Gtosílo Socialistične zve ze delovnih ljudi za območje bivšega ptu jskega okraja Fzdaja »Ptttjski tednik« zavod s samostolnim finanslranjem podružnici Ptuj, št. 604-19-3-206 Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 retekm 156, čekovni račun pri Komunalni banki Maribor ftofeofiisov ne vračamo. Tiska Mwiborska tiskarna Maribor. Ceiotna naročnioa za tuzemstvo 750 din, ra inozemstvo 1250 din. Štev. 19 __Cena 15 din Ptuj, 26. maja 1961 Letnik XIV Komunisti - po prepričanju in aktivnosti del množice v sr«do, 24. nraja 1961, i« bila v Ptu.iu občinska k^mferenca ZKS. Udeležili so se .ie skoraj vsi ilz- vol.ieni delegati, vabilu pa so se odzvali tudi gostje iz Ljubljane, Maribora in I^uja, član CK ZKJ dr. Jože Potrč, člani CK ZKS Mil- ko G^ršič, Ivan Potrč in Jože Tramšek ter zastopnik JLA major Siima Ignjatovtič. Vse .je pozdra- vil sekretar občinskega kocniteja ZKvS Janko Vcgrinec in vsakemu a ZKS Ptuj. ki so ga prejeli delegati in gostje skupno z vabi.- lom. V tem pcročihi je pn kazano pc-Jitično stanie v gospodarstvu, na vasi, izkušnje'^ delitve dohcdka po delu, izkušnje organov delav- skega m družbenega samouprav- ljanja, delo komunistov v druž- benih organizacijah, metode dela komunistov in organizacij zveze komunistov, fdejno in ideološko izobraževalno delo k'munistov. števi'lčna rast organizacije Zvez? komurist'Cv ter številčni pnkaz osnovnih organizacij, članstva, so- cialnega sestava, po dejavnosti, po starosti, po izobrazbi, o .sprejetih, kaznrvanih in izključenih članih. Podatki IZ natisnjenega n pre- čitanega pcročila so bili csnova za diskusijo delegatov m gostov, v glavnem pa je ostala diskusija predvsem pri novih gcspcdarskih spremembah, pri nagrajevanju po učinku ter pri del.tvi dohodka v vseh sektorjih in panogah našege gospodarstva. Večina diskutantov, predvsem pa gnitje dr. Jože Potrč, Mi.lko Goršič in Jože Tramšek ter Lojz- ka Strrpnik so v svojih prepnč- Ijivih izvajanjih poudaóü, da je potrebno prenest vsebino te kon- ference do vsakega komunista v gosprd-grskih organizacijah v me- stu in na vaivi. Na tej konferenci je bilo rzraženih polne, vzpodbud- nih misli in predlogov za nadalj- nje vztraino in odgovorno delo slehemena komunista ter člana delovnega kolektiva, da bodo čim- prei In pravi'no izvedeni vsi pred- psi za uresničenje novega go- spodarskega sistema m za n:vo de'itev dohodka. To bo tudi stor- jeno s tclmačcnj-m de'egatov v organizacijah ZKS in o tem lažje, ker bo delegatom dosegljiva na magnetofonski trak pcsneta ce- lotna vsebina di.skustje. ' Da bi lahko tudi š rši javn'sti posredovali glavne m'sli in pred- loge .s konference, bomo v pri- hodnji .števiilki cbjaviM izvlečke iz diskusij, ki se nanašajo predvsem na zvajanje novega goepodar- .skega stema, po magnetofon- skem traku, kar v tej št?vi ki glede na dolgo trajajočo konfe- renco iz tehničiiih razlogov ni bilo mngoče. Dva prsnetka г občinske konference ZKS v Ptuju: zgoraj de- lovno predsedstvo, na spodnji slikt pa q.as«^je in delegati. Socialistični vzgojni smoter in čili naše šole Nekaj vrstic iz izvajanj načelnika tajništva za Šolstvo pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj Franja Rebernaka na razširje- ni seji Občinskega odbora SZD L v petek 19. maja 1961. Vsi se dobro zavedamo, da ni : ustrezal stari izobraževalni sistem kot žalostna kulturna dediščina preteklosti, več zahtevam naše no- ve, naprednejše družbene ureditve, j Potrben je bil nov, demokratičen m prožen šolski sistem, ki bo do- končno ukinil dvotirnost v našem šolanju, kj bo odpravil vse privi- legije v izobraževanju in dal naši mladini formalno in dejansko pra- vico do vstopa v vsako šolo, pač glede na znanje in sposobnosti po- sameznika. Tega ni bilo mogoče doseči takoj in z nekim admini- strativnim ukrepom, ampak je bilo potrebno mnogo naporov naše ce- lotne družbe, da je ustvarila naj- osnovnejše materialne pogoje za prehod na tak šolski sistem. Sta- rega pouka in vzgoje ni bilo mo- goče odpraviti z nekimi predpisi, marveč je morala nova, sodobna, ! socialistična šola zrasti iz žive j vsakdanje prakse, iz naših druž- ¡ benih potreb in iz interesov naše-¡ ga socialističnega razvoja. Naša | šola ne more torej zasledovati j drugega vzgojnega smotra in cilja ^ kakor edinole socialističnega, to- ; rej takega, ki bo omogočil obliko- vanje zavestnega, samostojno mi- slečega in pogumnega socialistič- nega državljana. Ne gre nam torej samo za to, da dobi otrok osnov- no splošno izobrazbo, ampak da snovna šola razvije mlade držav- ljane v osebnosti socialistične skupnosti in da pomaga pri izbiri nadaljnjega in poklica. Iz prve zahteve, kj zasleduje naš najosnovnejši vzgojni cilj, iz- hajajo poglavitne naloge, ki jih vsebuje zakon o osnovni šoli: usposabljanje mladine za sodelo- vanje v družbenem življenju de- žele, v družbenem samoupravlja- nju; spoznavanje in nadaljnje razvijanje pridobitev naše ljudske revolucije; spoznavanje in osva- janje pozitivnih znanstvenih, teh- ničnih, umetniških in drugih kul- turnih pridobitev naših iarodov in vsega človeštva v preteklosti Јп sedanjosti; razvijanje sociali- stičnega patriotizma, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, razvijanje internacionalizma in Vseh idej, ki prispevajo k prija- teljskemu zbližanju in sodelovanju vseh narodov na svetu; oblikova- •^је znanstvenega, materialistične- ga svetovnega nazora in harmonič- no razvijanje vseh ostalih vrlin in lastnosti, ki prispevajo k obliko- vanju ponosnega člana socialistič- ne^skupnosti. Zelo zahtevne so naloge, ki jih nalaga družba reformirani šoli. Ko so v naših strokovnih in politič- nih krogih in javnosti razpravljali o tem, kako bomo dosegli postav- ljene cilje, smo nujno zadevali in še zadevamo ob notranje življenje in delo šole. Tu gre pravzaprav za bistveno vprašanje naše reforme. Gre torej za spremembo naše mi- .selnosti in nžišega pojmovanja o šoli, šolskem delu in življenju, gre za drugačne prijeme, oblike in metode šolskega dela. gre za spremembo odnosa do otroka. V našem izobraževalnem in vzgoj- nem sistemu upoštevamo torej otroka s stališča naših socialistič- nih družbenih potreb. Šola ne sme biti več prvenstveno učna ustano- va, temveč učno vznoina ustano- va. Tako šolo si želimo vsi — družba, starši in tudi mladina. Pri analizj dosedanjih uspehcv šolske reforme nam mora služiti za vodilo naslednje vprašanje: ali je šola dovolj storila, da bodo na- šo mladino krasile vse odlike, ki jih terjajo interesi naše družbene skupnosti. Razveseljivo je dejstvo, da smo v okviru jugoslovanskih uspehov v procesu šolske reforme dosegli pomembne rezultete tufi v ptujski občini, zlasti v zadnjih letih, ko je