudis — ki si je z bolj specializiranimi deli na rudarskih objektih zagotovil dolgoletni posel v Zvezni republiki Nemčiji! Dokler teh ni, je treba pač računati na nadaljnji padec. Letošnji čisti devizni iztržek del v tujini bo za 22 odstotkov večji kot lani, vendar zaradi zamujenih plačil iz prejšnjih let si zato ne kaže delati utvar. Igor Žužek Ljubljana, 4. april 1985 stran Z/ ' ODMEVI, MNENJA, STALIŠČA Odprto pismo »mojemu« sindikatu Po črk! ali duhu zakona? Upokojitev človeka tako ali drugače prizadene. Nekatere greni občutek, da so odpisani in tej družbi nič več potrebni. Drugim jemlje socialno varnost, saj je danes težko živeti že s polnim osebnim dohodkom, kaj šele s 50 do 70 odstotki tega dohodka, kolikor ga odmeri pokojninska osnova. Se kdo resno ukvarja s počutjem poštenega in zgaranega človeka, ki po 40 letih dela s pokojnino danes ne more poravnavati oskrbnine v domu upokojencev in v človeškem dostojanstvu kulturno preživljati poslednja leta življenja? Takih upokojencev je že krepko čez polovico. Kje je 40 let po vojni naš socialistični humanizem? Človečnost nam sicer danes ni tuja. Žal jo razsipavamo pri toleriranju nedela. Pokojninski zavod ni socialna ustanova in človek ne more dobivati več, kot je vložil v času, ko je bil v delovnem razmerju. Jedro problema je drugje. Vsi vemo in javno priznavamo, da v naši družbi, žal, še nismo udejanili načela o plačilu po delu. Osebni dohodki niso odvisni od znanja in. pridnosti pri delu, ampak od tega, v kateri delovni organizaciji človek dela in v kateri bolj ali manj razviti občini je zaposlen. Zato se dogaja, da je osebni dohodek marsikaterega kvalificiranega delavca v proizvodnji, zdravstvu, šolstvu itd. celo manjši od dohodka nekvalificiranega delavca v izvoznem podjetju ali delovni organizaciji iger na srečo. Zaradi takega razvrednotenja zahtevnosti del in nalog je npr. pokojnina šolnika s polno delovno dobo nižja od osebnega dohodka čistilke v privilegirani delovni organizaciji in enaka osebnemu dohodku čistilke v lastni delovni organizaciji. Ne gre za podcenjevanje ročnega dela, saj je tudi to marsikje zapostavljeno. Gre za izkrivljeno vrednotenje težavnosti, zahtevnosti in odgovornosti del in nalog. To dejstvo učinkuje tudi na višino pokojnine in spremlja človeka do groba. V svojem zapisu ne razmišljam o celotni problematiki upokojencev. Moje razmišljanje je osredotočeno na en sam vidik in sicer: odmerjanje pokojninske osnove ljudem, ki odhajajo v pokoj 40 let po vojni. Samoumevno bi bilo. da bi pokojninska zakonodaja popravljala nepravilnosti in posledice zgrešenih eksperimentov in laičnih iskanj pravičnih razmerij pri vrednotenju dela. Toda nič od tega. Vsak nov pokojninski zakon še slabša položaj delavcev, ki se upokojujejo. Včasih je višino pokojninske osnove določalo petletno povprečje osebnega dohodka, zdaj desetletno. Prejšnji zakon je omogočal izbiro najugodnejšega desetletja in valorizacijskih količnikov, ki so izravnavali osebne dohodke na raven povprečja predzadnjega leta upoštevanja osebnih dohodkov. Sedaj veljavni predpisi pa jih valorizirajo na raven povprečja osebnih dohodkov predzadnjega leta pred upokojitvijo. Tako nastaja več kategorij upokojencev, najslabše pa se godi novopečenim. Čim pozneje so se upokojili, tem slabše zanje. Delavci, ki se upokojujejo v letih tako visoke inflacije, kot jo doživljamo sedaj, so še dodatno prizadeti. Inflacija razvrednoti osebni dohodek predzadnjega leta dela na polovico vrednosti osebnega dohodka zadnjega leta dela. Prav to predzadnje leto dela pa je odločilno pri odmeri pokojnine, a ga po trenutno veljavnih prehodnih določilih revalorizacijski količniki ne zajamejo več. inflacijsko razvrednoten in prepolovljen osebni dohodek predzadnjega leta dela je v obdobju trajanja prehodnih določil zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju temeljno merilo za določanje višine pokojnine. Ne le to. Tudi letno in medletno usklajevanje ne zajema »novopečenih« upokojencev. Enoletno mirovanje pokojnine in čakanje na prvo uskladitev dodatno razvrednoti inflacijsko prepolovljen in nerevalori-ziran osebni dohodek predzadnjega leta dela. To še bolj kričeče zareže v razmerje med pokojnino in osebnim dohodkom, ki bi ga upokojenec prejemal, če bi še aktivno delal, oziroma ga prejemajo njegovi bivši sodelavci, ki so še v delovnem razmerju. Pokojnina zdrsne pod polovico osebnega dohodka in kričeče zaostaja za osebnimi dohodki zaposlenih. V času sprejemanja sedaj veljavnega pokojninskega zakona nihče ni predvideval tako skokovite inflacije. Prehodna določila zakona niso temeljila na inflacijsko tako razvrednotenem osebnem dohodku predzad- njega leta dela. Duh zakona prav gotovo ni bil, da bi prehodna določila (do uveljavitve 25. čl. pokojninskega zakona) spravila pokojninsko osnovo v še manjšo odvisnost od vlaganja in minulega dela. Zakon gotovo ni predvideval tako nehumanega in krivičnega dejstva, s katerim se sedaj soočamo, da postaja višina pokojnine vše bolj odvisna od srečno izbranega dneva upokojitve. Dogaja ,se, da prinese že en sam dan časovnega razmika 2.000 dinarjev in več razlike. To je v popolnem nasprotju s proglašenimi socialističnimi načeli, da le delo določa družbenoekonomski položaj človeka. Kako je vendar mogoče, da pri našem tolmačenju vloge dela zakon dovoljuje takšno izničenje vloženega dela in omogoča, da o višini pokojnine odloča ura upokojitve in ne leta dela. Če so se torej razmere močno spremenile, bi morali biti tudi dovolj prožni, da bi tem razmeram prilagajali tudi zakon oziroma ohranjali njegov duh in se ne bi togo držali črke. Člen 25 bo v mnogočem odpravil sedanje nepravilnosti, saj bo valoriziral osebne dohodke iz prejšnjih let na zadnje leto dela. Tudi letne in medletne uskladitve bodo veljale za vse in ne bodo ustvarjale novih in novih kategorij upokojencev. Kako so vendar možna takšna odstopanja, ki jih prehodna določila zakona gotovo niso predvidela, ampak jih ustvarja inlacija: pokojnina upokojencev z 12-letnim upokojenskim stažem znaša 72 % osebnega dohodka aktivnega delavca, pokojnina pravkar upokojenega delavca iste strokovnosti, iste delovne organizacije, stimuliranega z istim pravilnikom o delitvi osebnega dohodka pa znaša ob upokojitvi 65 % osebnega dohodka z enoletnim počivanjem pokojnine do prve uskladitve pa le še polovica in manj osebnega dohodka, tako da zdrsne globoko pod znesek, ki ga sindikati zahtevajo kot najnižji možni osebni dohodek aktivnega delavca za polni delovni čas (22.000). Pred šestimi meseci upokojena prosvetna delavka prejema za polni delovni staž okrog 17.500 dinarjev pokojnine (glej rubriko »Pisma bralcev« —Delo 22. 3. 85). Ali niso tudi upokojenci — dolgoletni člani sindikata — vredni enake pozornosti? Pa še naslednji, morda še bolj kričeč primer: pokojnina starejšega upokojenca z nepolno delovno dobo je po sicer skromnih večletnih revalorizacijah zdaj večja od pokojnine pravkar upokojenega delavca s polno delovno dobo. Glavni krivec za tako izmaličena razmerja in porušeno ravnovesje je nizka pokojninska osnova novih upokojencev, ki jim jo kroji inflacijsko razvrednoten in prepolovljen osebni dohodek predzadnjega leta dela. Prehodna določila zakona pa nato napihnejo do absurda. Prosim, da pristojni organi odgovore na vprašanja: . 13 • Kdaj bo črka sedaj veljavnega pokojninskega zakona prilagojena duhu tega zakona glede na spremenjene okoliščine, saj zakon takšne inflacije ni predvideval. • Ali bodo ob uveljavitvi 25. člena zveznega pokojninskega zakona uporabljena določila o valorizaciji osebnih dohodkov iz prejšnjih let na zadnje leto dela tudi za delavce, ki so 1 se upokojili v času prehodnega obdobja zakona? Z drugimi besedami: bo tudi za že upokojene delavce določena nova pokojninska osnova glede na zadnje leto dela ali bo člen 25 veljal le za nove upokojence? To bi bila krivična kazen za generacijo, ki se je upokojevala 35 oziroma 40 let po osvoboditvi in je na svojih plečih požrtvovalno nosila breme najtežjih povojnih let in polovico svojega delovnega staža in poznala 42-urnega delovnika, prostih sobot, toplih malic, regresiranih dopustov, organiziranih prevozov na delo. normalnih delovnih razmer in še česa; delala pa za dva, ne da bi bila za tp tudi materialno stimulirana. Bo vsebina 25. člena le posebna nagrada rodovom, ki uživajo vse naštete in druge dobrine že ves svoj delovni staž? Zakaj je kaznovana prva povojna generacija dela? Generacija, ki je s presežno vrednostjo svojega dela ustvarila današnje zmogljivosti združenega dela in spremenila Jugoslavijo iz polkolonialne zaostale kmetijske države v srednje razvito državo. Zato pokojnina delavcev te genefa-cije dela ne more in ne sme biti niti darilo niti miloščina niti dobra volja sedanjega rodu, ki upravlja s sredstvi minulega dela predhodne generacije, marveč polna pravica, ki izhaja iz minulega dela. Dolžnost te družbe je omogočiti človeku ostati pokončna osebnost z vero v smiselnost dela in resničnost pregovora: vprašala bo starost, kaj je delala mladost! V humani družbi, za kakršno se imamo, naj usoda Cankarjevega hlapca Jerneja enkrat za vselej ostane nepovratna preteklost. Tončka Žibert Piran Za otroke in mladino STRIPI MIKIJA MUSTRA Kdo si lahko privošči še tretjega otroka Prebral sem sestavejc tovarišice Neve Železnik, ki navaja vse cenike in tudi dejanske cene, ki naj jih plačuje mlada družina za razvoj in obnovo družbe. To so za nas mlade velike izdatki, in jasno je, da jih ne zmoremo plačevati, saj je povprečna mlada družina na delovnem mestu ožigosana za delavce, ki imajo malo delovnih izkušenj, ki so veliko v bolniški in katerim naj bi bila prva skrb družina, potem delovna organizacija. Jasno je, da so temu primerni tudi osebni dohodki. Mislim, da smo tukaj pozabili na nekaj izredno važnega. Kje v naši družbi obravnavamo ženo ali moža, ki se je odpovedal večmesečnemu zaslužku in ostal doma za varuha in vzgojitelja svojih otrok. Vem namreč, da bi se takšnih žena še našlo nekaj, mož pa verjetno izredno malo. Ali je res tu že vse dorečeno, da bomo v nedogled zbirali samoprispevke, zidali vrtce? Ali res družbi ni potrebna družina v. pravem pomenu besede. Otrokom bomo namenili vrtce, vzgojo, denar, denar... Ali ni dovolj izkušenj, da iz trdnih družin prihajajo tudi močne osebnosti. Naštel bi še nekaj prednosti, ki jih omogoča varovanje svojih otrok. Zidamo in ogrevamo ogromno vrtcev, domovi pa so v dopoldanskem času prav tako ogrevani, vendar — pozimi. Ni potrebno prebujanje majhnih otrok v tako zgodnjih jutranjih urah. Svoje otroke pazi in vzgaja njihova lastna mati. Mislim, da otroku je potrebna mati. Otrok je deležen več ljubezni, kot če je v vrtcu. Poleg tega pa mislim, da je precej takih mamic, pa tudi očetov, ki so pripravljeni svojega otroka paziti za 17.000 dinarjev. Vendar za take starše v naši družbi ni pravega mesta. Če družba plačuje za vsakega po 9.000 din, zakaj tega ne dobi tudi mati, ki pazi na svojega otroka. Pa vzemimo drug primer: mati štirih otrok ostane doma in pazi na svoje otroke. Mož dela v tovarni. Družba pa iz naslova njegovega dohodka črpa sredstva, da doplačuje stroške v vrtcu staršem, ki pa imajo po enega ali dva otroka. Namreč, da je otrok ene in druge matere član naše družbe, ni potrebno posebej poudarjati. Še bi lahko našteval, vendar, če bo padlo na plodna tla, je dovolj, če pa ne, je še to preveč. Drago K. Garancijski rok Zanesljiva metoda, ki ohranja ugled Videti je preprosto. Greš in rečeš: »Tovarišica, uri, ki sem jo kupil pri vas, je odpadel kazalec. Ekonom lonec ne tesni. Modrcu so v tovarni prisili dosti preveliko številko. Mešalec, ki ste mi ga pokazali v trgovini, me je navdušil, ta, ki ste mi ga dali s sabo, pa ne dela.« Na pogled je preprosto, saj ni treba drugega kot nekaj vljudnosti in nekaj odločnosti. Greš in rečeš: »Zamenjajte, prosim!« V resnici pa je kaj takega vse prej kot preprosto. Odpadli kazalec na uri sproži pri prodajalki val nezaupanja in sumničenja. Počutiš se več kot nerodno, ko stojiš pred njo in te pronicljivo opazuje. Čeprav veš, da ure nisi nalašč odprl in snel kazalca zato, da bi se z njo pogovarjal o garancijskem roku, te oblije nekaj rdečice pod njenim predirnim pogledom. »Nemogoče,« pravi in odki-muje. »Te ure so vendar odlične.« Sram te je, da prav ti spravljaš ugledno firmo ob dober glas. Kupec potem z razumevanjem sprejme pojasnilo, da pri tako odlični firmi pač niso računali s pogostimi reklamacijami. Uro je treba dati v oceno pooblaščenemu urarju daleč iz mestnega središča. Če bo ugotovil, da kazalec manj bistveno zmanjšuje funkcionalnost tvoje ure —prav, naj to napiše, podpiše in vse skupaj opremi z Žigom, pa bodo uro uglednega proizvajalca, ki se ji je primerilo nekaj tako nemogočega, zamenjali. Človeku je nerodno, da povzroča trgovini toliko težav zaradi ure, o kateri je vendar vsakomur jasno, da je odlična tudi brez enega kazalca. S težavo najde delavnico urarja, ki naj bi mu potrdil izjemo tega pravila. Delavnico še laže najde drugič in tretjič. Žal pa v njej nikoli ni urarja. Kar oddahne si, da ga ni treba iskati še četrtič, kajti garancijski rok je mimo in firma je spet enkrat ohranila svoj ugled. Pri loncu na zvišani pritisk je kupec nekoliko bolj samozavesten. Če ne tesni, pač ne tesni, tu ni nikakršnih skrivnosti. Oboroži se s potrebno mero vljudnosti in odločnosti in se vrne v trgovino, kjer ga je bil kupil. »Nemogoče,« pravijo tam, odkimujejo z glavo in opazujejo lonec, ki mu na prodajnem pultu res ni videti, da bi bilo z njim kaj narobe. »Ti lonci so vendar odlični.« Kupcu dajo vedeti, da bodo tokrat napravili izjemo: zamenjajo mu lonec. A glej, vraga! Tudi drugi ne prestane strašne preizkušnje na štedilniku, čeprav je na prodajnem pultu blestel z leskom dovršenega izdelka priznanega proizvajalca. »Tudi ta ne tesni,« prizna kupec v trgovini ves skrušen. »Nemogoče,« se čudijo prodajalci in si dvomeče ogledujejo zdaj lonec priznanega proizvajalca, zdaj kupca. Spet mu dajo vedeti, da to, kar bodo storili zdaj, v njihovi poslovni praksi nima primerjave: še drugič mu zamenjajo lonec. Kupec je izrazito ponosen, ko se s tretjim loncem na zvišani pritisk vrne domov in ga z vzvišenim izrazom uspešnega poslovneža izroči ženi v preizkušnjo. Komu na svetu pa so že dvakrat zamenjali lonec? Ampak v tretje gre rado. Žena mu besna pove, da je pregovor resničen, kajti tudi tretji lonec ne tesni. Stisne zobe in z naporom prežene meglo, ki se mu je prikradla pred oči. Kako naf se še enkrat vrne v trgovino? Laže je spremeniti taktiko. »Nemogoče,« pravi. »Mogoče, mogoče,« ga nadira žena. »In kdaj boš šel zamenjat modrec? Številka je prava, vse drugo pa ne.« »Nemogoče,« pravi nakupovalec, ki ga je življenje prekalilo. »Ti modrci so vendar odlični.« Če ženi za trenutek vzame sapo, nič zato. »In kdaj boš šel zamenjat mešalec?« »Nikoli. Ta znamka je vendar odlična.« »Ampak ne dela!« »Ni važno. Saj ima garanci- j°-« - Če mu da žena jasno vedeti, da se ji ne zdi čisto pri pravi, nič zato. Ona pač nima izkušenj in ne ve; če se požvižgaš na to, da je izdelek v garancijskem roku, si prihraniš obilo neprijetnosti in časa, pa še proizvajalcem ohranjaš zasluženi ugled. Borut Čontala Zakaj se nOČejM bede? »Na tik pa domov« m rei v Celo od tod nočejo?! Nedolgo tega sem ujel zvj° nenavadne radijske oddaje. segamo, raje presegamo prejšnji pravilnik je bil kaf^a kako širokosrčen. Zdaj ko jo V prihaja do zapletov? jen z novo zakonodajo, je (‘T jjcur pravi, da je bil prej še strožji — še vedno pa polT *s,.,n zdaj nekateri mislijo, da najugodnejše možnosti.« .Prizadeti. Drugi niso namen- lahko v tako dobrem prihaja do zapletov? Za podrobnosti o obre*1 varčevali, pa soudeležbe res ležba tista najnižja š šini posojil, dobi odplačeva zmorejo. Za enega se je po prostora. Smo jih pa Pre!! , Kaj čudno shšalo, da noče res so dobre, kar se da. ‘JL ,Vanja v 4. nadstropju. Po-družbena stanovanja je jv. sc je. da je to invalid in ker najnižja še do^C avbi ni dvigala, bi, jasno, rad ’0i«0u . ^ Pritličju. Za nekatere bi s seveda odvisno od dohO° l !|eleŽbo še šlo, bojijo pa se vi-družinskega člana. VeHjJ m stroškov vzdrževanja. Ra-tudi ti zneski za marsikU ,.111 smo in ugotovili za tričlan- menijo veliko vrzel v druzi,1| ® družino: proračunu, zato na v5°^e se preseli v nov blok, v sta-spodbujamo namensko vn anje s 67 kvadrati, jo stane z nje. Se o čakanju na dr“ ^''ko in nekaj drobnimi daja- stanovanje —nagarsonjef u mi i5 tisočakov, kar je pri prosilec 10 let, na enoso»!^ asnj! vrednosti dela res veli-novanje 8 let in na dvoso • 8piph 2a nekoga5 [j je vajen let. Za samce imamo L, ))S*r°ške bivanja v baraki, samske domove. Bolj sk a *No, od vseh 42 je 80 odstot-pomagati družinam, zatof < takšnih, ki bi soudeležbo zmogli,« pripoveduje Zvone Miklič, predsednik sindikata železarne. »Večina se izgovarja. Kljub temu nismo nobenega črtali z liste kandidatov, le za dve leti smo odložili njihove primere. Morda smo celo preblagi. Zahtevajo vse, primakniti pa nočejo ničesar, češ,, saj že tako dosti garamo in prispevamo. Izgovori sežejo celo do tega, da bi imela žena od novega stanovanja predaleč v službo. Hkrati skoraj vsi gradijo hiše drugje, recimo na Dolenjskem, na Štajerskem...« Začuden pogled in pojasnilo: »Ja, ni važno, od kod so. Za nas so vsi delavci železarne. Pri podobnih izjavah smo na moč previdni, kaj brž dobimo pod nos kakšen nacionalizem. Ker je to danes tak bav bav, delamo morda kar preveč v rokavicah. Domačini nas zato pošteno po strani gledajo. Saj po svoje imajo prav. Marsikdaj je domač človek zapostavljen. Šam sem živel v nemogočih razmerah, pa sva z ženo 7 let zaman prosila za stanovanje. Nisem in nisem se prebil dlje kot do tristotega mesta na listi, na kateri je običajno 700 prosilcev. Domačin si, nekaj že imaš, prišleki pa prav ničesar. Torej te na listi prehitijo in nimaš kaj. Zgubljal sem glavo, toliko, da se nisem tepel s Pančurjem. Potem so me nekako zrinili kot strokovnjaka. Ti imajo prednost.« Mrtve duše po jeseniško Nadaljuje Pančur: »No, tega tepeža se nisem bal. Dostikrat pa mi prav resno grozijo. Tudi z noži. Zato, ker se držim pravilnika. Moram se, čeprav se včasih zaradi nesmislov držim za glavo. Poglejte: Na Jesenicah je vsega 5.000 družbenih stanovanj, od tega jih je 2.900 last železarne. V njih pa živi komajda kaj več kot 500 zdaj zaposlenih v železarni. Za primer. Dušanka Dabič je že 19 let mrtva, račune pa še danes »plačuje«. Upokojenka je bila. Nismo vedeli, da je umrla in zdaj naše stanovanje oddaja njen sin. V Bohinju si je pa hišo postavil. A zakon je zakon. Pravico do stanovanja zgubiš, če ga ne terjaš dve leti po smrti nosilca pravice — namesto da bi veljalo dve leti od tedaj, ko za smrt zveš. Izigravanj je veliko. Naš delavec dobi veliko stanovanje zaradi Dandanes, ko premnogi lakJ0 0 stanovanju, 42 delavcev jeseniške železarne stanoval ' Celo takšni, ki živijo v barakah. Celo takšni, ki jim b0l pokažejo: delavec kupi pol stH klenice olja namesto cele. k° prej. direktor pa namesto dv£ vsaj tri. Zatorej, če bodo na J£ senicah zdaj to upoštevali. ^ brzda obveljala končna mN' njihove ocene: »Kljub neuspehu menimo, smo na dobri poti, da nagraje''9. _i| nje uredimo po tem predlogu,-/ nam zagotavlja pravičnejša de tvena razmerja. Ocena neusp lega referenduma nam ni vz0 volje. Pokazala nam je po1- r kateri bomo predlo« uresniči'1.. " Ciril Brni1' Ljubljana, 4. april 1985 stran Delavska enotnost Inih ulili iini' ired jen1 io le vko teja iro; ireč na- podpisnikov dogovora o nalogah pri uveljavljanju družbene usmeritve za razporejanje dohodka 111 čistega dohodka v letu 1985 Objavljanje ocene o rasti sredstev *a osebne dohodke me' iije: lalj' ičja. jaf-ijati o le . ^ogovor o nalogah pri uresni-vanju družbene usmeritve razdejanja dohodka in čistega 0h°dka v letu 1985 v 2. členu . i dezuje izvršne svete skupščin frel j ;> in posebnih družbenopoli-Clllh skupnosti ter odboi podpi-Sr|ikov dogovora, da objavljajo °Cene o rasti sredstev za osebne °nodke delavcev v gospodar-d ustrezne družbenopolitične dPnosti v rokih, ki bodo omotali usklajeno rast osebnih do-°ukov delavcev v negospodar- stvu. Odbor podpisnikov dogovora I11eni, naj bi pri oblikovanju ocen ^oštevali naslednja skupna 'Sodišča: a) oceno rasti sredstev za °Sebne dohodke naj objavijo kot oceno pričakovane rasti raz-^fejenih sredstev za bruto °Sebne dohodke za obdobje ja- tijo; avit> iza- ikd1 po- pre- i škit nuar—marec, januar—julij, januar—september 1985 in za vse leto 1985 v gospodarstvu neke družbenopolitične skupnosti, v primerjavi s povprečno razporejenimi sredstvi v preteklem letu. b) Izvršni sveti skupščin občin naj pri oblikovanju ocene za obdobje januar—marec 1985 upoštevajo: —- kot osnovo za preteklo leto podatek o obračunanih bruto osebnih dohodkih za leto 1984 (AOP 151 iz posebnih podatkov k bilanci uspeha); — sredstva za osebne dohodke za obdobje januar—marec za leto 1985 naj se ocenijo na osnovi mesečnih podatkov o bruto izplačilih osebnih dohodkov Zavoda SRS za statistiko (obrazec RAD-1). To je namreč mesečna evidenca, na podlagi katere se lahko posebej evidentirajo izplačane akonta- cije za osebne dohodke za posamezne mesece oziboma obdobja, brez poračunov osebnih dohodkov za preteklo obdobje. Ti podatki so zajeti samo za čiste osebne dohodke, ne pa tudi za bruto osebne dohodke. Z upoštevanjem ugotovljenega deleža akontacij za tekoče obdobje v vseh čistih osebnih dohodkih ugotovimo delež akontacij za januar v bruto osebnih dohodkih za januar. Za februar in marec lahko ocenimo bruto izplačila osebnih dohodkov na osnovi načrtovane rasti sredstev za osebne dohodke za leto 1985, opredeljene v resoluciji o izpolnjevanju družbenega načrta družbenopolitične skupnosti za leto 1985 tako, da se za vsak mesec upošteva dvanajstina letne načrtovane rasti sredstev za razporejene bruto osebne dohodke. Tako ocenjena sredstva za ob- dobje januar—marec 1985 se primerja s četrtino osnove, t.j. obračunanega bruto osebnega dohodka za leto 1984 po podatkih Službe družbenega knjigovodstva. Pri objavljanju ocen pričakovanih rasti in podatkov o ugotovljeni, z resolucijo in dogovorom usklajeni rasti, naj izvršni sveti skupščin občin izločijo tudi vpliv statusnih in organizacijskih sprememb na svojem območju, do katerih je prišlo v letošnjem letu. c) Ker riaj ocene o rasti sredstev za posamezno obdobje izhajajo iz že ugotovljenih gibanj osebnih dohodkov po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko in Službe družbenega knjigovodstva, naj bo ocena za posamezno obdobje oblikovana do konca meseca, v katerem so znani podatki o izplačanih osebnih dohodkih za prvi mesec posameznega trimesečja, za katerega se oblikuje ocena. Ker so podatki o izplačanih osebnih