prodrl v naše šole in učiteljske ko- lektive nov, reformirani duh s tež- njo, da bi postavil] naše izobraže- valno, zlasti pa vzgojno delo na solidnejšo družbeno osnovo. Uspe- hi so tem večji, ker smo se pre- cej zgodaj znebili različnih pomi- slekov in nezaupaja v možnost re- alizacije tako obsežnega načrta in zamisli. Temeljite pripravo za reformo obvezne šole in ukrepi po letu 1958/59 so spremenili organizacij- sko strukturo našega obveznega šolstva ter globoko posegli tudi v celotni nadaljnji razvoj in napre- dek vsega našega šolstva. Posegli so tudi v šolanj na drugi stopnji, ker so ustvarili pogoje za nasta- zije, ki še čaka na reformo, nek samostojne štiriletne gimna- Z izpopolnitvijo šolske mreže smo omogočili vsej naši mladim šolanje v enotni obvezni šo.i, pa tudi nadaljnje šolanje na šolah druge stopnje. Poleg štirih neraz- vitih (niže organiziranih) šol se uspešno razvija v naši občini 13 popolno razvitih oserriletk in 13 takih osnovnih šol, ki se bodo z uvedbo novih učnih načrtov v in 8. razredu v notranjem crgani- zacijskem in učno programskem pogledu izenačile s sedai jimi osemletkami. Poleg 30 osnovnih in 1 pomožne deluje v občini še 3 vajenske šo- le, ki jih je že zajela reforma, 3 srednje šole in 1 šola za dopolnil- no izobrazbo (Glasbna šola). V vseh šolah v občini je 11.231 učen- cev in dijakov, od tega se nad 1.000 dijakov šola na šolah druge stopnje (vajenske in srednje šole). Za vseh 382 oddelkov je na raz- polago le 193 učilnic, 3 bolje opremljene delavnice in dve im- provizirani delavnici. Razmerje med številom oddel- kov in številom učilnic je tak-^.ne- ugodno, da postaja ta problem po- leg kadrovskega prava ovira za kvalitetno šolsko delo. Od vsph učencev iri dtjak v v obrin- se à;-'^ skoraj 10 odst. šolske mladine na šolah'druge stopnje v Ptuju Če ra- čunamo, da se bo število absolven- tov obvezne šole letno dvignilo za 150 do 200 absolventov, da na- daljujejo vsako leto okrog 350 mladih ljudi iz osnovne šole šo- lanje na drugi stopnji in da se od teh skorai 300 vključi v vajenske in srednje šole v Ptuju, potem moramo dobro razmisliti, kako bo- mo sproti in dovolj pravočasno reševali problem razširitve šolske- ga prostora. Da s« bo šola lahko razvijala pod stalnim vplivom svežega pro- gresivnega valovanja svojega oko- liša, se nujno mora osamosvojiti in to tako, da bo s sodelovanjem vseh družbenih in političnih fak- I torjev .samostojno reševala vse probleme izobraževanja in vzgoje in vse finančno materialne proble- me. Intervencija državnih organov ' bo vedno manjša, vloga organov I družbenega upravljanja pa vedno ' večja. Vsaka druga rešitev tega I družbenega problema bi v sedanji , fazi družbenega razvoja pri nas \ rodila politična protislovja in kon- flikte. Novi sistem finansiranja šolstva I smo pričeli uvajati v naši občini ^ na podlagi temeljitih predpriprav, ; konzultiranj in proučevanj ter v i skladu s potrebami in možnostmi I naše komune. Po dosedajih zve- I znih in republiških ocenah se je j uvedba sistema pričela povsod s I približno enakimi problemi in te- ■ žavami. Povsem je jasno, da je ! vsaka sprememba v našem druž- benem razvoju v temeljih pretre- sla predhodne, stare in prezivçle oblike in da so v zvezi s tem nujno ' nastale določene objektivne teža- I ve. Razumljivo je tudi, da na vsako ! noviteto gledamo sprva več ali i manj skeptično in z dolcčenirn ; nezaupanjem. Če bomo v osnovi ! razumeli bistvo in nujnost uvedbe novega sistema finansiranja, po- tem bomo tudj določene težave drugače vrednotili. Pouk v strojepisnici Administrativne šole v Ptuju SLOVENSKI IZVOZ NAPREDOVAL ZA 13 OD- STOTKOV Ljubljana, 25. maja Po podatkih republiške trgovinske zbornice je bil izvoz v prvih štirih mesecih letošnjega leta za 13 odstotkov .večji kot v istem obdobju lani in je dosegel vrednost 7 milijard in 346 milijonov dinarjev. Uvoz je v istem času dosegel vrednost 10 milijard 945 milijonov, kar je za 8 odstotkov manj kot lani. Naza- dovanje uvoza je razumljivo, ker pričakujemo letos uvoz večjih ko- ličin blaga za široko potrošnjo še le v juliju, avgustu in septembru. TIG Osrednji dogodki ▼ tem tednu i so se odvijali vsekakor v Ženevi, j ali vsaj v neposcedni bližini. Na | laoški konferenci so zaključili na- 1 čeine govore in sedaj bo nasto- | rpilo obdobje pretree^ija medna- j rodnega problema. Sovjetski zu- ; nanji minister Gromiko sodi, da še ni čas za pesimizem, ker bodo v nadaljevanju konference morda našli kompromis med staJišči, ki niso tako različna. Razlike so sa- i mo v stališčih Američanov in | Sovjetske zveze. j Na drugi 'konferenci v Evianu . na obali Ženevskega jezera so se v soboto začela francosko-alžir^ ska pogajanja, ki potekajo v zelo j strpnem vzdušju. Ker so pogaja- j nja šele začeli, ne bi mogli pred- ' videti konca. Vse kaže, da sta se ! obe strani odločili, da tokrat končno zaključijo vojno, in da z uveljavitvijo samoodločbe dose- žejo neodvisnost Alžira. Pri tem gre za to, da Francozi zaščitijo svoje interese tako, da ne bodo kršili najosnovnejših pravic no- ¡ voustanovljene države. O razlikah i v stališčih za zdaj ne govorijo, ; vsi pa vedo, da gre za Saharo in . za francoske priseljence, ki jih ; je približno mili.ion. Francozi so s svoje strani spoznali, da bi vsa- ko zavlačevanje pogajanj bilo za njih izgubljanje zadnjih možnosti. SREČANJE MRl^ŠČEV-KENNPDV Nenaden sestanek Hruščeva s Kennedyjem je še vedno v sre- dišču pozornosti, ker ni nihče pričakoval, da bodo Američani po tolikšni ofenzivnosti in nestrpno- sti pristali na privaten sestanek. Res je, da tokrat ne gre za med- narodno srečanje, ki bi se lahko končalo s .spvorazumi, toda v se- danji diplomatski praksi so tudi sestanki, na katerih izmenjavajo mnenja, silno zaželeni. Kennedy je sicer posebej po- udaril, da državnika na Dunaju ne bosta govorila o položaju v posameznih državah, vendar ne smemo prezreti dejstvo, da če ne govorita o tem, nimata o ničemer drugem. Odnosi med Vzhodom in Zahodom niso akademsko vpraša- nje, pač pa imajo realno osnovo prav v razvoju in stališčih posa- meznih držav. Celo pogovor o actavitvi jedrskih poskusov bo imel vsekakor praktične posledi- ce v {x)litiki posameznih držav. Zanimivo je, da se je Kennedy odločil za sestanek po neuspešni invaziji na Kubo, in po diplomat- skem porazu v Laosu. Omenil je, da hočejo ZDA dc¿»re stike s Sov- jetsko zvezo. Ne vemo, kako si lahko predstavljamo p>opuščanje napetosti med Sovjetsko zvezo in Ameriko, ne da bi poleg tega skušali odstraniti nasprotja pri ostalih vprašanjih. Med SZ in ZDA niso nasprotja zaradi od- nosov med dvema deželama, pač pa zaradi različnih stališč do vr- ste vprašanj. Odnose moramo vedno gledati skozi prizmo sve- tovnega zapleta. Zato lahko pri- čakujemo od tega sestanka raz- bistrite v nekaterih važnih vpra- šanj. kot so sporazum o prepo- vedi poskusov z jedrskim orož- jem. TEROR GENERALA ČANG DO JUNGA General Čang I>o Jung je za- čel hud teror, da bi zavrl vsa'krš- no liberiziranje političnega življe- nja in s tem sprožil problem združitve severa z jugom. Dogod- ki so v toiiko zanimivi, ker pred- stavljajo krizo v štirih ameriških satelith — Južni Koreji, Južnem Vietnamu, Iranu in ILaosu. Za vse štiri dežele j^e značilno, da v njih vre in da se hočejo otresti po- polnega vpli'va tuje prekomorske dežele. V Jtižrri Koreji so z vojaškim udarom preprečili razširitev gi- banja za združitev severa z ju- gom in se tam zavrli nadaljnji razvoj. V Južnem Vietnamu so močne uporniške enote, v Глсвп so Američani že doživeli рктгат: in sedaj samo umetno vzdržujejo Run Umovo vlado, v Iranu pa je položaj tako napet, da bo postala »komunistična revolucija neizo- gibna«. kot je povedal informa- tivni minister, če veleposestniki ne bodo f>ri.staH na agrarno re- formo. Vse to kaže. da v neraz- vitem delu sveta hočejo spre- membe in to takšne, ki bodo ko- ristne samo tamkajšnjemu ljud- stvu. Odgovorno delo ob uvajanju novega gospodarskega sistema íx^tosnji občni zbcr občinskefla sindikalnega sveta Ptuj je na podlagi izčrpnega poročila o delu v letu I960, referata o nalo- gah sindikatov ptujske komune iin plodne razprave na zboru za- črtal smernice najaktualnejših nalog sindikatov ob uva.1»iju no- vega gospodarskega sistema. Spremembe v gospodarskem si- stemu in sistemu delitve dohod- ka omogočajo pa tudi zahtevajo, da sindikane organizacije spre- menijo in temu prilagodijo vseb - no in metode dela. Težišče aktivnosti sindikalnih organizacij ix)staja v novem de- lovnem obdobju boj ze polno in aktivno udeležbo proizvajalcev v delitvi dohodka, da bodo vs, pro- izvajalci v podjetjih Ш v komuni reševali svo.je življenjske proble- me, Sindikalne organizacije naj v novih fk>go.>ih v celoti usmerijo boj za pclno udeležbo vseh pro- izvajalce^' v razdeltvi sredstev v ped jet ju. prav tako pe tudi v ko- muni. Osnovna aktivnost sindi- kalnih orgerizacij nai bo posveče- na izgrajevanju politike, ki bo za- črtana v pravilniku o razdelitvi čistega dohodka n v pravilniku o razdelitvi osebnega dohodka. To je težka in odgovorna naloga, ki jo moramo dosledno uresničiti v vseh delovnih kolektivih. Politično akci..io sindikalnih or- ganizac.j je treba usmeriti, da bo v slehernem podjetju uvedeno razdel.ievanje osebnih dohodkcv po delu. Sindikalne podružnice morajo biti v stalnem in aktiv- nem političnem boju, da bo sle- herni član delovnega kolektiva materialno zainteresircO in cseb- no prepričan, da .je višina osebnih dohodkov v celoti odvisna cd vso- kega posamezruka, n.iegove pri- zadevn:sti za dobro poslovanje podjetja. Za čim u&pvešnejše dslo crganov delavskega samoupravljanja in za odpravo pomenjkljivostt so v ospredju predvsem naslednje na- loge: Delavsko samoupravljanje je treba čimbolj pr bližati neposred- nim proizvajalcem, da bodo sami odločafli o vseh zadevah v pod- jetju. V pod.iet.j.ih, kjer so pogo.ii, .je treba takoj pristopiti k akciji, da bi v najkrajšem času formirali ekonomske enote m obratne de- lavske svete. Ekonomske enote nai zagotovi.jo vsem delavcem v večjih kolektvih. da bedo spo- znali in spreml.jali gcs.pcdar.ienje, da bodo izraže'i svojo iniciativo za .reševanje problemov, da bodo neposredno sodelovali v uprav"ja^ n.ju in vplivali na organizacijo de- la in napredek poslovanja. Deoenfcralizac je delavskega sa- moupravljanja na obrate in ures- ničevanje neposrednega samo- upravl.janja v ekoncmskih enotah naj izpcdbudno vpliva na razvi .ja- nje iniciative delovnih kolektivov in razvijanje družbeno pcitiòie aktivnost;. Ena najodgovornejših politi'čnih naloç) sindikalnih podružnic je trenutno decentralizaci.ja delav- skega samoupravljanja. Pravtce in odgovornosti se prenašaj: na eko- nomske enote, s tem pa se p:ve- сијз.јо pravice m odgovornosti članov kolektivov. Z decentral, zacijo delavskega samoupravljanja je nujno tudi prilagcditi sindikalne organizacije ekoncmskim enotam. V njih bedo s lidi ka ne podnažnice ime'e vse pravice in dolžnosti sam^cstojnih s ndikalnih podružnic, ki pa Ixxio zaradi vsklajevanja politike v pod- jetju crganizaci.isko vezane na tovarniški cdbor sindikata. (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 26. MAJA 1961 OB 20 LETNICI VSTAJE v hajdinskem gozdu na levi strani ceste Hajdina—Pragersko, na kraju, kjer sta sin narodnega heroja Milan Lacko in študent agronomije Miha Anžel leta 1941 zakopala orožje za i>ohorske partizane, so včeraj, v četrtek, na rojstni dan maršala Tita, od- krili hajdinski pionirji skupaj z organizacijo ZB zaznamni ka- men. Hajdinski pionirji so pri- pravili pevske nastopxe in recita- cije. Tov. Petek je poslal v po- moč dobrega mladega harmoni- karja iz Ptuja. Tov. Milan Lacko pa je v imenu organizacije ZB spregovoril mladim udeležen- cem. Rekel je: »Ob 20-letnici velikih dogod- kov naše narodne zgodovine od- krivamo skromni zaznamni ka- men na mestu, kjer smo pred 20 leti, meseca julija, zakopali tri strojnice in nekaj pušk za boj proti nemškemu fašističnemu okupatorju naše zemlje. Naša domovina je tedaj ječala pKjd jarmom fašističnih osvajal- cev. Skoro vse evropske dežele so že pred nami izgubile svobodo. Fašizem je bil na višku svoje moči. Dne 22. junija je hitler- jevska Nemčija napadla Sovjet- sko zvezo. Z naglico je napredo- vala v rusko deželo. Na dan nem- škega napada na Sovjetsko zve- zo je Komunistična partija v Ljubljani ustanovila Glavno po- veljstvo slovenskih partizanskih čet in pozvala ljudstvo k oboro- ženemu uporu. Osvobodilna fronta, osnovana 27. aprila 1941 v Ljubljani, je podvojila svoje delo. V težkih časih največje moči in slave fašističnega oku- patorja je mali slovenski narod pričel boj za osvoboditev, boj za novo domovino na temelju ena- kopravnosti vseh jugoslovanskih narodov, na temelju demokracije in socialističnega razvoja. Sirom po Sloveniji so pripad- niki osvobodilnega gibanja zbi- rali orožje za oborožen иризг. Si- rom po domovini so sc prijavljali najpogumnejši, in najzavednejši fantje za partizane. Prvi so se V otroškem vrtcu v Onnožu Iz otroškega vrtca v Ormožu Kljub razposajenemu žlvžavu malčkov vidiš že ob vstopu v »Vrtec«, da ga upravlja vešča roka. V razgo\^ru-z upravnico tov. Marijo sem zvedel nekaj za- nimivih podrobnosti iz njenega dela, pri katerem ji pomagata še dve tovarišici. Dnevno najde v vrtcu zatočišče 50 predšolskih otrok. Od teh jih ostane v vrtcu 35 dopoldan, 20 pa