dohodkih za januar 1985 znani v marcu 1985. naj se ocena rasti sredstev za osebne dohodke za prvo trimesečje objavi do konca marca 1985. Oceno za prvo polletje naj bi objavili do konca junija 1985 (ko bodo znani podatki ^a april), oceno za prvo devetme-sečje do konca septembra 1985 (ob znanih podatkih za junij) ter oceno za vse leto do konca decembra 1985 (ob znanih podatkih za oktober 1985). d) Objavljene ocene o pričakovani rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu neke družbenopolitične skupnosti naj bodo za usmeritev pri oblikovanju osebnih dohodkov tistim organizacijam in skupnostim v negospodarstvu, ki usklajujejo povečanje svojih osebnih dohodkov s povečanji v gospodarstvu in sicer ob pogoju, da izpolnjujejo z uporabniki svojih storitev dogovorjene delovne naloge in da imajo dovolj dohodka. Izvršni sveti skupščin občin bodo na podlagi periodičnih obračunov in zaključnih računov ^javljali podatke o doseženi in z usmeritvami resolucije in dogovora usklajeni rasti sredstev za osebne dohodke, ki bodo služili kot dokončen podatek za usklajevanje rasti sredstev za osebne dohodke v negospodarstvu ob upoštevanju izpolnjevanja dogovorjenih delovnih programov in razpoložljivih sredstev. Če bodo delavci v organizacijah in skupnostih negospodarstva, ki usklajujejo porast osebnih dohodkov z rastjo v gospodarstvu, na podlagi predhodne ocene razporedili preveč sredstev za osebne dohodke glede na dokončno ugotovljeno rast na podlagi podatkov iz periodičnih obračunov oziroma zaključnega računa, naj do naslednjega periodičnega obračuna razporedijo za toliko manj sredstev za osebne dohodke. e) Odbor podpisnikov dogovora je na podlagi metodologije, opisane v točki b) tega, stališča, ocenil, da se bodo v gospodarstvu SR Slovenije razporejena sredstva za osebne dohodke v prvem trimesečju letošnjega leta povečala za 16% v primerjavi s povprečno razporejenimi sredstvi za osebne dohodke v letu 1984; ino- me; ho'1 bor' :i ^ arn’ e la' 4a': )vi.-laciJ1 st'-k1'1 d"11 i L' K ni"1 0, je'11' deli- :5 i.!* čil'-1 'raf Ograjeni kupci zbirke Razumljivo in preprosto z osebnim računalni kom Brezplačno se bodo udeležili 10-urnega začetniškega tečaja za delo z osebnim računalnikom: Rudi Zupančič. SOZD ABC Pomurka, VVolfova 12, 61000 Ljubljana Samo Perat, Oražnova 8, 61000 Ljubljana Igor Dolžan, Zagrad 12c, 63000 Celje Janez Rudolf. Skopska 8, 61110 Ljubljana SOZD .»Gorenje«, 63320 Titovo Velenje Beno Udovč, Saveljska cesta 69, 61000 Ljubljana Franc Sabljič. Glavarjeva 12, 61000 Ljubljana Franc Grudnik, Tomšičeva 11, 63320 Titovo Velenje Nenad Radoš, Brilejeva 4, 61000 Ljubljana SOZD »»Gorenje«, 63320 Titovo Velenje Anton Orožim, Cesta na Brdo 66 a, 61000 Ljubljana Karli Hribar, Cesta padlih borcev ioa, 61430 Hrastnik Stanislav Švajger. Ob potoku 67, 61360 Vrhnika SOZD Gorenje, 63320 Titovo Velenje SOZD Gorenje, 63320 Titovo Velenje Miroslav Zidar, Šercerjeva 4, 61230 Domžale Jani Dernič, Rozmanova 15, 66000 Koper Bojan Ogulin, Kavčičeva 15, 61110 Ljubljana Alojz Pugelj. Podgorska 10a, 61330 Kočevje , SOZD Gorenje, 63320 Titovo Velenie Računalniško kaseto prejmejo: Osnovna šola Slavko Šlander, 63312 Prebold Janez Vodopivec. Podlubnik 637, 64220 Škofja Loka Miloš Pečoler, Vuhred, 62365 Vuhred Osnovna šola Franc Ro-j^ian-stane, 61275 Šmartno pri Osnovna šola Ponikva, 63232 Ponikva .. Andrej Gruškovnjak, Gregorčičeva 14 a, 69000 Murska Sobota SOZD Gorenje, 63320 Titovo Velenje SOZD Gorenje, 63320 Titovo Velenje SOZD Gorenje. 63320 Titovo Velenje Jzidor Bešter, Kropa 149, 64245 Kropa Zdravko Drobnič, Peščenk 24, 61380 Cerknica Osnovna šola Gornji Petrovci, 69203 Gornii Petrovci R«„°)an Košar. Efenkova 28, J*900 Maribor Osnovna šola Jarenina, 62221 Jarenina Metod Leban, Žagarjeva 5, 65220 Tolmin Giola Kozlovič, Ozka ulica 3, 66000 Koper Miha Podberšček, PTT ERO, Cigaletova 17-11, 61000 Ljubljana -Brane Premk, Muljava 26, 61234 Mengeš SOZD Gorenje, 63320 Titovo Velenje Valentina Dovič, Cesta herojev 62, 68000 Novo mesto Računalniško beležnico prejmejo: Tomaž Bergant, Sveti duh 32 a, 64220 Škofja Loka Marija Klančar, Tovarniška 12b, 61370 Logatec Borut Makovec, Bevkova 9, 65270 Ajdovščina Marjan Pikelj, Ulica 28. maja 61, 61000 Ljubljana Marjan Bastič, Krekova 20, 62000 Maribor Zvonko Dobovšek, Mucher-jeva 4. 61000 Ljubljana - Anton Oman. Frankovo naselje 103, 64220 Škofja Loka Srečko Rot, Bevkova 9, 61240 Kamnik Robert Kos, Dolomitska 8, 61000 Ljubljana Marinka Kastner, Kvedrova 8, 66000 Koper SOZD Gorenje, 63320 Titovo Velenje SOZD Gorenje, 63320 Titovo Velenje Milovan Krajnc, Taborniška 7, 62204 Miklavž SOZD Gorenje, 63320 Titovo BVelenje Anica Skrt, Ul. prekomorskih brigad 36, 65290 Šempeter pri Gorici SOZD Gorenje, 63320 Titovo Velenje Igor Milič, Kvedrova 16, 66000 Koper Mateja Knol, Veluščkova 5, 66000 Koper Aleš Zevnik, Ul. 29. herceg. divizije 10, 61000 Ljubljana Rafko Hristovnik, Arja vas 24, 63301 Petrovče Računalniški center si bodo ogledali: Osnovna šola M. Šušteršič, Štembalova 2a, 61000 Ljubljana Janez Praprotnik. St. Žagarje 13 a, 64240 Radovljica Mihael Košir, Cesta zmage 67, 62000 Maribor Osnovna šola R. Maistra, 62212 Šentilj v Slovenskih goricah Osnovna šola Brezovica, 61351 Brezovica Marija Bogataj, Globočnikova 9, 61000 Ljubljana Srednja lesarska šola Ljubljana, 61000 Ljubljana Marija Jelenčič, Lavričeva 76, 65270 Ajdovščina Gregor Pečenko, Streliška 29b, 61000 Ljubljana Osnovna šola Ivan Cankar, 61360 Vrhnika Renata Izda, Justinova 6, 61000 Ljubljana DO Mineral, Letališka 5. 61000 Ljubljana Neda Marunica, Tabor 9, 61000 Ljubljana PIK TOZD Vezenina Maribor, Kraljeviča Marka 5, 62000 Maribor Lidija Šmit, Kvedrova 11, 61000 Ljubljana Stojan Trošt, J. Gabrovška 23, 64000 Kranj GIP Gradis, TOZD Železokriv-nica, Šmartinska 134b, 61000 Ljubljana Drago Zupan, Mašere Spasiča 11,61000 Ljubljana Marjeta Žibert, Glavarjeva 56, 61000 Ljubljana ŠOLT, 61000 Ljubljana Proizvodnjo računalnikov si bodo ogledali: Marijana Kopecki, IGO-izvozni odd., Titova 64, 61000 Ljubljana Lojze Jurman, Zgornje Pirniče, 61215 Medvode Žarko Vabšek, Fabianijeva 41, 61000 Ljubljana Janko Žigon, SGG Tolmin, TOZD Gozdarstvo Trnovo, 65252 Trnovo pri Gorici Franc Kociper, Iskra avtomatika, TOZD Releji, 62321 Makole SKSMŠ, Smetanova 18, 62000 Maribor Živana Breznik, Ulica F. Kovačiča 11,62000 Maribor Berta Eržen, Kemična tovarna, 64244 Podnart Zvonko Kustec, Tomšičeva 7, 69220 Lendava Vili Limoni, Levstikova 18, 61230 Domžale Osnovna šola Edvarda Kardelja, 69000 Murska Sobota Matija Lokar, Žanova 12, 64000 Kranj Radioklub Dolomiti, 61370 Logatec Osnovna šola Mokronog, 68230 Mokronog Vojko Nose, Krožna pot 2, 66000 Koper Zdenka Korelc, Runkova 2, 61000 Ljubljana Osnovna šola Lenart, 62230 Lenart v Slovenskih goricah Bojana Žitko, Viška cesta 49 b, 61000 Ljubljana Štefan Markovič, Obč. svet ZSS, Ljubljanska 70, 61230 Domžale OŠ ZD.Center za rehabilitacijo sluha, 61000 Ljubljana. Vsem kupcem se zahvaljujemo za zaupanje, nagrajencem pa iskrene čestitke. Kasete in beležnice bomo poslali po pošti Zdaj je čas za obnovitev opreme v počitniških domovih Vsako leto pred sezono natančno pregledamo opremo v počitniških prikolicah, bungalovih in počitniških domovih. Ta se obrabi, pokvari ali izgubi, zato jo je treba obnoviti in dopolniti. Ponavadi to delajo vzdrževalne službe, največkrat pa kar vestni »sindikalisti«. Ti imajo kar precej težav pri nakupu in tekajo od prodajalne do prodajalne. V še večjih zadregah so tisti, ki nabavljajo vse za nove prikolice ali druge počitniške objekte. Po izkušnjah, ki jih imajo v Astri Blagovnici Bežigrad, so se letos odločili pomagati sindikalnim organizacijam. Tega boste veseli vsi, ki letos skrbite za prikolice ali druge počitniške objekte. V Astri Blagovnici Bežigrad prodajajo vse od posode — tudi plastične, kuhinjskega pribora, kozarcev, kupite pa lahko tudi odeje, posteljnino ter opremo za taborjenje, vrtne garniture, športne rekvizite, elektro material, priprave za pečenje na žaru itd. Torej vse, kar potrebujete za prijetno bivanje v prikolici, bungalovu alu počitniškem domu. Letos pa boste v Blagovnici Bežigrad deležni še posebne pozornosti. Ko boste nabavljali vso to opremo, se oglasite v Astrini Blagovnici, kjer vam bodo na enem mestu pripravili vse potrebno po vašem seznamu. Ne bo vam treba tekati od trgovine do trgovine niti po Blagovnici. Ko bo pripravljeno, boste vse skupaj prevzeli na enem mestu. Vse informacije v zvezi s takim nakupom lahko dobite v Astri Blagovnici Bežigrad, Ljubljana, Titova 79, telefon 311-473. Pri večjih nakupih vam bodo naročeno tudi pripeljali v vašo delovno organizacijo. Delavska enot Polakirane gospodarske ocene čilske vlade Sindikati napovedujejo težke čase Pešanje politične volje Ta teden se je v Ženevi končalo zasedanje Sveta UNCTAD (Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj), na katerem so predstavniki posameznih držav razpravljali o širjenju protekcionizma v svetovni trgovini, razvojnih možnostih dežel v razvoju, vlogi storitev v svetovni trgovini in o gospodarskih, trgovinskih in razvojnih vidikih nove tehnologije. Ugotovili so, da se sklepi beograjske konference UNCTAD ne uresničujejo, da razviti svet ne izpolnjuje obveznosti do držav v razvoju in da kriza v odnosih med razvitim Severom in nerazvitim Jugom ne pojenja. Celo nasprotno: namesto da bi industrijsko razvite države pripomogle k ustavitvi in zatiranju protekcionističnih trendov v trgovini in nerazvitim nudile olajšave za strukturalno prilagajanje, še naprej sprejemajo šte-vilne protekcionistične ukrepe, ki seveda najbolj prizadenejo nerazvite. Na zasedanju je prišla na dan boleča resnica, da je tudi UNCTAD žrtev krize, ki je zajela vse mednarodne organizacije v' sistemu Združenih narodov. Zaskrbljujoče je, da peša politična volja raznih vlad za izpolnjevanje sklepov beograjske konference. Razvite države ne pristajajo na razvijanje večstranskega mednarodnega trgovinskega sodelovanja, ampak silijo dežele v razvoju k sklepanju dvostranskih trgovinskih sporazumov. Le-ti pa praviloma nosijo pečat blokovske in ideološke delitve sveta in ne morejo biti prava spodbuda za razvijanje enakopravnejših mednarodnih gospodarskih odnosov. Očitno je, da predstavniki razvitega in nerazvitega sveta še nekaj časa ne bodo našli skupnega jezika in da je vsako jadikovanje nad nerazumevanjem bogatih za težave nerazvitih brezplodno, ker ničesar ne spreminja na bolje. Dežele v razvoju bodo morale okrepiti medsebojno gospodarsko in drugo sodelovanje, če bodo hotele hitreje premagati razvojno in dolžniško krizo, v katero so zdrsnile v začetku sedemdesetih in osemdesetih let. Tega se same tudi zavedajo, vendar so razvojna, politična, gospodarska in druga nasprotja znotraj nerazvitega sveta precej močna, pa tudi če ne bi bila, nerazviti ne bi mogli brez pomoči razvitih narediti karkoli otipljivega. Razviti imajo namreč kapital, najsodobnejšo tehnologijo in denar. Nerazviti imajo na milijone ljudi in bogata naravna bogastva. Toda cene hrane, energije (nafta) in surovin na swe-tovriem trgu so prenizke, da bi dežele v razvoju lahko redno poravnavale svoje dolgove in kupovale na svetovnem trgu kapitalne dobrine. Na prvi pogled se zdi, kot da gre za začaran krog, iz katerega ni izhoda. Zgodovinski presek razvoja človeštva pa nam pove, da so bogatejši vse bolj premožni, revni pa kljub napredku razvojno vse bolj zaostajajo. Kako presekati ta gordijski vozel, je vprašanje, na katero nerazviti ne bodo znali, razviti pa ne bodo hoteli odgovoriti. Emil Lah Zadržano ali tudi odklonilno je stališče podjetij in socialnih partnerjev do denarnih in političnih ukrepov čilske vlade, predvsem razvrednotenja nacionalne valute in znižanja uvoznih carin. Bojijo se v glavnem rece-sivnih teženj oziroma rastoče nezaposlenosti. Ob koncu februarja je Pinochetova vlada znižala vrednost pesa v primerjavi z dolarjem za 9 odstotkov oziroma od 133 na 146 pesov za dolar. Hkrati je uvozno carino znižala od 35 na 30 odstotkov. Te ukrepe so uvedli kmalu zatem, ko je Pinochet sredi lanskega leta zamenjal finančnega ministra Louisa Escobarja z mladim tehnokratom Hermanom Buchijem, in tako dal javnosti vedeti, da se namerava vrniti k politiki, ki jo je Čile uvedel proti koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let in ki je državi prinesla sprva kratkotrajno stabilnost, kasneje pa hudo krizo. V gospodarskih krogih te nove Pinochetove ukrepe sprejemajo z deljenimi občutki, saj menijo, da v zunanji trgovini nižje carine morda res pomenijo olajšanje, vendar pa bodo doma še spodbudili recesijo. Nekateri ministri v Pinochetovi vladi, med temi minister za gospodarstvo Colla-dos, so mnenja, da bo višji menjalni tečaj oziroma dodatno razvrednoteni peso resda učinkoval inflacijsko, vendar pa bodo nižje uvozne carine »e učinke izničile. Razvrednotenje nacionalne valute naj bi bilo po njiho- Tudi druge zahodne sile so večkrat menjale svoje zaveznike na Bližnjem vzhodu. V zgodnjih petdesetih letih je Velika Britanija, nekoč glavna sila, prenehala podpirati arabske države in zato postopoma izgubila veš svoj vpliv, ki si ga šele v zadnjem desetletju skuša pridobiti z diplomatskimi akcijami v okviru »evropske deseterice«. Enake ugotovitve glede zavezništva in sklepanja raznih koalicij veljajo tudi za Sovjetsko zvezo. V šestdesetih letih je SZ sklepala tesno zavezništvo z arabskimi državami, kj so neposredno vpletene v spor (Egipt, Sirija, Irak). Zaradi svojih interesov (strateških interesov velesile) je SZ postopoma izgubljala svoj vpliv v Egiptu in Iraku, medtem ko ga je očitno zadržala vse do danes le v Siriji. vem mnenju zaželeno tudi zavoljo visoke rasti tečaja dolarja. Medtem ko gospodarstveniki in delodajalci menijo, da bodo novi ukrepi ponovno povečevali nezaposlenost, ki je sredi minulega leta nekako zastala, finančni minister Buchi misli, da se to ne bo zgodilo. Novi ukrepi naj bi povečali proizvodnjo in zmanjšali zdajšnjo 15-odstotno nezaposlenost. Stopnja inflacije naj letos ne bi presegla 25 odstotkov, kar je za razmere v latinskoameriških državah zelo ugodno. Kot ocenjuje Center za razvojne študije, ki je zasebna ustanova, pa naj bi spremembe v čilski gospodarski politiki pomenile »povratek k takemu reševanju problemov nezaposlenosti, ki ni dosegljivo z odpovedmi, marveč le s konkretnimi akcijami«. Sindikati tem polakiranim ocenam ne verjamejo, ampak nasprotno, napovedujejo težke čase, ki bodo posledica novih gospodarskih ukrepov. Opozarjajo, da se bodo življenjske razmere delavcev poslabšale, tem bolj, ker se devalvacija pesosa ujema z bližnjo preložitvijo odplačevanja čilskih dolgov tujim posojilodajalcem. Čilske zunanje zadolžitve dosegajo skupno vrednost okrog 20 milijard dolarjev in Čile naj bi svojo devizno nelikvidnost premostil z najemom novega posojila v višini okrog 1,4 milijarde dolarjev. Tolika ta južnoameriška država potrebuje za kritje plačilnega pri- Trajnost in kompleksnost bližnjevzhodnega konflikta je seveda ozko povezana z multi-dimenzionalnostjo njegovih bistvenih problemov. Postopoma so materialni interesi sprtih strani — ozemlje, vodni in surovinski viri, meje, vodni in suho-zemni prehodi, trg, delovna sila itd., pridobivali pomen. Res je, da so prav gmotni interesi pomembna sestavina vsega spora, vendar pa nekateri bolj abstraktni in neoprijemljivi dejavniki prav tako usodno vplivajo na politično ravnanje večine regionalnih protagonistov. Gre predvsem za kulturne, religiozne in povsem emocionalne dejavnike. Sadat je leta 1977 v Jeruzalemu izjavil, da so za 70 % spora krivi prav ti emocionalni in psihološki razlogi ter da samo 30% lahko pripišemo materialnim interesom. manjkljaja. N. Ž. Nekatere značilnosti krize na Bližnjem vzhodu (2) Pet vojn brez zmagovalca in poraženca Piše: Iztok Simoniti Te dni pretresajo svet najrazličnejše stavke delavcev proti vladam, njihovim politikam in kriznih spodarskim razmeram. Tudi v tako imenovani »družbi izobilja« (posnetek je iz Kobenhavnct Danskem) je pred dnevi prišlo do obračunavanja med policijo in demonstranti. 'iste ki jj razn talci V Nižja inflacija v Avstriji Delavski zaslužki so se povečali Nezadržno rastoča vrednost dolarja, ki je v spodbudo svetovni trgovinski menjavi, je oživila tudi avstrijsko izvozno gospodarstvo. Izvoz izdelkov iz Avstrije se je na primer v lanskem decembru v primerjavi z decembrom 1983 povečal za 15 odstotkov. Tako ugodna izvozna gibanja se nadaljujejo tudi v letošnjem februarju. Avstrijska podjetja so povečala predvsem prodajo svojih izdelkov v Združenih državah Amerike, vendar so narasli tudi deleži izvoza na drugih svetovnih trgih. Kljub temu Avstrija ni bistveno zmanjšala svojega zunanjetrgovinskega primanjkljaja, ki je zaradi še vedno šibke konjunkture na svetovnih trgih v lanskem drugem polletju nara-stel od 66 na 77 milijard šilingov. Nespodbudno je tudi, da povpraševanje na domačem trgu še ni oživelo in da je tudi na področju investicijske porabe uvoz zadovoljil znaten del potreb po strojih in materialih. Rast industrijske proizvodnje, ki jo je spodbudil povečani izvoz, je omogočila zaposlitev le okrog 20.000 novih delavcev. Stopnja nezaposlenosti znaša okrog 4,1 odstotka in se je v zadnjih mesecih zaradi hude zime povečala. Prizadeti so predvsem gradbeni delavci. Splošne ugodnejše možnosti za zaposlovanje (zlasti v izvoznih industrijskih dejavnostih) in višji dohodki so spodbudno vplivali na porabo. Jesenska tarifna pogajanja so vplivala na zvišanje zaslužkov delavcev in nameščencev tako. da so se ti dvignili lani | sbh ! rinsi ! sežl Pra\ ; dosl | Pov nje ■ V R 1 žinc . snič SR; povprečno za 4,3 odstotke, ins; za 5,3 odstotka januarja let®' Tako se je povečala kupna tnfl 1 prebivalstva, tem bolj, ker je Pr° banje cen v Avstriji tačas bol e'( umirjeno. Stopnja inflacije .av znižuje in je bila januarja za sN Rr raj 1,6 odstotka nižja kot & a*1 cembra. Ji01 Kljub višjim zaslužkom pa,; ri: prodaji na drobno še ni čof*1 Prc oživljanja. Zadržanost kupoe' j|0s ostaja še naprej značilna za pČ 01 dajo trajnih dobrin. Proda)1 noi blaga s popustom, ki so čedalj" pogostejše, zmanjšujejo učiflP j"0 prometa v redni prodaji. Vendaj nv trgovci kljub temu dopolnjuje)1,,0 I zaloge in povečanemu uvozu Pa ložbene opreme uspešno kljub® bn je izvoz industrijskih in drug1' ln izdelkov. i P° N- H °d Med Izraelci in Arabci je prav tako globok kulturni spopad. Izrael je namreč heterogena, industrijska, sekularna in proza-hodna država. Arabske države pa so relativno kulturno homogene, agrarne, tradicionalistične in umirjeno prozahodne države. Te razlike seveda zaostrujejo nasprotja in povečujejo kompleksnost spora ter pomenijo dodatne ovire za njegovo reševanje. Če govorimo o trajnih značilnostih krize na Bližnjem vzhodu, potem je ena od teh vsekakor nezmožnost, da bi spor rešili po mirni poti in so občasni vojni spopadi neizbežna stvarnost. Pet vojn na Bližnjem vzhodu (1948, 1956, 1967, 1973, 1982) ni prineslo nobeni strani odločilne vojaške zmage, ki bi jasno pokazala, kdo je poraženec in kdo zmagovalec za relativno daljše obdobje. Za tako nejasno stanje sta dva razloga. Prvič, velesili sta bili zmeraj sposobni poseči, ko je vojni spopad dosegel kritično točko. Drugič, Izrael je dokazal svojo vojaško premoč, vendar ni nikoli dosegel kapitulacije katerekoli arabske države. Tako nobena stran ni mogla postaviti mirovnih pogojev za daljši mir. | Druga značilnost spora med I Arabci in Izraelci je ta, da so bila sklepanja raznih zavezništev prvi pogoj za katerokoli vojno, politično ali diplomatsko akcijo za reševanje problema. Tretjo značilnost pomeni dejstvo. da so tako Arabci kot Izrael po vsaki vojni lahko' obnovili svoje vojaške in ekonomske potenciale le z naslonitvijo na eno od velesil in sta bili od nekdaj obe strani precej odvisni od zunanjih sil. Kot četrto značilnost moramo omeniti, da so tako arabske države kot tudi Izrael določali svoje cilje, bodisi vojaškega ali političnega značaja neodvisno od svojih »zaščitnikov« (velesil). Vsi dosedanji vojni spopadi so prenehali z začasnimi ali delnimi sporazumi te ali one vrste. Za takšnega lahko štejemo mirovni sporazum med Egiptom in Izraelom aprila 1979; začasni mirovni sporazum pa je tudi sporazum med Izraelom in Libanonom, sklenjen maja 1983, ki ga je moral libanonski predsednik Džemajel zaradi notranjih političnih razlogov preklicati februarja 1984. Prav tako so pobude za začetek pravih pogajanj za delno ali celovito reševanje spora dali sami Arabci ali Izraelci. V treh desetletjih in pol so se prav tako jasno pokazale nekatere trajne dileme spora med va N Arabci in Izraelom, katerih reš®' vanje je vsekakor eden 0 . osnovnih pogojev za razreše'5' K.] nje celotne krize. Gre predvsei,lj za formalno priznavanje Izrael®;1 N strani Arabcev. Izrael namm’ ' ' zahteva pogajanja za sklepanj' mirovnih sporazumov s pos®' meznimi arabskimi državami predhodnim jasnim in nedvo®' mnim priznavanjem svoje drž®’ ve. Šele formalnemu priznanj® pravice do obstoja naj bi sledil"; ^ sklepanje mirovnih sporazumu'' ^ ki bi morali vsebovati določilo"; normalizaciji odnosov. Arabsk') države so s sklepanjem sporaz®’; mov o prenehanju sovražnos"j sicer priznale Izrael »de faeto' nikakor pa ne »de iure«. Edin1 izjema je omenjeni mirovni sp0’ razum med Izraelom in Egipto!®1 ki vsebuje tudi določila o norm®’ lizaciji odnosov med državam® Nadaljevanje prihodnji® VELIKA KNJIGA KRIŽANK za razvedrilo, oddih, za preverjanje znanja Delavska enotnost Ljubljana, 4. april 1985 stran Delavska enotnost jšl§ m i Pogovor s predsednico sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu RK SZDL Tilko Blaha Družbena in družinska vzgoja otrok se prepletata ^ zadnjem času precej razpravljamo o skrbi za naše otroke. Pravi-®>0> da jih je premalo, da bi morali zanje dobro poskrbeti, saj je večina S**šev (očetov in mater) zaposlenih. Tudi v sedanjih, zaostrenih gozdarskih razmerah moramo misliti na to. Kakšne so možnosti? .Tilka Blaha: »Občutno padali6 osebnega in družbenega ®Zdarda in zmanjševanje sred-*ev za družbene dejavnosti ne-IZtedno vplivajo na položaj de-1 Zca in njegove družine. Vse več obveznosti, gmotnih in moralnih. Prenaša na družino. Zaščita 2lvljenjske ravni družine in ponovna opredelitev stroškov na j/tfd ''ste, ki jih nosi družina, in tiste, ’tiOf jih nosi družba, je v sedanjih razmerah ena od pomembnih ___J nalog naše socialne politike. I ^ kritikah naše dosedanje skrbi za otroka in zaščito mate-"nstva pogosto spregledamo do-^žke, kot da nismo ničesar na-Pnavili ali kot da je vse, kar smo ; p0slej storili, treba skritizirati. Povsem spregledujemo dosedanje usmeritve, ki smo jih sprejeli ^Resoluciji o načrtovanju družne in v poročilu o njenem ure-snieevanju leta 1983 v skupščini j »RS in rezultate na tem področ-:, in 5] )u-« let^ — Kaj na primer? a Tilka Blaha: »Najprej polno je Pnoduktivno zaposlenost vseh s bo "elovno sposobnih ljudi in zago-jnvljanje takih delovnih in živ-- , Jer>jskih razmer, da bodo delavci 3t dr 'nhko produktivno .delali in ; Polno živeli. Pri tem mislim na i pa' družbeno in ne ozko podjetniško čud1 Produktivnost. Polna zaposle-upce' ?0st žensk je interes tako ženske a pfO kot družbe in ne le trenutna eko-odaj1 "omska nujnost, edalfl Zagotavljati je treba tudi ačin^ j"ožnosti in utrjevati interes de-'end3; avcev, da bodo v celoti odločali s ‘je a skr jujtf zu na IjubJ drug'1 N.i 0 Pogojih in rezultatih dela. To P" pomeni, da naj delavci v svo-]'h razvojnih načrtih upoštevajo načrtujejo svoje potrebe in Potrebe svojih družin celovito: "d delovnih razmer, zdravstvene Preventive, varstva, vzgoje in Varstva otrok, do izobraževanja, kulture, rekreacije in podobno. Tudi v organizacijah združenega dela se morajo usposobiti za to, da bodo spremljali in ocenjevali vse pojave, ki vplivajo na storilnost, zmanjševanje stroškov poslovanja, na vzroke za velike invalidnosti, na izostanke z dela.