jih ima celo- dnevno oskrbo. Dnevi minevajo . v igri in učenju, saj smo jih že ; večkrat videli na raznih prire- ^ ditvah v Ormožu. Tudi ob »Dne- vu mladosti« nam bodo pokizali, kaj znajo. Za njihovo zabavo je | leçK) poskrbljeno. Otroci imajo j precej igračk, katerih pa seveda , ni nikoli preveč. Na vrtu ob, zgradbi imajo igrišče s peskov- ; nikom, gugalnico itd. Vrtec, je | ustanova s samostojnim finan- | siranjem in mora upravnica do- bro premisliti, kje dobiti in kako ^ uporabiti potrebna sredstva. Po- , leg celodnevnega ukvarjanja z ¡ otroci mora opraviti šc vsa upravna in administrativna dela. Tako je zaposlena večkrat po 10 ur dnevno. Vrtec je dobro, vzdrževan, hrana je obilna, tako da so zadovoljni malčki in starši. J. T. ZINKA: OBLAK IN SONCE Oblaček pravi, napajam vse polje, hrib in dolino, saj bi sploh brez moje rose življenja na zemlji ne bilo. Pravi sonce: ogrevam vse, zemljo, ljudi in živali, saj brez moje toplote bi vsi brez življenja ostali. Dolgo sta prepirala se, vsak hoče prednost imeti, vsak trdi, da brez njega bi nič na svetu ne moglo živeti. Pa se zgrnila nad zemljo je noč prepir srditi premaga pravi: na zemlji potrebni smo vsi — sonce, počitek in vlaga. Odkritje zaznamnega kamna v hajdinskem gozdu prijavili komunisti. Prva palrti- zanska skupina na Štajerskem je bila Revirska četa, ki je prebi- vala v hribih nad Zagorjem. Ze avgusta 1941 je uspešno napadla nemško orožniško postojanko v Zagorju. Na Pohorju so ustano- vili Pohorsko četo; vanjo so pri- šli borci iz Ruš, Maribora in Ptuja. V Savinjski dolini sn na- padali Nemce borci Savinjske čete, v okolici Celja pa partizani Celjske čete, nad Krškim so se zbrali partizani Krške čete. V Pohorsko četo so odšli Franc Peršon, mizarski pomočnik iz Ptuja in Rudi Znidarlč, delavec v železniških delavnicah v Ptuju. To sta bila prva Ptujčana v Po- horski četi. Iz Ptuja sta krenila na pot 25. julija. Druga ptujska skupina je odšla na Pohorje okoli 1. septembra. Takrat sta prišla v Ptuj dva pohorska par- tizana Cižmek-Bor in Jaka Spenga-Volga. Prespala sta pri Brenčičevih v Zabjeku, naslednji dan pa je bilo zborno mesto po- horskih borcev baš tukaj, kjer smo danes zbrani. Na tem mestu je bilo namreč zakopano orožje, pripravljeno, da ga odnesejo Po- horski četi. Pohorska četa do te- daj ni imela strojnic, zato ni mogla misliti na večje napade na nemške postojanke in ni mo- gla misliti na lastno varnost, če bi jih Nemci obkolili. Na tem mestu, kjer sva jaz in Mihs Anžel, študent agronomije iz Zabjeka zakopala orožje — so se okoli 1. septembra zbrali bor- ci, odkopali strojnice,in puške, nato pa odšli na Pohorje, kjer so jih pohorski partizani navdušeno sprejeli, saj so jim prinesli orožje za boj proti sovražniku. Pohorski partizani so napadli kočo na Pesku in jo zažgali, ker je bila tam nemška postojanka, nato pa Ribnico na Pohorju, kjer so Nemcem zaplenili orožje. Na nemški strani so padli trije orož- niki. Dne 17. septembra 1941 je bil boj na Klopnem vrhu. ki je trajal nad dve uri. Nemci so se morali umakniti. Dne 19. novem- bra so proglasili Pohorje za za- prto področje, to se pravi, da nihče ni smel na Pohorje, razen pripadniki nemških oboroženih sil. . K prvim uspehom pohorskih partizanov so pripomogli Ptuj- čani, ki so jim poslali orožje. Na Pohorje so orožje odnesli dijak Zvonko Sagadin, njegov oče, mi- zar iz Ptuja, krojaški pomočnik Karel Arnuš iz Ptuja in oba par- tizana s Pohorja. Od tega dne bo septembra mi- nilo 20 let. Danes živimo v svo- bodni socialistični domovini, ki je zrasla na temelju štiriletnega krvavega boja za svobodo. Za našo svobodo je padlo v Jugo- slaviji nad 1,700.000 žrtev, med njimi je nad 700 žrtev iz nekda- njega ptujskega okraja, S svojim bojem so nam ustvarili temelje, na katerih gradimo novo sociali- stično domovino. Naša dolžnost je, da nadaljujemo tisto, kar so oni začeli, da posvetimo svoje življenjske sile izobraževanju in pridnemu delu, ki bo zagotovilo vedno lepše življenje v osvobo- jeni domovini. Skupaj s prijateljem Anželom sva na tem mestu julija 1941 za- kopala orožje, ki sva ga pripe- ljala od Valanta na Hajdini. An- žela so kmalu za tem usmrtili v Šoštanju. Bil je neustrašen organizator OF; vse svoje delo je posvetil osvoboditvi domovine. Zal ni dočakal tega dne, ko na tem mestu odkrivamo zaznamni kamen, ko proslavljamo 20-oblet- nico vstaje. Slava njemu in vsem borcem, padlim za svobodo! Med njimi so tudi pohorski partizani iz Ptuja, Peršon, Znidarič, Ar- nuš! Slava jim!« R. Moi sin Ruda Rodil se je 3. novembra 1920 v Moškanjcih. Osnovno šolo je obiskoval v Gioriànicl, nato se je vpisal v gimnazijo v Ptuju in tam opravil malo maturo. V Ljubljani je študiral na srednje- tehnični šoli. V zadnjem letu je doživel nemško okupacijo. Pri- bežal je domov v Moškanjce. Po nekaj dneh se je odločil, da pojde s Coklovim Bojanom izGorišnice v Ljubljano po svoje stvari. V Mariboru so ju ujeli Nemci in ju za teden dni zaprli v meljgko vo- jašnico. Nato se je vrnil domov. Takrat so Nemci vpisovali na- še prebivalstvo v »Steirischer Heimatbund«. Ruda niso spre- jeli, ker je bil dijak. Zaposlil sc je pri nemškem podjetju »Stuag« kot tehnični risar. Najprej je služboval v Ptuju, pozneje pa v Varaždinskih Toplicah. Nemci so ga aretirali in zaprli v ptuj- ske zapore. Ker se je javil, da je bolan, so ga odpeljali v bolniš- nico. Tam se je srečal z Vese- njakovo, ženo mizarja iz Goriš- nice. Le-ti so mi povedali, kje se nahaja sin. Takoj drugi dan sem se po delu napotil v bolnišnico, kjer me je Ruda že čakal. Hitro mi je povedal, za kaj gre. Ko sem se čez dva dni spet vrnil, ga nisem več našel. Povedali so mi, da so ga odpeljali v borlske zapore. Vsako nedeljo smo ga obisko- vali. Pripovedoval mi je, kako strašno je ponoči, ko privozijo kamioni, ki odvažajo pripornikc v Maribor, kjer jih potem stre- ljajo kot talce. Minili so trije meseci in trije tedni. Ruda so sipet odpeljali v ptujske zapore. Obvestila me je žena nekega in- ženirja, ki je bil z njim zaprt. Skušal sem priti do njega, pa so me zavrnili, ker je bil moj sin politični zap>ornik. Bil je 6. februar 1943. leta. Od- pravil sem se v Ptuj. V sedanji Brenčičovi hiši (zobozdravnik) je bil sedež gestapa. Vprašal sem, zakaj je Ruda zaprt in ko- liko časa bo moral še sedeti. Ne- kdo mi je prinesel listino in po- vedal: »Schauen Sie her, er soll erschossen лverden!« (ustreliM ga bomo). Vprašal sem ga: »Kaj je storil moj sin?