« — V zadnjem času so v Sloveniji vedno številnejše in glasnejše razprave o tem, kako ustaviti padec natalitete, da je treba tudi v sedanjih razmerah oblikovati celovitejšo demografsko politiko. Kako je s tem? Tilka Blaha: »Za Slovenijo je značilno, da je v zadnjih letih rodnost padla pod raven enostavnega obnavljanja prebivalstva. Na to vplivajo najrazličnejši vzroki — ne le socialni. Zato je potrebno v srednjeročnih in dolgoročnih planskih listinah celovito opredeliti cilje demografske politike. Razdelati moramo sistem ukrepov in delovanja za ugodnejše razmere za nastanek mladih družin, da se bodo zavestno odločale za več otrok, ki jim bomo zagotavljali zdrav in vsestranski razvoj. Pri snovanju in uveljavljanju celostne demografske politike si moramo predvsem prizadevati za ustvarjanje možnosti za aktivno in odgovorno starševstvo: zaposlitev, stanovanje, zdravstvena zaščita matere in otroka, varstvo in vzgoja v času zaposlenosti staršev, izobraževanje otrok in mladine, možnost za aktivno preživljanje prostega časa; kultura (kultura, telesna kultura itd.). Ob tem moramo upoštevati otroka v vsej njegovi dobi, do zaposlitve. Usmeritve in predloge sedaj sprejemajo kar v devetih samoupravnih interesnih skupnostih in žal je med njimi premalo usklajevanja in skupnega načrtovanja. Pri neposredni zaščiti materinstva moramo upoštevati interese in potrebe tako zaposlenih staršev (83,7 odstotka otrok v Sloveniji rodijo zaposlene matere, v Jugoslaviji 40 odstotkov), pa tudi razmere v organizacijah združenega dela, kjer so zaposlene pretežno ženske. Med zaposlenimi je zdaj v Sloveniji že več kot 45 odstotkov žensk, v negospodarstvu kar 72,6 odstotka. Čeprav si skrb za otroka delita oba starša, večino bremen nege in varstva otroka nosi mati. O porodniškem dopustu smo doslej razpravljali preveč ločeno od kompleksa skrbi za boljše delovne in življenjske razmere delavcev in njihovih družin. Sedanje razprave so tudi prevečkrat obravnavale družino kot samo sebi zadostno. Preveč enostransko se poudarja zahteva, da je treba materam zagotoviti, da bodo čimveč časa preživele z otroki, ne glede na to, kakšne so razmere v družinah in koliko lahko omogočijo kakovostno življenje in razvoj mladih.« — Družbena in družinska vzgoja naj bi se torej dopolnjevali, prepletali? Tilka Blaha: »Tudi družbene vzgoje in varstva ne smemo obravnavati le kot pomoč zaposlenim staršem, temveč kot nepogrešljivi del vzgoje za enakopravno vključitev v življenje vsem otrokom. Družbena skrb za vzgojo in varstvo otrok se tudi ne sme omejevati le na tisti del otrok, ki so vključeni v vzgojnovarstvene ustanove, temveč mora biti dostopna vsem otrokom. Danes je v vzgojnovarstvenih organizacijah v Sloveniji le 43,7 odstotka otrok od osmega meseca starosti pa do vstopa v šolo. Zaradi stalne rasti cen se bistveno povečujejo tudi prispevki staršev v vzgojnovarstvenih organizacijah. V nčkaterih okoljih že opozarjajo, da bodo starši iskali druge, cenejše oblike varstva in da se bodo zato vrtci praz-. nili.« — Kaj storiti? Tilka Blaha: »Prav gotovo ne smemo čakati, da se bo to zgodilo. Takoj bi morali ukrepati najmanj v dveh smereh: ponovno pregledati sestavo cene v vrtcih (kaj se lahko še prihrani z drugačno organiziranostjo in smotrnejšim gospodarjenjem, z oprostitvijo nekaterih dajatev, ki jih morajo zdaj plačevati WO). In drugič, pripraviti programe, ki bodo prilagojeni tudi za tiste otroke, ki he bodo vključeni v celodnevno varstvo — temveč morda le za nekaj ur dnevno. Skupnosti otroškega varstva, sveti v VVO, predvsem pa starši sami bodo morali skupno z delavci v VVO iskati najboljše rešitve, nove možnosti in oblike, da bodo vse zmogljivosti, ki smo jih zgradili za otroke, v polni meri izkoriščene. Zagotoviti moramo večje sodelovanje med najrazličnejšimi dejavniki, ki lahko pripomorejo k vsestranskemu zdravemu razvoju in vzgoji otrok. Če kdaj — potem je zdaj čas, da VVO razvijemo v odprte ustanove, kot smo jih opredelili v zakonu o VVO. Ne bi pa mogli pristati na pobude, da bi uzakonili zasebno varstvo kot obrtno dejavnost ali pa prepuščali varstvo in vzgojo otrok zunaj družbene skrbi. Nedvomno pa bomo morali v večji meri razvijati prostovoljno delo — samoorganiziranje in medsebojno pomoč staršev in vseh tistih organizacij, ki delajo z mladimi in za mlade (društva prijateljev mladine, Rdeči križ ter številne kulturne, telesnokul-turne in druge organizacije). Za to pa se bodo morale v večji meri zavzemati sindikalne organizacije v ozdih in SZDL v krajevnih skupnostih.« Sonja Tramšek n ^ . organizatorjev kulture v Titovem Velenju raela-amff panj' pos"' ami ’ dvo"' drž3' nanj11 Napovedi, obvestila, Vabila... -^komisija za kulturo pri OS ZSS ledM ‘"ovo Velenje je bila pobudnica za .imo' "s'anovitev Kluba organizatorjev ičilo0 *ul'ure občine Velenje — KOK. Od absk' Približno 80 organizatorjev kulture, iraz"' 0J'kor jih deluje v občini je več kot P0iovica takšnih, ki svoje delo opravljajo z zvrhano mero zagnano-s '-Predsednik kluba je Janez Puš-'k. Treba je reči tudi to, da število "dno zaposlenih kulturnih anima-•°rjev v Sloveniji ni nikomur v čast irazi' žnos'1 tacto‘ Edin’ il sp0, pt(# orm3' vam3 ..dni* "nazorno kaže naš odnos do kulture. Osnovna dejavnost kluba je drenjava informacij o delu organi-vat°rjev. Redna srečanja članov so ak prvi ponedeljek v mesecu, j r^?a oblika, ki pa je še v povojih, le Bilten, ki se že na prvi pogled loči " ntnožice delegatskega gradiva. ryi zvezek, ki je natisnjen, ima pri-v°cniški značaj, saj je poln naslo-priimkov in datumov ter je za "'turne animatorje dober vir in-drniacij. v prihodnje bo Bilten v skromnejši opremi predvsem hitra informacija, napoved, vabilo ... ki bo po najkrajši poti prišlo do članov KOK. Po teh podatkih bi morda kdo utegnil misliti, da je KOK vase zaprta skupina ljudi, ki ne sprejmejo medse nikogar, ki ni iz DO. Pa ni tako, saj so se naših srečanj že udeležili ljudje, ki niso organizatorji kulture. Član KOK je tudi Doro Hvalica, ki ga vsi organizatorji kulture po Sloveniji dobro poznajo. Tretjega srečanja v Knjižnici Velenje pa se je udeležila tudi pesnica Ana Job. Klub organizatorjev kulture v Titovem Velenju si želi izmenjati izkušnje tudi z delavci iz drugih krajev Slovenije, zato se njegovi člani že zanimajo za podobne skupine, seveda pa lahko tudi od drugod pokličete na OS ZSS Titovo Velenje in se sami pozanimate o tej zadevi. Peter Rezman . fiu ■ ifp ’ jjfr' mrmi 1 p kL; vkŽT ' P'• 1 . Izobraževalna skupnost Slovenije je podelila Žagarjeve nagrade za izjemne uspehe na vzgojno izobraževalnem področju Vzgojnemu delu v šolah nameniti več pozornosti Ob obletnici smrti revolucionarja, komunista, borca in predvsem izjemnega učitelja Staneta Žagarja so minuli teden podelili najvišja pedagoška priznanja v Sloveniji — sedem Žagarjevih nagrad in tri Žagarjeva priznanja za izjemno delo na sednik predsedstva SR Slovenije France Popit, je naglasil, da se ideje delavskega učitelja o vsestransko razviti ustvarjalni osebnosti pri vzgoji učencev danes nadaljujejo in kažejo predvsem v programih življenja in dela osnovne šole. Ob tem je poudaril, da bomo morali v večji meri razmišljati o uresničevanju vzgojnega poslanstva in vloge šole. To je najpomembnejša sestavina posodabljanja izobraževanja in se je ne da — za razliko od sedanjih prevladujočih načinov ocenjevanja — meriti z ocenami. Žagarjeve nagrade so prejeli: Marija Brezovar, za svoje življenjsko, tiho, vztrajno in vsestransko vzgojno delo med mladino in odraslimi; Leopold Kejžar za svoje zavzeto prosvetno delo in za pomemben prispevek pri vsebinski preobrazbi vzgoje in izobraževanja; Janez Kerčmar za zasluge pri urejanju, razvoju in delovanju dvojezičnih šol na narodnostno mešanem območju; Vida Kovač za dolgoletno delo na področju predšolske vzgoje; Franc Lazarini za organizacijsko delo v vzgoji in izobraževanju ter za strokovno pedagoško delo; Franc Pečnik za štiridesetletno delo na področju vzgoje in izobraževanja učencev in odraslih; Vera Vezovnik za prispevek pri razvijanju slovenskega šolstva na Primorskem. Podelili so tudi tri Žagarjeva priznanja. Prejeli so jih: Celodnevna šola »25. maj« Prestranek za razvijanje in oblikovanje samouprave učencev ter za razvijanje novih vsebin in oblik pri povezovanju šole z okoljem.; Celodnevna osnovna šola »Gorenjskegaodreda« v Žirovnici za interesne dejavnosti, za delo pionirske zadruge, za posodabljanje pouka in bogatenje notranjega življenja šole ter za sodelovanje z okoljem; in Železarna Ravne na Koroškem za več kot tridesetletni ustvarjalni prispevek delavcev in samoupravnih organov k razvoju delovnih organizacij vzgoje in izobraževanja v občini Ravne na Koroškem. vzgojno-izobrazevalnem področju. Slavnostni govornik na podelitvi Žagarjevih priznanj, pred Dr. Lev Svetek, Pravice in dolžnosti; Socialna in ekonomska varnost naših delavcev na tujem. V založbi Centra za razvijanje obveščanja v združenem delu pri Delavski enotnosti je izšla dolgo pričakovana knjiga, namenjena našim rojakom na tujem. To je zbirka pojasnil in napotkov, kako uveljaviti socialne in ekonomske pravice iz dela in po delu v tujini. Avtor je v knjigi povzel svoje dvajsetletne izkušnje s področja socialne varnosti naših ljudi v tujini in na poljuden način prikazal njihove pravice in dolžnosti, tako v času njihovega začasnega dela v tujini kakor tudi po vrnitvi domov. Ddavsfca enotni port. ODDif1 "i m 11 Smučarji družbenopolitičnih organizacij na Soriški planini Tretjega smučarskega teka za ženske v Šentilju pri Titovem Velenju se je letos udeležilo 22 smučark, med katerimi je bilo največ šolark in kmečkih gospodinj, med njimi tudi 46-letna mati petih otrok. Ta je po končani prireditvi dejala: »Hčerke so me pregovorile, da smo si kupile smuči. Z njimi sem se tudi prvič podala v smučino in danes mi ni žal, da sem se odločila za zimsko rekreacijo...« Hinko Jerčič Osnovna sindikalna organizacija RS ZSS je organizirala na Soriški planini zimske športne igre republiških družbenopolitičnih organizacij. V posameznih skupinah so se najbolje odrezali: Veleslalom moški — prva skupina: 1. Matej Šparovec (RS ZSS), 2. Sašo Bohinc (RS ZSS), 3. Andrej Žvokelj (RK SZDL). Druga skupina: 1. Rado Cvetek (RK SZDL), 2. Jože Klofutar (RS ZSS), 3. Franc Hočevar (RK SZDL). Veleslalom ženske — prva skupina: 1. Marjanca Rožej (RS ZSS), 2. Marta Jere (RS ZSS), 3. Stanka Erjavec (RS ZSS). Druga skupina: 1. Branka Preželj (CK ZKS), 2. Alenka Banovec (RK SZDL). Karel Lipič Strokovna skrb za zdravje športnikov, rekreativcev... Športna medicina poudarja preventivo Športna medicina si je z razmahom športnih dejavnosti vseh vrst že zdavnaj utrdila svoje mesto v medicinski vedi. V nekaterih športno bolj razvitih deželah je stalna spremljevalka ne le pri zdravljenju, temveč tudi pri sami vzgoji in preventivi. Strokovnjaki medicine športa tesno sodelujejo s specialisti drugih strok - fiziologi, psihologi, sociologi itd. Pri nas ima ta medicinska znanost prav tako dolgoletno tradicijo, vendar pa je v posameznih obdobjih doživljala večje ali manjše padce, ki so bili posledica neustreznega gledanja na njen razvoj. V zadnjem desetletju je medicina športa dobila domovinsko pravico v sklopu Univerzitetnega instituta za delo in promet kot njegov sestavni del. Naša republika premore že nekaj specialistov za medicino dela, prometa in športa, ki se izključno ukvarjajo s tovrstno problematiko. Prav nenehna strokovna skrb, ne le za pravi razvoj športa, temveč tudi za zdravstveno varstvo športnikov, dajeta spodbudne rezultate, kar se kaže predvsem pri vrednotenju stroke, ki mora imeti osrednje mesto v tej življenjski disciplini. Ne le z zdravljenjem, temveč s preventivo rešujemo marsikatero odstopanje od strokovnega gledanja na razvoj človeka - športnika. V Sloveniji imamo pet dispanzerjev za športno medicino in nekaj ambulant, kjer skrbijo za kompleksno zdravstveno varstvo športnikov. V 176 enotah je zaposlenih okoli 250 zdravnikov, med katerimi je 108 specialistov, 15 zdravnikov pa ima končan podiplomski študij iz medicine dela, prometa in športa. Vsekakor pa ta mreža dispanzerjev in drugih enot ni enakomerno porazdeljena po Sloveniji, ravno tako še ni rešeno plačevanje storitev, ki je zelo različno in razdrobljeno. Strokovnjaki so že pripravili delovni osnutek dogovora o vsebini in obsegu zdravstvenega varstva aktivnih udeležencev v telesni kulturi, ki bo, če bo sprejet, uredil razmere na tem področju. Srečanje hrvaških in slovenskih predstavnikov medicine športa, skupnosti za zdravstveno zavarovanje, telesne kulture, komitejev za zdravstveno in socialno varstvo, fakultet za telesno kulturo, ki je bilo nedavno pod pokroviteljstvom novomeške tovarne zdravil Krka, je bilo koristno predvsem zato, ker je bilo čutiti veliko željo, tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, po usklajenih programih za izobraževanje kadrov in poenotenju pogledov na varstvo športnikov in rekreativcev. Gre za strokovno doktrino, ki naj bi dokončno dala prave obrise za delo strokovnjakov, brez katerih si podobnega načina spremljanja varstva športnikov sploh ne moremo več zamisliti. Dejavnost strokovnjakov za medicino športa je zadnje čase nadvse živa in koristna, tovarna zdravil Krka pa že tretje leto pripravlja srečanja, ker so spoznanja s teh srečanj koristna za obe strani. Boris Česen Osme zimske športne igre delavcev tehničnih trgovin Slovenije Kljub zmedi dobra volja Delavci štirih velikih slovenskih trgovskih delovnih organizacij: Je-klotehne iz Maribora, Kovinotehne iz Celja, Merkurja iz Kranja in Metalke iz Ljubljane se že vrsto let srečujejo in spoznavajo na športnih tekmovanjah. Začelo se je s smučanjem, potem pa se je medsebojno merjenje moči razvilo v drugih športnih panogah. Tekmovanja so dobila ime igre ŠIT — zimske in letne. Zimske igre so bile letos že osmič, tokrat pod pokroviteljstvom celjske Kovinotehne, Na Rogli se je zbralo 163 smučarjev, nastopili pa naj bi v veleslalomu in v smučarskih tekih. Tekmovanje v veleslalomu na progi Ostruščica, ki je merila 600 m, s 120 m višinske razlike in 20 vraticami je lepo uspelo; malo je nagajalo le sneženje. Žal pa se je zataknilo pri tekih, kajti prireditelj RTC Rogla ni označil prog niti postavil kontrol. Tekmovalci so se v takšnih razmerah^ za nameček je bila še gosta megla, na progi seveda izgubljali in capljali na cilj iz vseh mogočih smeri. Tekmovanje je bilo seveda razveljavljeno in za končni vrstni red ekip so šteli le rezultati veleslaloma. Tesno je zmagal Merkur — 246 točk, pred Metalko — 242, Jeklo-tehno — 213 in Kovinotehno — 159 točk. Rezultati po kategorijah: ženske nad 30 let: L Metka Švigelj 52,93, 2. Silva Ajdovec 53.00 (obe Metalka), 3. Majda Pretnar 53,75, 4. Stanka Vidic 54,25 (obe Merkur). 5. Vlasta Škorc 54,63 (Metalka) ženske do 30 let: 1. Borica Požlep 48,38, 2. Slavica Podlogar 49,63 (obe Kovinotehna), 3. Alenka Šušteršič 53,25, 4. Cvetka Šimnovec 54,26 (obe Merkur) 5. Mija Likozar 54,74 (Metalka) moški nad 45 let: L Janko Tomažič 46,65 (Jeklotehna), 2. Albert Hribernik 50,25, 3. Ivan Klajnšek 50,70, 4. Anton Razinger 50,92 (vsi Merkur), 5. Marjan Pečarič 52,61 (Jeklotehna) moški od 36 do 45 let: 1. Pavle Smolej 43,67, 2. Vojko Kučina 48,79 (oba Merkur), 3. Janče Habjan 49,31, 4. Stane Soklič 50.00, 5. Igor Ivančič 50,36 (vsi Metalka) moški od 26 do 35 let: 1. Brane Kankelj 40,18 (Metalka), 2. Aco Pirnat 44.40 (Jeklotehna), 3. Marjan Čufar 44.41 (Metalka), 4. Bojan Zavrl 44.60 (Jeklotehna), 5. Miran Govedič 45,65 (Kovinotehna) moški do 25 let: 1. Vojko Zavrl 43,37, 2. Darko Špari 44.13 (oba Jeklotehna), 3. Bogdan Kejžar 44.64 (Metalka), 4. Iztok Eržen 45,58, 5. Peter Prosen 46.06 (oba Merkur). Kljub neprijetnosti v tekaškem delu tekmovanja so se vsi udeleženci v veselem razpoloženju razšli in si zaželeli na svidenje, najprej na letnih igrah v Mariboru in na prihodnjih zimskih, ki jih bo~na Gorenjskem pripravil Merkur. Miran Govedič Ohranimo gibčnost Ko se odločimo za redno telesno vadbo, moramo upoštevati’ da ne moremo v nekaj tednih odpraviti posledic dolgotrajnega sedenja. Pasivnost in mirovanje sta opravila svoje. Posebno Z« hrustanec, vezno tkivo in mišice pomeni neaktivnost — degeneracijo. Skratka, kdor se je znova odločil za rekreacijo, za redno telesno aktivnost, mora začeti po malem in postopno. Vsekakot brez slehernega pretiravanja. Zakaj? Zato, poudarjajo izvedenci, ker z leti kot nešportniki izgubimo gibčnost, saj številne degenerativne spremembe močno omejujejo gibljivost. V tem primeru torej govorimo o otrdelih sklepih. Vse to pa povzroča posebno hude težave človeku, ki je prekoračil svojo normalno telesno težo. Odvečne kilograme posebno težko prenašajo stopala, gležnji, kolena in hrbtenictt’ Vezno tkivo namreč ni usposobljeno za pritiske čezmerne tefo zato v mnogih primerih tudi tako zgodaj odpove. Obnova organizma je proces, ki zahteva čas, zmernost in postopnost. To -velja zlasti za sklepe, pri katerih je odločilnega pomena kakovost hrustanca in veznega tkiva. Potrebna je večmesečna vadba, delati je potrebno tako imenovane raztezne vaje, ki učinkujejo na gibljivost sklepov in na prožnost mišic. Da ne bi prišlo prezgodaj do otrdelosti sklepov, priporočajo strokovnjaki redno gimnastiko. Najbolj priporočljive vaje so' globoko počepanje, dviganje kolen s prsi, kroženje z rokami i'1 upogibanje ter sklanjanje hrbtenice na vse strani. Gibi ozirotrto telovadba naj bo živahna, toda, kot rečeno, brez pretiravanjo< brez posebnega naprezanja. Omenjene vaje so priporočljive tudi za redno prehranjevanj6 in vzdrževanje hrustanca, zato so koristne pn preprečevanju ar- troze. U- Titovo Velenje Ekipa Gorenja občinski prvak 1 i i Sit ka 2 s ]< » rnn ho\ ‘n c njej Na občinskem ekipnem šahovskem prvenstvu je sodelovalo 16 ekip delovnih organizacij, društev in organizacij. Najboljša je bila ekipa Gorenja v postavi Kristan, Goršek, Kovač, Špeh, Godec in Djordjevič, ki je osvojila 74,5 točke. Tekmovanje je vzorno pripravilo šaleško šahovsko društvo. Šestčlanske ekipe so igrale vsaka z vsako, vsak dvoboj pa je trajal 2 x 20 minut. Vrstni red občinske šahovske lige za leto 1985: 1. Gorenje 74,5 točke, 2. REK 70, 3. Gostilna Grudnik Šoštanj 61,5, 4. Vegrad 61, 5. Jamska T °Pri rekl don Živi kak to j, vini lan lska teža ean drui POS] Ž Pret tore dati in c razt in d dov t>es< takš Pret zum Van nih mehanizacija 59, 6. Eso 50 CSŠ 48, 8. Društvo upokojeno 44, 9. Teš Šoštanj 43, 10. t1 Šoštanj 39, 11. TVD Partjz1 Vinska gora, Društvo invalid1’ po 36, 13. DSSP Gorenje 32j 14. KS Gaberke 27,5, 15. v, 27, 16. Dom učencev 10 to® Na posameznih ploščah so ^ najboljši: prva-Kristan (Goj1 nje) 14 točk, druga-ZupancO; grad), Vednik (Jamska meha11 zacija) po 12,5, tretja-Bre^ (REK) 15, četrta-Špeh (Go(( nje) 14, peta-Godec (Goreflf 12 in šesta-Djordjevič (Gof( nje) 12. Hinko Je^ P Vine Zavt dan Poji orne fakt razr dob Poti jo, Utor resc zreč Delavska enotnest Ljubljana, 4. april 1985 stran sati’ tega o z« ;nč' dno ,kor niki >ČnO ki j‘ po- tica’ ež(i popotne-z, ki -ajo so: ti in vno njo, vije ar- ij- j^eherno obdobje razvoja človeške družbe, tudi sedanje, zahteva temeljit razmislek, ^ako delati in živeti danes, da nam bo jutri bolje, ne pa slabše. Zgodovina je najboljša učiteljica »Generacije, ki ne hi bile sposobne pravilno oceniti in upoštevati najvišjega ustvarjalnega vzpona ljudskih ^rtožic svojega naroda in se učiti na njihovih zmagah in njihovih porazih ter zakonitostih, ki oblikujejo nji-. ovo zavest v posameznih zgodovinskih epohah, bi bile slab branilec interesov in prihodnosti svojega naroda '[delovnega človeka. Kajti narod, ki ne bi bil sposoben spoštovati časti tistih svojih ljudi, ki so prispevali k "Kgovi svobodi in njegovemu napredku, bi z obema nogama gazil po svoji lastni časti in po lastnih interesih«. Piše: Slavko Gerič 50. jene' D. irtiz» ali^1 ; 32r vi I točj so Go" c (V' ehaf Bres*- Go" renj‘ Go" Je4 Te Kardeljeve misli vrednostno Opredeljujejo in hkrati izražajo ek!o, znano že antičnim naro-om — (jg je zgodovina učiteljica ^lv!jenja. Te misli tudi povedo, za "akšno pojmovanje zgodovine — to je preteklosti — gre. V zgodo-lnk v tistem, kar se je zgodilo, parnreč ne moremo in ne smemo skati poti in izhodov iz sedanjih ezavnih družbenih razmer. Vra-^nje na staro in preživelo bi ružbeni razvoj le oviralo, ne pa Pospešilo. Zgodovina (naše življenje v Preteklosti) in zgodovinopisje °rej nikakor nista le zbirka po-aatkov, razmer, seštevek dejanj n osebnosti, marveč predvsem razumevanje njihovega pomena 'n delovanja v konkretnem zgodovinskem trenutku. Z drugimi esedami: zgodovina ni le naše akšno ali drugačno vedenje o Preteklosti, marveč mora biti ra-?umevanje medsebojnih učinko-vanj vseh dejavnikov v konkret-n'h zgodovinskih razmerah. Pravilno razumevanje zgodo-vine — preteklosti omogoča tudi ^vestno vplivanje na razvoj sedanje družbe, ah drugače: takšno Pojmovanje zgodovine je šele omogočilo in omogoča nove korake pri osvobajanju delavskega razreda. Tudi naše izkušnje, pridobljene v NOB in revoluciji. Potrjujejo to tezo in utemeljuje-1°> da je revolucionarne cilje mogoče črpati predvsem iz inte-resov in teženj delavskega ra-2reda in naroda. Če torej govorimo o izročilu, ki ga mora narod in delovni ljudje poznati in upoštevati, če nočejo gaziti po svoji lastni časti in lastnih interesih, govorimo pravzaprav o zgodovinski zavesti, tradicijah. Delavski razred ustvarja lastno tradicijo, ki je zbir vsega humanega, v zgodovini že uresničenega, vse to pa povezuje z lastnimi cilji. Tudi revolucionarno izročilo