« Odvrnil mi je, da je politično silno nezanesljiv. Skušal sem mu dokazovati, da Ruda nima smisla za politiko, a me je zavrnil, da ima odlične po- datke o njegovem protinemikem delu. Kdo ga je ovadil, mi ni ho- tel povedati. Odpravil sem se proti zapo- rom, ker sem upal, da je dežurni paznik Glušič. Toda smola! V službi je bil paznik Jerman, ki me je napodil. Ponoči pa se je Ruda vrnil domov. Po mojem odhodu so ga gestapovci pokli- cali v pisarno, da bi ga znova za- slišali. Vse bi jim moral priznati in bi bil lahko prost. Toda Ruda je odločno zanikal. To jim je naj- brž ugajalo, zato so ga izpustili. Doma je bilo veliko veselje. Tako sem ga objemal, da bi ga skoraj zadavil in Ruda se je oglasil: »Ata, ne zadavite me vi, če me niso oni.« Seveda smo se vsi prav od srca nasmejali. Spet je minilo nekaj tednov. V Halozah je bil sestanek OF. Ko so se vračali, so srečali neko gestapovsko plačanko. Ker se je vozila po napanči strani, se je Ruda obregnil: »Gospa, ali ne veste, da napačno vozite in da nimate luči?« Baba je začela kri- čati in vpiti. Z Borla so pritekli gestapovci. Ruda in njegovi to- variši so se razbežali, ali slučaj je hotel, da so prav njega ujeli. Odvedli so ga na Bori in tam strahovito pretepli, ker ni hotel izdati ostalih tovarišev. Cez ne- kaj dni 30 ga izpustili. V obrazu in po telesu je bil črn od udar- cev, a Ruda je privriskal in pri- pel čez travnike. Bil je vedno dobro razpoložen, pa naj ie še tako trpel. Pozneje je moral v nemško vojsko. Klatil se je po Grčiji, Albaniji, Makedoniji, Crni gori. kjer sn je srečal z neko učiteljico iz' Ljubljane. Ta mu je spletla debel sviter iz ovčje volne, s ka- terim jc legel v grob. Prišel je domov. Ko je bil na dopustu, so partizani popolnoma uničili njegovo edinico. Odšel je v partizane in postal komandir 4. relejne TV stanice. Tukajšnji orožniki, med njimi posebno Slo- venci, so vsako noč vohunili z velikim policijskim psom okrog naše hiše. Vsako jutro so bile nove sledi v sveže zapadlem sne- gu. Mnogokrat smo ga svarili, naj pazi, da ne pade v pest Nem- cem. Toda Ruda je zmeraj smelo odgovoril: »Živega me ne bodo ujeli.« Bilo je 3. februarja 194.Î. lota, ko nas je zadnjikrat obi.skal. Prišel je s svojimi tovariši, med katerimi je bil tudi njegov naj- , boljši tovariš Ivan Fric iz Mo- škanjc. Vsi so bili dobro razpolo- ženi, saj so slutili, da prihaja svoboda. Toda jaz nisem .mogel | pozneje verjeti, da sem zadnji- krat objel svojega sinka. Nedelj- skega jutra leta 1945. so se usta- vili pri Toplakovih v Gori.snici. Gostoljubna gospodinja jim je ponudila zatočišče in izmučeni borci so legli k počitku. Med- tem pa je domači izdajalec javil nemški žandarmerijski postaji, da so pri njegovi sosedi parti- zani. Nemci so obkolili hi>o in najbližnjo okolico ter napadli. Borci so se hrabro borili. Med borbo je bil Ruda dvakrat ra- njen. Na vsak način ^e je hotel prebiti. Skočil je na podstrešje, strgal s čelne stene deske in skočil s podstrešja v sneg. Tekel je proti potoku in jelševju za hišo. Toda Nemci so ga opazili in | ga zasledovali. Ker se jim ni ¡ mogel več umakniti, je sprožil bombo in tako žrtvoval svoje mlado življenje. Obležal je na travniku, nekaj sto korakov od domačega praga. Moj sin je bil veseljak. Kdor- koli ga je spoznal, ga je imel rad. Veliko spominov hranim o njem. Vselej mi je zelo hudo, kadar brskam p» spominih, vendar sem ponosen nanj. Po pripovedovanju Rudo- vega očeta zabeležil Martin Bezjak, VII. razred. Moje mišljenje se je v zadnjem letu v marsičem zelo spremeni- lo. Saj je pa bilo toliko dogod- kov in .sprememb, ki so vplivale na moj miselni razvoj. Najprej vojna, po vojni kratko toda hu- do življenje pod tujo oblastjo, iskanje novega doma v tuji deželi m naselitev v novi domovini. Še pred enim letom sem mi- slil o življenju popolnoma dru- gače kot mislim sedaj. Takrat je bilo življenje le{x>. Življenje je teklo svojo p>ot kot prijetne sanje. Bil sem prost in brez skr- bi kot ptič v gozdu. Če pa sem imel kdaj skrbi ali sem se žalo- stil, je bilo to vselej radi prav brezpomembnih stvari, ki bi se za nje danes niti več ne zmenil. Mansikje sem tedaj slišal besede: »Življenje je borba !«, toda vedno sem mislil, da je to samo fraza, ki jo izgovarjajo ljudje le za ša- lo. Takrat pač nisem niti sanjal o tem, da bom tako kmalu ob- čutil to hudo in večno borbo, ki se odigrava od najborbenejših koč bajtarjev do najlepših palač velemest. Toda le prekmalu je prišel trenutek, ko mi je živ- ljenje pokazalo, drugi, grši obraz. To ni bila več nekdanja jasna in neFK>polna podoba, ten^več podo- ba goreče poša.sti. Nastala je vojna. Ko .so prile- teli takrat prvi znanilci nasta- jajočega viharja, ni nihče mislil, da se bo tako zelo izpremenilo naše življenje in da se bo za to- liko časa sreča obrnila od nßs. Pri.šla je tuja, sovražna vojaka. Vedeli smo. da so to naši so- vražniki. da pa na.s sovražijo tako zelo. tega nismo vedeli. Kmalu smo jih spoznali in bilo nam je vsem jasno, zakaj .se narodi bore za toi ko opevano zlato svobodo. Ohčutilj .smo vso bridkat izgub- ljene svobode. Kaj je doslej najbolj vplivalo na moj miselni razvoj? Iz šolskeKa spisa ptu,Ì8kcRa osmošolca S. D. 1941/1942 v presnan- stvu. Zgodilo se je kakor vedno v človeškem življenju, da človek občuti vrednost nečesa šele ta- krat, ko to izgubi. Nastopili so težki dnevi. Od- hajali so znanci, sorodniki in prijatelji, noč jih je vzela, nismo jih več videli. Ko sem se zju- traj zbudil, sem se vsakikrat za- čudil. da sem še doma v svoji postelji. In vsako jutro, ko sem odhajal iz hiše. sem našel na vratih na- ših sostanovalcev rdeče li.stke z napisom: »Zur Festigung Deuschtums beschlag- nahmt«. Tudi za nas je prišla kmalu noč, ko se je bilo treba paslo- viti od doma in ga zapustiti no- vemu, močnejšemu go-spodarju. Cez dan kasneje smo gledali iz vlaka, kako izginjajo v daljavi za nami ljubki griči in mirna zasanjana polja naše rodne zem- lje. ■ Pri srcu nam je bilo kot člo- veku. ki je izgubil mater. Za tem je prišlo življenje v ta- boriščih. Oh. koliko trpljenja sem gledal okrog sebe. Prej sem ved- no cenil človeško življenje kot najvišjo vrednost, ki jo svet pre- more. Tam pa sem videl, kako malo pravzaprav pomeni življenje posameznega človeka, ko .so ti- soči in tisoči umirali, ne da bi sploh vedeli, zakaj. In kje je pravica ? Saj je neka pravica, pravica močnejšega, ki si jo je 7 ner'^Ti priboril in jo z nečim tudi dçli. Nad grobovi žrtev pa je bilo s krvjo zapisano: »Življenje je borba.