naše družbe je torej zbir vseh naprednih izkušenj delavskega razreda, našega naroda in njegovega boja ža obstoj, svobodno življenje, za pravico in resnico, za enakopravnost med ljudmi, in to od kmečkih uporov naprej vse do narodnoosvobodilnega boja in revolucije kot najvišjega dejanja slovenskega naroda in delavskega razreda v vsej naši zgodovini. Prav tako pomembne pa so revolucionarne izkušnje povojnega razvoja socialističnega samoupravljanja in izkušnje delavskega razreda ter naprednih sil v svetu. Zato glavni vidik obravnave in upoštevanja preteklosti v našem celotnem delu — in potemtakem tudi obravnava zgodovinskih tem v sredstvih javnega obveščanja — ne more pomeniti le obravnave zgodovine zaradi nje same. Ko se odločamo za pisanje o zgodovinski temi v javnem glasilu. je torej več kot nujno, da zelo dobro poznamo obravnavano vsebino in da imamo pred seboj jasno opredeljen cilj, to pa je resnica o preteklosti. Prav zato je bistveno, da smo sposobni razčleniti dejanske družbene razmere in možne rezultate pisanja. Pri poudarjanju pomena revolucionarnih vrednot gre torej za interes naše socialistične samoupravne družbe, saj bi se v njej ohranile in razvijale vrednote revolucije v dobro današnjih in prihodnjih generacij in to kot trajno merilo človeškifl in družbenih vrednot. Nove generacije bodo tako lahko uporabile izkušnje iz preteklosti ter si v njih nabirale novih moči za odločno nadaljevanje revolucionarnega preobraževanja družbe. Pri vrednotenju izkušenj seveda ne moremo upoštevati le pozitivnih vrednot, marveč upoštevati tudi napake, ali povedano z drugimi besedami: učiti se moramo na podlagi lastnih in tujih napak, razumeti moramo dialektično enotnost in boj nasprotij v družbi. Dediči naših izkušenj se bodo iz teh izročil učili in razvijali naprej. Izročil ne bodo vrednotili kot zadnje dognanje človeštva in lastnega naroda, marveč kot dragoceno izkušnjo, ki jo bodo nadgradili z novimi revolucionarnimi dosežki in cilji. Vsakdanje življenje v konkretnih družbenih okvirih pa seveda to načelno jasno opredelitev oziroma razlago zgodovine predstavlja povsem praktično. Zato je treba predvsem vsebinsko konkretno opredeliti, katere vrednote in zgodovinske izkušnje so tiste, ki so novotvorne in delujejo v smislu humanizacije družbenih odnosov. Nedvomno jih ni moč le našteti in kakorkoli že razvrščati po pomembnosti, saj so v svojem bistvu povezane. Vse pa morajo biti humane, usmerjene k človeštvu. Nekatere izmed teh vrednot je mogoče tudi natančneje opredeliti. To tudi moramo storiti, če hočemo razumeti pomen dialektične povezave vrednot preteklosti s sedanjimi razmerami. Kako do več ustvarjalnega dela Temeljna vrednota, ki razumljivo ni le vrednota, marveč tudi nuja vseh obstoječih človeških ■ družb in tudi naše, je ustvarjalno delo. Še posebno vplivna bi morala biti ta vrednota pri nas, kjer je na oblasti delavski razred in kjer delež v dohodku posameznikov odmerjamo v sorazmerju z njegovim delovnim prispevkom. Iz dela oziroma pravice in dolžnosti delati izhajajo oziroma naj bi izhajale tudi vse druge pravice posameznikov v naši družbi. Pri tem pa ne gre za delo, ki naj bi bilo zoženo na golo opravljanje določenih operacij znotraj delovnega procesa, ampak za ustvarjalno dejavnost, za aktivno vlogo vsakega posameznika v delovnem procesu, ki se uresničuje z enakopravnim odločanjem vseh delavcev o razmerah in rezultatih skupnega dela s sredstvi, ki so družbena lastnina. Delavci (naj) odločajo o pogojih in rezul- tatih proizvodnje, enostavne in razširjene reprodukcije, o skupni in splošni porabi in o osebnih dohodkih. Praktično vse te dolžnosti in pravice uveljavljamo s svobodnim združevanjem dela (in sredstev), z dohodkovnim povezovanjem in v svobodni menjavi dela oziroma s samoupravno organizirano in povezano družbeno proizvodnjo in oblastjo delavskega razreda. Gre torej za proces samoosvobajanja delavskega razreda, ki kot bistveno sestavino vključuje prvino solidarnosti in vzajemnosti kot podlago samoupravno organizirane proizvodnje, kjer je enakopraven in čimbolj skladen razvoj vseh delov skupnosti najboljši temelj naglega razvoja vse samoupravne socialistične družbe. Razumljivo, da vse to še ni praksa, marveč predvsem pomemben cilj. Ta proces ne poteka brez težav, saj praksa kaže, da nekaterim delo ne pomeni vrednote niti nujnosti, saj »uspešno« živijo tudi brez dela. Zato pa delo večini pomeni glavni pogoj za eksistenco, vendar pa do njega kljub temu ne morejo priti. To je seveda posledica dolgoletne uveljavljenosti t. im. inflacijske ekonomije, ki botruje krepitvi ne-samoupravnih odnosov, napačni izrabi posojil, neustreznim gospodarskim odločitvam, neodgovornosti, kršenju moralnoe-tičnih norm, skratka, neučinkovitemu gospodarjenju in upravljanju družbenih sredstev ter neupoštevanju skupnih interesov. Delo lahko uspešno uveljavimo kot vrednoto le z uveljav- ljanjem socialističnih samoupravnih odnosov v razmerah enakopravnega družbenoekonomskega mesta in vloge delavcev v družbi. Ne smemo pa pozabiti deleža zgodovine pri oblikovanju dela kot vrednote. Le-ta pove, da je razvoj človeštva pravzaprav rezultat človeškega dela; od tod objektivno izvira kategorija družbene lastnine. Še posebej velja poudariti, da je v našem narodnoosvobodilnem boju in delavski revoluciji delo res pomenilo temeljno vrednoto; imelo je veliko spodbujevalno moč za akcije, saj sta bili osvoboditev spod okupatorja in kasneje oblast delovnih ljudi glavna cilja tega boja. Besede »Delu čast in oblast!« so takrat res živele in so še danes motivacijsko pomembne. Živele pa so, razumljivo, tudi številne druge, za to obdobje značilne vrednote, ki so združevale borce v skupno aktivnost. Dejstvo je, da je osvoboditev izpod okupatorja delo naših rok, seveda v razmerah svetovnega protifašističnega boja. Zmago naših narodov in narodnosti, svobodoljubnosti in poguma ter zaupanja v lastno moč, vse te lastnosti in vrline pa so si pridobili na podlagi dotedanjih predvojnih bojev in hotenj, tudi tujih izkušenj, predvsem pa organiziranega nastopa v OF pod vodstvom KP, ki je združila vse te izkušnje in bila pomembna ustvarjalka te zavesti in bojevnica za hotenja delavskega razreda. V te izkušnje in svetle cilje so borci in aktivisti verjeli in se zato zanje tudi bojevali. Izkušnje narodnoosvobodilnega boja nas uče, da je delovno ljudstvo nepre-~ magljivo, kadar se opira na lastne moči. kadar je enotno in ima napredne in jasne cilje. Nadaljevanje prihodnjič NOVO SMŠP i Nagradna križanka št. 13 Rešitve pošljite do 16. aprila 1985 na naslov: delavska enotnost Ljubljana, Celovška cesta 43, s pripisom na ovojnici: nagradna križanka ST. 13. Nagrade so 900, 800 in 700 dinarjev. Rešitev nagradne križanke št. 11 SPRAVA, KAOS, TRATAR, IBRO. RENETA, OSEM, EPINAL, TAAM, ONA, POLDE. ARA, KRI, BA, OER, PRAGMATIZEM, MIRA, ROMOBIL, ST, ARS, SAAR, MINATTI, LAKS, PLAVAČ, SRAB, OMAR, REVEŽ, ATENE, SOLSTICIJ, slinar, TROTIL, AA, jantra Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 11 L nagrada 900 din: Nllrko Lakota, Rozmanova 24 f, 66250 II. Bistrica; 2- nagrada 800 din: Nataša Ahačič, Clevelandska 23, 61000 Ljubljana; 3. nagrada 700 din: Boštjan Lutar, Turnše 39, °1233 Dob pri Domžalah. Nagrade bomo poslali Po pošti. parade bomo poslali po KRASTAČA AMER. ŠAHtST. NEKD. SVET. PRVAK ČISTI ALKOHOL VINSKI CVET PREVAJALEC RAC TROPSKA PAPIGA GOSTUATA JED IZ RAZUČNJH ŽIVIL KI SE SERVIRA SAMOSTOJNO AU KOT DODATEK JEDEM OSEBNI ZAIMEK Srssičo MoS-Ime: MOŠ. FIGURA, KI P0DPI RA GREDJE VEDA 0 LOBANJ! PREBIVALEC | A0NUE Rudnik souv BOSNI / 1 VRTLJIVI DEL EL MOTORJA 7 PRVI DEL ZLOŽENK, KI SE NANAŠA NA ESTER DUŠ. KISL. PAS ZEMLJE 08 MORJU AU JEZERU EDGAR POE MOŠ. PEVSKI GLAS 4// BRIT. DRŽAVNIK V IS.SToL. Nlhah) PISATEU FLEMING TEK ČEZ DRNIN STRN FIGURA ČETVORKE PRIJETEN VONJ l ' ► SESTAVIL: R. NOČ POD •KAJNOV BRAT ST. BABILONSKA UTEŽ IN DEN. ENOTA TURČIJA POSNE- MOVALEC V V PROSTAŠKI ČLOVEK NEKD. TUR. VEUKAŠ P1ERRE FONTAINE ZAPOSLITEV. POSTAVITEV LOŽNICA NAJŠTEV. ROD VOJSKE REKA SKOZI INNSBRUCK JUNAK STRIPOV K1RBY SL SUKAR (F0RTUNAT) RAČJI GR. OTOK V KIKLADIH PROSOJEN DRAG KAMEN SAMEC SUKARKA KOBILCA STAVČNI ČLEN, NADREJEN POVEDKU KARENINA PRIZORIŠČE BOKSA MONGOL. P0GUVAR KAŠE NAJVEČJE PRISTANIŠČE POLNI PESNIŠKI STIK NEMŠKI FILOZOF (MAX) GR. BOG PASTIRJEV IN ČRED UVADA PRITOK DONAVE V ROMUNIJI NORDIJSKI BOG (D0NAR) KRASOTICA 1 JANEZ ALBREHT JANEZ JALEN THE0D0R DREISER RIM. VOJSKOVODJA IN DRŽAVNIK INDONE- ZIJSKO IME ZA BORNEO SL DRAMSKI UMETNIK (BORIS) =s± masni =si mnmni STAR SLOVAN =i v-iSjid ST. PRESTOLNICA SEV. BABILONIJE — -i GL. MESTO BANGLADEŠA Delavska enotnost Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. List je bil ustanovljen 20. novembra leta 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Izdaja CGP Delo — tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43, poštni predal 313-VI; telex 31 787 Glavni urednik in direktor tozda: Dušan Gačnik Odgovorni jrednik Franček’Kavčič Člani uredništva: Marjan Horvat (pomočnik odgovornega urednika, politični sistem), Emil Lah (zunanja politika), Boris Rugelj (gospodarjenje), Andrej Ulaga (šport, oddih in rekreacija), Janez Voljč (posebne naloge), Igor Žitnik (izobraževanje, kultura) Novinarji — reporterji: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Ivo Kuljaj. Damjan Križnik, Janez Sever. Meri Jurca (tajnica), Franci Mulec (tehnični urednik) Pomočnik direktorja tozda Milan Živkovič Telefon: glavni urednik in direktor tozda 322-778, odgovorni urednik 313-942, pomočnik direktorja tozda 322-778, tajništvo uredništva 313^942 Naročniška centrala 318-855 Založba Delavske enotnosti, Celovška c. 43, Ljubljana, odgovorni urednik 318-855. Uredništvo: Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij Ljubljana, Celovška c. 43, 311-956 Uredništvo: Naša žena, Ljubljana, Celovška 43, 318-855 m 321-651 Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk 9^'lg^organizaaj združenega dela, Ljubljana, Celovška c. 43, Ekonomsko komercialni sektor, Ljubljana, Celovška c. 43, 320-403 Računovodstvo, Ljubljana, Hrvatski trg 3. 312-125 in 310-923 Žiro račun: 50100-603-41502 Knjigarna gaienja, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5, 317-870 in 312-691 Posamezna številka Delavske enotnosti 25 din, letna naročnina 1.300 v gotoviniPiSOV 'n naročenih foto9raf'j ne vračamo. Poštnina plačana Tisk Ljudska pravica Ljubljana Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seliger (predsednik), Ciril Brajer. Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik, Alfred Golavšek Jože Hozjan, Franček Kavčič, Vlajko Krivokapič, Ivo Miglič, Leopold Perc Jože Peterkoč, Brane Praznik. Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Ljubljana, 4. april 1985 stran Namesto sistematskega pregleda kovača Nika Erlaha Brez zaupanja vase ne bomo uspeli Niko Erlah, vodja oddelka ko-v; čije ročnega orodja v Tržiški to /nrni kos in srpov (TOKOS) se je ta dan namenil na redni si-•\einatsk' zdravniški pregled. Mo. zdravniki ga niso videli, čeprav bi lahko rekli, da je le imel sistematski pregled. Ne zdravja, pač pa dela, razmišljanja in pogleda na svojo in našo prihod-n. t. Ne vem sicer, kaj bi bilo zanj bolj neprijetno; zbadanje injekcijske igle ali nadležna vprašanja novinarja. Čeprav se ni in ni mogel znebiti občutka, da se pogovarja z ro inarjem, sva vseeno rekla nekaj k-itičnih in bolj osebnih. Že v mladih letih se je Niko navduševal za obdelovanje kovin. Vse delavnice okoli njegovega doma so ga bile polne. lledal je, pa tudi pomagal, če je ko naneslo. Zato ni čudno, da Je odločil za poklic kovača, učil se je pri zasebfiem mojstru. »Preden sem svoj uk končal, mi ;e umrl mojster. Sam sem bil v de lavnici za vse, vendar si prvega zas užka nisem mogel obetati. V d.^žini nas je bilo osem otrok in t tj kmalu je bilo treba misliti na denar. Zato sem se kot kovač zaposlil v tovarni kos in srpov.« Niko je zdaj star 45 let in v To-,osu de a že 29 let. Kot dober kevač je kaj kmalu postal oddel-k 'vodj i in... »Da bi si zagotovil svoj položaj, sem šel v delovodsko šolo. Od leta 1973 sem tako izučen delovodja. Na pokojnino.še ne mislim, «e enajst let bom delal. No. v tis. 29 let delovne dobe je vračunana tudi benefikacija. ki jo imamo kovači, ko nam za 12 mesecev priznajo 14.« Niko je tudi član občinskega odbora sindikata kovinsko predelovalne industrije, Štiri leta je bil predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v Tokosu. Nad gospodarskim položajem v svoji delovni organizaciji se Niko ni mogel pritoževati. »Kar dobro nam gre. Zdaj še. Naše izdelke: kose. varjene zidarske ometače, pleskarske lopatice in drugo orodje kar dobro prodajamo. Tudi izvažamo pre- j cej. Lansko leto je bilo pri tem | nekakšna prelomnica. Kar za skoraj 10 odstotkov več smo izvozili in to v glavnem v Nemčijo, Švico, Francijo, Italijo. Egipt. Avstrijo in skandinavske države. Izračunali so nam, da pokrivamo uvoz z izvozom 1 proti 9,35 in da zaslužimo z izvozom 2.160 dolarjev na zaposlenega. V Tokosu pa nas je 216. Kljub temu pa se tudi pri nas krepko pozna zaostren gospodarski položaj. Nismo več tako dobri kot pretekla leta, vendar nas za zdaj še ne skrbi. O tem pa. da cene izdelkov ne dohajajo cen reprodukcij-, skega materiala in energije, menda ni treba posebej govoriti. Še o osebnih dohodkih ste rekli, da bi radi kaj vedeli. Lansko povprečje je 29 tisoč dinarjev. Zdaj pa kovači zaslužijo od 32 do 43 tisoč dinarjev. Ti imajo tudi beneficirani delovni staž. No, čeprav zaslužek ni slab, dobrega kovača težko dobimo. Visokokvalificiranih ročnih kovačev pa skorajda ni več. Pri nas v Tržiču je sploh težava z delovno silo. Samo pri nas jih dela tretjina iz drugih republik. Kaj delam kot vodja oddelka? Moja glavna skrb je izpolnjevanje planskih nalog in pa seveda kakovost izdelkov. Včasih moram komu tudi sam pokazati, kako se dela, ne redko pa koga ob nakovalu tudi prijeti za roko’. Zaostrene razmere imajo pri nas tudi pozitivne učinke. Fluktua-cija je zadnje čase zelo majhna. Lani je odšlo le 20 delavcev. Pa tudi »plavih« je vse manj. Včasih sem imel s tem večje težave. Bolj z izpolnjevanjem načrtov kot s sankcijami. Da, p skrajšanju delovnega časa in večizmenskem delu smo tudi pri nas že slišali, vendar na kaj takega ne moremo misliti. Delavcev za drugo izmeno ne bi mogli dobiti. Sedaj delamo v glavnem le v eni izmeni. Kadar pa nas priganjajo roki, si pomagamo z nadurami. Res pa je, da bi zdaj lahko prodali vsaj še" enkrat toliko, kot naredimo. In to v glavnem v izvoz. Res imamo tudi pri nas. kot najbrž povsod, še notranje rezerve. In kot povsod bo najbrž tudi nas moral gospodarski vijak še malo bolj pritisniti, da jih bomo poiskali. Nasploh pa je to divjanje cen reprodukcijskega materiala in energije nemogoče. Če o tem razmišljam, pravzaprav ne vidim pametnega izhoda. Zakaj ne bi določili tem stvarem pravo vrednost in potem , oblikovali cene. Tako.bi vsaj vedeli, koliko je izdelek res vreden. Ne, res ne vem. kdaj in kje se bo to končalo.« Še sva govorila o njihovem gospodarskem položaju. Tudi o tem. da delajo načrte za novo proizvodno oziroma skladiščno dvorano v industrijski coni Tržiča in da svojega denarja nimajo dovolj, da bodo začeli graditi, ko si ga bodo zagotovili. Tudi stanovanja sva omenila, manjka jim predvsem samskih sob. Čeprav imajo 85 »tovarniških« stanovanj, so ta že precej stara, v njih pa je tudi precej upokojencev in tistih, ki ne delajo več pri njih. Najhitreje rešujejo stanovanjske težave z individualnimi posojili. Vendar več kot za 3 odstotke od bruto osebnega dohodka, za kolikor so se dogovorili, nimajo denarja. Ker je bil Niko nekaj let predsednik sindikata, seveda nisva mogla mimo dela osnovne organizacije. Dejal je. da so jim na občinskem sindikalnem svetu vedno dali priznanja in pohvale. »Delo sindikata pri nas ni bilo in ni le formalno. Delavci veliko sprašujejo in so dokaj kritični, posebej v sindikalnih skupinah, na izvršilnem odboru in v delavskem svetu. Le na zborih se ne oglašajo preveč. Morda zato, ker so se že po skupinah vse dogovorili. Mislim, da je tudi vodstvo precej » krivo« za dobro delo, saj nam na vsakem sestanku pomaga z gradivi kot tudi pri sestavi dnevnega reda. Nič brez sindikata, vse po samoupravni poti! Sicer pa je naš kolektiv tako majhen, da se tako ali tako vse hitro zve. In kaj -naši delavci mislijo o sindikatu? Dokler sindikat dobro, dela, je skoraj tako, kot da ga ne bi bilo, če pa kje zaškriplje, je takoj ogenj v strehi in je za vse kriv sindikat. Ne vem, kaj bi še rekel o našem delu. Delavci so postali brezvoljni. Tu bi morali kaj storiti. Ne vem natačno, kako. toda delavcem bi morali vrniti samozavest in zaupanje v svoje delo. Potem mislim, da ne bo težko dvigniti storilnosti. Delali bi z večjo odgovornostjo in jo znali zahtevati tudi od drugih.« Andrej Agnič Delavska enotnost Kako ujeti korak v tehnološkem razvoju z razvitimi (8) Dolga pot do bogate proteinske hrane (Piše: Boris Rugelj) Če bi hoteli predstaviti vse smeri, v katere se razvija, išče in tipa biotehnologija, bi nastala-debela knjiga. V pogovoru z dr. Francetom Magušarjem z Biotehniške fakultete v Ljubljani smo se zato samo bežno dotaknili nekaterih najbolj vročih in najbolj oprijemljivih vprašanj tega znanstvenega dela, ki ne bo imelo nikdar konca. »Osnovno vprašanje svetovnih razsežnosti je, kako obogatiti prehrano z dovolj proteini,« je začel dr. Magušar. »Zrezek jih ima kakih 40 odstotkov. Toda kaj vse je treba storiti, preden pridete do sočnega zrezka (pridelati hrano za živino, vzgojiti živino, 'ob zakolu gre pol živali za druge namene itd.)! Skratka, pot do tako bogate proteinske hrane je dolga in draga. Enocelični organizmi so polni proteinov, vzgojiti pa jih je mnogo laže in ceneje kot govedo. »Zrezek« iz neke vrste kvasovk bi dal precej več beljakovin kot omenjeni telečji.« S tako vzgojo so v svetu seveda že poskušali in dosegli precej uspeha. V SZ na primer pridelajo na leto milijon ton beljakovinske hrane z vzgojo mikroorganizmov. Žal pa ta hrana ni ravno primerna za ljudi, zaradi nekaterih stranskih škodljivih učinkov. Drugo .pomembno področje iskanja novih rešitev s pomočjo biotehnologije je izboljšava lastnosti posameznih rastlin in živali. Za zdaj dosegajo uspehe predvsem pri enoceličnih bitjih, toda perspektive. ki se na tem področju odpirajo v poljedelstvu, so osupljivo mikavne. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo kaj kmalu »izdelali« kulturne rastline. ki bodo odporne proti znanim boleznim in ki se bodo lahko same prehranjevale. Kaj to pomeni? Takih rastlin ne bo treba varovati s kemičnimi sredstvi — ki so tudi zastrupljala tla, človeka (ali živali), ki se je hranil z njimi in vodotoke. Rastline, ki bodo uspele rasti in dajati plodove, ne da bi za to potrebovali tone in tone umetnih gnojil, bodo prav tako prihranile človeštvu precej težav z ohranjanjem okolja, da ne govorimo posebej o stroških za pridelavo takega žita. To vprašanje je zanimivo predvsem za jugoslovansko kmetijstvo, ki se otepa z izredno visokimi stroški pridelave. Katere rastline in mikroorganizme pa je moč izkoristiti v ta namen, pa je vprašanje nenehnih raziskav in iskanj. »V Jugoslaviji za zdaj še zaostajamo na področj11 biotehnologije, tako v raziskavah in uporabi, za g zvitimi deželami. Toda glede na kadre, dosedanji dosežke in podporo, ki jo je (končno) družba nj' menila temu področju, menim, da bomo kmaj" ujeli korak in se povsem enakovredno priključi' razvoju v svetu,« meni dr. Magušar. To bo vsekakor velik dosežek, kajti 12 do 15 R*’ kolikor je do predvidene množične uporabe sa©C' hranljivih rastlin, je dokaj kratka doba. Zlasti še,ce vemo, da v svetu namenijo za tovrstne raziskave to' liko. kot za raziskave, kako ukrotiti raka. Iz tega ie tudi razvidno, kako velik pomen pripisujejo biO' tehnologiji v svetu. Za kaj pravzprav gre pri rastlinah — samohranij' kah. ko vemo, da rastline s koreninami same črpa]0 hrano iz tal? V tleh je sorazmerno zelo malo rastli' nam dostopnega dušika, ki je za rast (novo snori najbolj potrebna prvina. Zato ga dodajamo v oblif11 (večinoma) umetnih gnojil, ki pa sčasoma pokažej0 stranske učinke in zahtevajo drage agrotehničij0 ukrepe. Nekatere rastline pa s pomočjo nekateri0 bakterij uspejo črpati dušik iz zraka. BiotehnolC" gija si prizadeva, da bi bodisi na sožitje s temi baL terijami »navadila« še druge kulturne rastline (U3 primer žita). Skrajni cilj pa je, da bi koreninske c«' lice kulturnih rastlin, denimo koruze, z genetski01 inženiringom popravili tako, da bi lahko same, brc3 pomoči bakterij, črpale dušik iz zraka. Za primef' javo povejmo, da v Sloveniji vnesemo v tla z ume1' • nim gnojenjem povprečno 51 kg mineralnega dU'| (0 šika na hektar. Če pa bi na tej površini posejali de- c'a/a Le. °t>leti škiee "‘kju lev b 'Vez, ‘etos ]°pt Psre, bodo Pred cesti. bodc 0dzh 'eklc S/an Ženo b° Si Prisf. rod, Žtlif O »Hn, Pod, ki si niči. 2o ‘udi 'W teljo lucerno, bi le ta zmogla »vgraditi« petkrat to- j j0-( likšno količino dušika iz zraka... Dušik v zraku pa bili je zastonj. V Walesu so uspeli s posebnim postop' nih kom »celjenja tal« spremeniti kisle travnike (n3 !:0v takih raste slaba krma) v rodovitne njive... q Skratka, možnosti je nešteto, treba je samo iška-1 // ti, iskati, iskati. Pa seveda zagotoviti denar za ta namen. Da se bo obrestoval, bo najbrž kmalu vsetn jasneje, kot je zdaj, Prihodnjič- Rastlinski »hitlerčki« pod Roinikortt POZIV BORCEM IV. OPERATIVNE CONE, UDELEŽENCEM ZADNJIH BOJEV DRUGE SVETOVNE VOJNE NA POLJANI PROSLAVA OB 40. OBLETNICI OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE IN ZMAGE NAD FAŠIZMOM NA POLJANI PRI PREVALJAH Organizacijski komite Spominskega parka svobode in miru Poljana skupščine občine Ravne na Koroškem vabi borce IV. operativne cone, udeležence zadnjih bojev druge svetovne vojne na Poljani, na proslavo 40-letnice osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom. Proslava bo v Spominskem parku svobode in miru na Poljani pri Prevaljah, v-soboto, 18. maja 1985. ob 1 I. uri. Zbor partizanskih brigad in drugih enot bo v partizanskem taboru na Poljani, 18. maja 1985, med 9. in 10. uro. Borce posameznih enot pozivamo, da potrdijo udeležbo svojim matičnim odborom in občinskim odborom ZZB NOV svoje občine, najkasneje do 15. aprila. Vse udeležence proslave tudi obveščamo, da bodo ob prijavi plačali svoj delež za kritje stroškov prevoza, če se v matičnih odborih partizanskih enot oziroma v občinskih odborih ZZB NOV ne doaovorite drugače. Vljudno vabijeni! SPOMINSKI PARK SVOBODE IN MIRU POLJANA SKUPŠČINA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM ORGANIZACIJSKI KOMITE ho. gosi hn Lju nan leg- Kov tev, s‘gr, nju, Žel niši Lju K rr v