« Da. tak je svet. Kako drugače bi si bil predstavljal svet. če bi bil ostal doma v miru in bi ne bil vsega tega spoznal in videl. Sedaj ko živim v novem domu, se mi zdi vse to kot hude sanje, vendar čutim, da se je v meni marsikaj spremenilo. Minili so časi otroške norčavost] in brez- .skrbnosti. Ko stopam sedaj v vrste odra- slih ljudi, imam zavest, da imam za seboj del velike življenjske šole. najbc'ljše med šolami in trden namen, da si njene nauke zapomnim in se p>o njih v bodo- če ravnam. шанаашввивашпввввив! Smrtna nesreča v Ormožu 18. maja t. 1. ob IR. uri se je na cesti 4. reda v Pavlovcih pri Or- možu smrtno ponesrečil dimni- karski pomočnik Mirko Sedlar, doma Iz Lahonoc. Sedlar se je peljal s kolesom iz Miklavža proti Ormožu. Na klancu v Pav- lovcih mu je prišla med žbice prvega kolesa žica dimnikarske metle in mu zavrla kolo. Zaneslo ga je na levo stran cestc. kjer je padel in si zlomil tilnik. Sedlar je zapustil ženo ter štiri male otroke. Zaposlen je bil pri dim- nikarskf>m mojstru Ivanu Rp»- kušu v Ormožu. T, J. Odgovorno delo ob uvajanju novega gospodarskega sistema {Nadaljevanje s 3. strani) Ena najcdgovcrnejših nalog sin- dikalnega sveta m sindikalnih po- družnic v letošnjem letu je boj za dosledno uveljavljanje novega gospodarskega sistema. V zvez s tem je nujno, da ple- num občinskega s:nd:ka nege sve- ta vsakodne4'no spremlja in ana- lizira pojave m težnje, ki na.sta- jajo v novih pcgojih. Najti je tre- јза čim skladnejše oblike skupne- ga dela z zbcrom prcizvajelcev pri uveljavljanju novega sistema in reševanju problemov na tem področju. To je nujno predvsem zaradi tega. da b se zagotovila čim konkretnejša pomoč gospo- darskim crgani/ecijam in kadrom, ki delajo pri uveljavljanju novega sistema. Pereče po'itične naloge zahte- vajo, da se sindikalne p'^druzn^ce organizacijsko in politene čim- bcij utrdijo in uveIjavi.io. V delu na i bodo čim samcstojnej.še in naj učrkovito rešujejo v .svojih ko- lektivih vse probleme, ki se bodo pojevljali. Aktivnost sind ka'nih organiza- cij naj zagotovi, da bodo delavci svobcdno' m sproščeno obravna- vali probleme brez strahu pred pes'edicami, nadalje pa se je tre- ba odločno bcritt proti pojavom .^amovclje. femtHlamosii in vsem druqim pojavom, ki zav rajo svo- h"dn-p uvì'l.i4v]tcv delavca v uprav- ljanju m odlcčanju. Novograjen spomenik borcem NOB v Varaždinu Obiskali so Varaždin v soboto, 20. maja 1961 je bilo 28 slušateljev Sindikalne poli- tične šo-le v Ptuju na enodnev- nem obisku pri Sindikalni orga- nizaciji tovarne »Varteks« z na- meooim, da bi si ogledali oddel- ke tovarne in njene izdelke ter da bi se pogovorili s sindikalni- mi funkcionarji o metodah, iz- kušnjah in uspehih politično strokovncvzgojneRa dela, o skr- bi za članstvo in o ostalem. Pred vhodom v tovarno sta goste iz Ptuja pričakala podpred- sednik sindikalne organizacije Prenko Djurovič in tajnik orga- nizacije Franjo Petrušanec. Iz- rekla sta gostem dobrodošlico ter sta jih vodila po vseh oddelkih. Povsod so jim oddelkovodje raz- kazali in raztolmačili potek in posebnost izdelave blaga za mo- ške in ženske obleke ter izdela- vo kcnfekcije. Obhod tovarne je trajal več kot 4 ure. Predvsem slušateljice so se zanimale za vsako podrobnost pri izdelavi vlaken, preje, in blaga, zlasti pa za izdelavo ženske konfekcije. V vseh oddelkih so bili tudi de- lavci in nameščenci z gosti zelo vljudni in ustrežljivi. Med razgovorom v Delavskem domu sta raztolmačila sindikal- na funkcionarja in tovarne »Var- teks«, kako skrbijo za svojih 6.eoo delavk in delavcev ter na- meščencev med zaposlitvijo, ob bolezni in med oddihom. Posto- pnima uvajajo nagrajevanje po učinku in delitvi dohodka po ekonomskih enotah. Rezultati prvih 4 mesecev so pokazali ne- kaj bistvenil spremenib tako glede izdelkov kot glede prejem- ^kov dejцvcед glede delitve dela in no'tranjih rezerv delovne si- le. Srednji in višji tekstilni ka- der jim daje tovrstna šola v Va- raždinu, Delavce dovažajo z av- tobusi iz razdalje 15 km. Pre- vozne stroške v višini nad 600 din trpi kolektiv. V zdravstveni postaji imajo 7 zdravnikov, spložne zdravnike, specialiste in zabozdravnika. Vse posle soci- alnegazavarovanja opravlja po- družnica zavoda v tovarni. Ma- lico jemljejo nekateri v kantini, .obedujejo pa v delavski menzi. Stalni abonenti imajo 20 odst. popu.sta. Na Rabu imajo 2 vili. V času do If), maja in po 1, sep- tembru pošiljajo tja z nakaznico oddiha potrebne člane kolektiva, med 15. majem in 1, septembrom pa odhaijajo tja na odih člani ko- lektiva in njihovi svojci, ki pla- čajo za odrasle dnevno 350—500 din, za otroke pa polovico. Ne- kaj " delavcev in nameščencev pošljejo v domove drugih kolek- tivov, s katerimi Imajo tozadev- no menjalno pogodbo. Iz svojih skadov za stanovanjsko graditev je tovarna zgradila več stano- vanjskih blokov, poleg tega pa je podprla stanovanjsko zadru- go s kreditom, ki ga bodo vračali koristniki 50 let. Tudi v bodoče bodo gradili predvsem večsta- nOA'anjske zgradbe in stanova- nja nrodajali delavskim in na- meščenskim družinam. Nekaj sredstev bodo tudi dali na razpo- lago delavcem in nameščencem, ki bodo gradili enodružinska sta- novanja v tistem predelu Va- raždina. ki je določen samo za nizke stanovanjske gradnie. Po teh in ostalih pojasnilih so se zanimali Varaždinčani za na- čin dela Sindikalne politične šo- lev Ptuju, za družbeni plan ob- čine Ptuj. zlasti glede na komu- nalne gradnje, za izkušnje v zve- zi novim gospodarskim siste- mom. za zdravstveno službo v podjetjih, za prehrano delavcev, za letovanja in drugo. Na ta vprašanja sta odeovariala tov. Feliks Bagar, tajnik Občinskega sindikalnega sveta in tov. Drago Zunančič, ki sta vodila ekskur- zijo. Po skupnem kosilu v Delav- skem domu nasproti tovarne so si PtujčanI ogledali še Muzej v Varaždinu in slovito pokopališče. Na zapadni strani pokopališča gradi Varaždin ogromen, mode- ren in arhitektonsko poseben spomenik padlim borcem in žrt- vam NOV. Posmrtni ostanki padlih bodo spravljeni v vdela- nih omaricah s steklenimi vrat- ci in napisi. Nekaj grobov pri prvotnem spomeniku so že pre- kopali in spravili posmrtne ostanke v žare, ki bodo spravlje- ne v novem .spomeniku. Med drugim je bilo tokrat do- govorjeno, da bo letos fx) natanč- nem predhodnem dogovoru in načrtu nastopila v Ptuju folklor- na skupina »Varteks« s tovarni- ško godbo. Skupina, godba, dramska skupina in druge sekci- je so so predstavile že prebival- stvu raznih krajev po Hrvatski in Sloveniji. Ta Izlet je že drugi te vrste v Varaždinu v okviru izmenjave sindikalnih šolskih obi.skov med Ptujem in Varaždinom. Tudi lani je sindikalna politična šola Ptuj obiskala »Varteks«. V. J. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 26. MAJA 1961 Ugasnilo dvoje mladih Življenj v Cirkovcih so v nedeljo, 21. moja 1961 po- ložiii v grob trupli 18-letne Alojzije Fras in 20- letnega Ludvika Beroniča, oba doma iz Cirkovc. Ludvik Beranič je s 4 streli iz svoje službene pi- štole uničil dve mladi življenji, ki sta mnogo obetali in sedaj tako tragično končali. z oknkiami zastrti оклТ prednie sobe pri Goi.iatovih, kjer se je odiqral traqiòen dogodek Ludvik Beranič je v mladostni razdražeruDsti in neipremišljenosti ter nerazsodnosti v sobi pri Go- Ijatovih, pri Alojzi.it^i stari materi Mariji in uri stricu Antonu v pe- tek, 19. maja popoldne s službe- nim revolverjem ustrelil svojo deklico, ljubko Alojzijo in še sebe. Oba so našli Goljatovi v sobi na divanu mrtva 2 ali 3 ure po samem tragičnem dogodku. V četrtek, 18. maja 1961 zve- čer se je Ludvik vrnil iz Solčave, kjer je hfl v s"užt>i od začetka maja 1961 na postaj LM. V Cirlcovcih in v Ptuju bd moral v petek in soboto urediti s\x>je pri- javne fcrmalnosti. Dobi je 2 dni dopusta. Domov je rad prihe.ja'. ko je bil kje na delu aLi v službi. Rad je bil z Alojzijo. Z njo sta si bila dobra že 4 leta. Pri Go'.jatovih, kjier .je bila edinke Alojzija že iz otroških let, je svojčas tudi rad pomagal delat. Beraničevi niso da.eč od Goljatovnh. Vmes je le nekaj hiš. Ludvik .je veljal kct dober, -vendar nagel in nepremiš- ljen. Pred dvema mesecema, pred cdhodom v šc"o LM se .je ogrel za ženitev z Alojzijo, potem pa .si je zopet premislili, čeprav so pri n.iem doma in pri Alo.izi.>inih po- pustil: in jima niso več naspro- tovali. Alojzi.ična maddest in obo- .jestrsnska materialra nepriprav- ljenost na družinsko življenje sta bila edina zadržka. Zla>ti Ludvi- kovi so prigcvar.ia'i zaradi poroke največ zarad sinove vihravosti m nepremišI.ieri'Ctsti. Odšel je nepo- ročen v šolo m po 1 mesecu v službo. Kct 18-;etni fant se je 1959. leta predčasno prijavil za JLA. Iz te se .je januarja 1961 vmil kot zrel fant, lepših navad. m:cčne.iši in lepe postave. Unifor- ma mu je kar pristo.jala. V petek, 19. ma.ja 1961 je, zg-- daj zjutraj opravil po va.si več obiskov. Tud iz Ptuja se je po opravkih hitro vrnil. Kmalu po- poldne je odšel k Goljatovim, k A loj T»'ji. Nekaj časa .je .še bil tam doma stric Anton, potem pa je odšel na p'lje in pustil Alojzi.jo in Ludvika sema. Nekaj časa /a tem je prišel k Gei j atovi m še Ludvikov brat. Ker se v b šiniikdo nia pozdrav ni ogdasiJ, .je vzel ko- lo, s katerim se je prej z doma odpeljal Ludvik. Ob pol 17. uri je kot dogovorjeno prišel s F>olLi« mcv stric Anton. Ni möge' ver- .jeti, ko .ie zagledali v sobd na di- vanu mrtvo Alojzijo in zraven še mrtvega Ludvika. Takoj je pok.i- cal SVO.ÌO mater Mari jo in bi žn je ljudi. Knralu je prispela tudi ko- mi si .ja TN Z iz Mariboma in Ptuja. Vsii so lahko le ugotovili, da za m'adi živl.jen.ji ni več ропкзсп. Alojiz;.ja .je obležala s prestrelje- no glavo, Ludvik pa^ s prestrel.j^e- nim srcem. Po 4 luknjah, ki so .jih zvrtasli n»bo.iii v tla, v vrata in v zid ter po kn^avečih ranaih na cbeh se .je videlo, da je Ludvik 4-krat ustrelil, strele pa .je slišal le nek dečko. Na vprašan.ie, zetej sta moeraii ugasniti dve mladi življenj.;, je težko odgovoriti, ker sta cdnesla to ta.jnoe-t v grob. Nad 1500 ljudi, mladine in odraslih je izrazilo sožalje svojem obeh pokojnih z udeežbo na pogrebu. Govorniki so v slovo od obeh poudarili, da je \'e5krat težko ali nemogoče po- seči v trentitno potrtost tega ali onega sočkveka in mu pomagati iz težav, ki .i m ta ali drugi ni do.ra®el. Odrasli tudi večkrat pod- cen.jujen>o duševni boj m'.adih ljudi in si premailo pi zadevamo, da bi jih razumeli in .jim pomagali, ko so porrKDČi najbolj potrebni. Ludvik se je v zadn.jiih letih aelo sipremendl m se .je tudi otre- sel večine slebcsti iz časa, ko je še hodil v šolo. Alojzija je bila in ostada marl.>iva, vesela de- klica, Znala je vplivati na Ludvi- ka in brzdati njegovo občutljivost, naglico in nepremišljenost. Zakaj n.ten vpliv sedaj ni -več zaJege!, zakaj je Ludvka premagate nje- gova prenagljenost, zakej je segel po pištoli in po dveh življenj'ih, ostane njum ta.i(na, za nas pa :z- kušn.ia, lo nas с(рогаг.ја, da mora- mo naučiti otroke razumeti, pre- našati težave m prezirati smrt ter si pridobiti n.iihovo gilodporo, je največji minus pomenila izguba prepo- trebne delovne sile. Zato je bil, na pobudo Občin- skega ljudskega odbora Ormož, meseca aprila 1&60 ustanovljen zavod za zaposlovanje invalidov »Jože Kerenčič«. Občina je dala na razpolago prostore v bivši usnjami, za adaptacijo, nabavo strojev in začetni obratni kredit pa so prispevali: Okrajna posre- dovalnica za delo 6 milijonov, OLO Maribor 5 milijonov in Re- publiški zavod za socialno zava- rovanje 14 milijonov. Za nabavo novih strojev je bilo premalo de- narja in je zavod bil primoran, prevzeti že precej iztrošen stroj- ni park. Vendar je delo v za- vodu hitro steklo in je podjetje doseglo že do konca leta 1960 128 ton raznih proizvodov, predvsem stavbenega okovja. Sedaj je v zavodu zaposlenih že okoli 120 oseb. Delajo v treh izmenah. Zaradi vse večjega po- vpraševanja po izdelkih iz pla- stičnih mas se podjetje polagoma preusmerja v to proizvodnjo. Zavod ima moderno orodjarno, ki bo gotovo mnogo pomagala pr. osvo.jitvi novih izdelkov, ki so nujno F>otrebni in je na trgu po njih veliko povpraševanje. Trenutno pa že izdelujejo razne ročaje iz plastičnih mas. Z pro- izvodnjo akumulatorskih škatljic pa so pričeli prvi v Jugoslaviji. Velik problem je nabava raznih surovin, kot so: polietilen, astalin in poliamid. To je možno naba- viti samo v inozemstvu, za kar pa so potrebne devize. Zavod pripravlja elaborat za dodelitev potrebnih deviz. Nameravajo ku- piti v Nemčiji dva najmoder- nejša stroja za brizganje pla- stičnih mas za izdelke do 1 kilo- arama. Man.i.ši stro.ji so bi i izde- lani v lastni orodjarni. Trenutno so vsi stroji priključeni na mest- no elektrinčo omrežje. Priprav- ljen pa so že načrti za razširitev podjetja in tedaj bo potrebna tudi lastna trsnsfcrmator;ka po- staja. Sindikalna podružnica v zavo- du pa skrbi tudi za kulturno življen.le. Delavcem so na raz- polago razne družbene i?re. Pred kratkim so ustanovili last- no .strelsko družino »Kovrnara«. ki šteje že 41 članov. J. T. Kaj bo s poslopjem KZ v Jursincîh Ze več let je tega, kar se je KZ v Juršincih vselila v lastne prostore, kjer so tudi trgovinski lokal, večji skladiščni prostori, veterinarska postaja oziroma osemenjevalnica, mostna tehtni- ca in upravni, oziroma pisar- niški prostori. Vse to je še dokaj lepo urejeno. Vse to se nahaja v pritličju, medtem ko je poslopje enonadstropno in pripravljeno, da se lahko uredijo v nadstropju stanovanjske sobe. Le-te nam- reč Juršincem silno primanjkuje. Zato verjetno ne bo vprašanj glede tega članka, kajti posloipje, oziroma prostore je škoda še na- dalje tako pustiti, ko bi le-ti lahko koristiti raznim društvom ali organizacijam, ki bi si tam uredile primerne klubske sobe, kar bi tudi še najbolj ustrezalo. Domaiča KZ, oziroma posloval- nica Juršinci verjetno ne zmore lastnih denarnih sredstev, da bi sama uredila to nadstropje, kar pa bi društva ali organizacije mnogo lažje napravile deloma tudi s prostovoljnim delom. Ko bi poslopje bilo urejeno, bi tudi vsa okolica dobila mnogo lepše lice, člani raznih društev in or- gani2>3aj pa svC'je prime-re de- lovno in druge prostore, ki jih trenutno v Juršincih .5e zelo po- grešajo. Pričakovati je. da se bodo ne- kateri sedaj spomnili in potrdili, da je treba ta problem do sedaj mrtvega in neizkoriščenega pro- stpra čimpreje rešiti v vsestran- sko korist. Jože Bezjak Alkoholizem je preveliko zlo da bi ga podcenjevali Pred senatom Okrožnega so- dišča Maribor je bila na sodišču v Ptu.Hi v petek, 19. maja 1961, razprava o odškodninski zadevi Alojza Rižnar, rojenega 1925, de- lavca iz Tibolc, zaradi .smrti»one- vame poškodbe na tilniku ter na- loma vratnega vretena in zaradi težkih posledic te poškodbe. Pri- zadejala mu jo je 23. januarja 1960 z ostrim delom sekire nje- gova bivša žena Angela Kvar iz Moškajnc. Po^om Okrožnega so- dišča uveljavlja sedaj Alojz Riž- nar napram ločeni ženi odškod- nino (za bolečine) 450.000 din in za težko invalidnost mesečno rento. Posledice poškodb so zelo hude in je težko predvidevati, da bo Rižnar sposoben za laž.te dek) in da se bo mogel sam preživljati. Na tej razpravi je senat vpričo bivših zakoncev Alojza in Angele zaslišal o poteku zdravljenja in o posledicah Rižnarjevih težkih poškodb primarija ptujske bolniš- nice dr. Aleksandra Kuharja pa tudi o umestnosti Rižnarjevih od- škodninskih zahtevkov glede na njegovo sedanje težko gibljivost in trajne bolečine. Pravda tega dne ni končala zaradi potrebnih nadaljnjih dopolnitev dokazanega materijala Primer bivših zakoncev Rižnar je še ena izmed težkih obtožb alkoholizma, čigar nima ome- iitev in i" najbolj kritično v za- konski skupnosti. -S oreiskovalnim postopkom v zvezi s rx>škodovaniem Alojza Rižnar ja, z izpov"dbo takratne obtoženke Angele Rižnar in šte- vilnih prič se je izkazalo, da je bilo skupno življenjel zakoncev neznosno ravno zaradi alkoholi- zma moža, ki je rad popival in slabo gospodaril. рк)1ед tega pa je bil do žene in do posinovlje- nega zelo surov in brezobziren. Večkrat sta morala poncči zbe- žati k sosedovim ali k drugim hi- šam. V pijanosti je stalno grozil, da ju bo pobil. Tako je bilo tudi v kritični noči, ko je z vilami razbil okna in vrata ter je hotel na vs3k način priti z vilami v roki ter z 2 nožema v žepu v hi- šo. Kritična noč je bila ena izmed najtežjih in brezupnih noči v mo- ževi pijanosti in nasilnosti. Ta- krat se je sama znašla v smrtni nevarnosti. Takrat je s sekiro težko poškodovala moža. Senat okrožnega kazenskega sodišča je upošteval vse olajšilne okolnosti, vendar je kljub tenni obsodil An- oelo na 1 leto in 6 miesecev stro- gega zapora. Ta kazen ji je bila pozneje še znižana na 1 leto strogega zapora. Alojz Rižnar je biil prej F>osta- ven in močan možak. Delal je do- ma na posestvu in pozneje na že- leznici. Sprva je bil za vsako de- lo sposoben, sčasoma pa .je vedno bolj izgubljal vol.jo, da bi se uprl zlu alkoholizma in njegovim po- sledicam. Ko je bil trezen je bil, kot so fx>vedale priče in žena, dober človek. To pa je bilo v za- konu le nekaj dni v mesecu. Če je bil malo pi.ian, je bilo vse na- robe. Škodila s+a mu že dva ko- zarca vina. Nič ni jedel, amüsk le pil na prazen želodec. Sožitje z njim .je bilo zaradi pijanosti neznosno. Zdaj je Alojz Rižnar za težje pridobitno delo nesposo- ben in celo potreben tuje pomoči. Delno je hrom, težko hodi in tu- di levico ima močno prizadeto. Živi pri svojih starših v Tibolcih. Angela Kvar ima v Mo.škajncih hišico in 3 ha zemlje ter skrbi za posinovljenega .Tožeka. Zdaj še ni na prostosti. Zakon je bil razve- zan 8. avgusta 1960 vsled obo- jestranske krivde. Na tej razpra- vi Angela Kvar ni prikrivala, da. je močno prizadeta zaradi posle- dic moževega pijančevanja in vsega, kar se je potem dogajalo. Sodi, da njeno premoženje ni toliko vredno kot zahteva bivši mož odškodnine ter mora nekaj ostati za njo in pos in ovij en ca. Na razpravo sta prišla kot spremljevalca poškodovanega si- na Alojza tudi njegov oče in mi3ti. Rižnarjev oče želi, da bi njegovega pohabljenega sina pre- vzel glede na njegovo in materi- no visoko starost v nego in oskr- bo kak invalidski zavod. Alojz Rižnar pa pravi, da je bil v za- vodu za rehabilitacijo invalidov in je prepričan, da bo še lahko vsaj nekaj delal. V. J. Pa le ni tako lahko šofirati Pred veččlansko komisijo TNZ iz Maribora in Ptuja je opravila v sredo, 24. maja 1961, večina od 81 prijavljenih kandidatov za iz- pite za vozna dov4>Ijenja za ka- tegorije vozil A, B in AB, izrpitc iz cestnoprometnih predpisov in iz praktčne vožnje. Splošno mnenje komisije o zna- nju kandidatov je bilo ugodno zlasti glede na znanje, ki so ga kandidati pokazali na izpitu ter glede na prizadevnost Avtomoto- društev na območju ptujske obči- ne. Slednje so vložile mnogo tru- da za uspešno znanje in praktič- no usposobitev kandidatov za vo- zače vozil kategorije A in B. Predvsem pa je bil uspeh odvisen od prizadevnosti samih kandida- tov, ki pa je dokaj različna. Ne- kateri kandidati so se poglobili v resnost in odgovornost prometne varnosti na naših cestah ter na sigurnost v upravljanju vozil, ne- kateri pa so se premalo pripravili na izpite ter tam tudi niso mogli pokazati zahtevnega teoretičnega m praktičnega znanja. Kandidati, ki so redno obiskovali tečaj AMD in so se poleg tega tudi sami uči- li. so pokazali pri izpitu solidno znanje in praktično spretnost pri vožnji. Nekaj kandidatov se bo moralo ponovno resneje pripraviti na izpit in se ob novi naslednji priložnosti prijaviti izpitni komi- siji. Doslej je Avtomotodruštvo Ptuj priipravilo za izpite za vozače 1745 tečajnikov. Vsi so jih že prvič opravili. To društvo ima pri vzgo- ji mladine, pri njenem usposab- ljanju in pri odrasHh že potrebne izkušnje. Doslej si je pridobilo precej uspehov in zaupanja te- čajnikov, saj ima pKMiovno okrog 100 novih prijav za tečaje. VJ. Uspela prireditev v Gorišnici V nedeljo, 21. maja 1961, je bila v Gorišnici dvojna priredi- tev in sicer zaključek tedna po- žarne varnosti in parada mlado- sti. Pri prireditvi so sodelovala gasilska društva požarnovarnost- nega sektorja Gorišnica in učenci osemletke v Gorišnici. Gasilci so zbranim gledalcem na šp4>rtnem igrišču pred povor- ko prikazali nekaj uspelih gasil- skih spretnostnih vaj pionirjev, mladine in odraslih gasilcev ter mokro vajo pri šoli. Po uspeli mokri vaji je bila parada mlado- sti po Gorišnici in sicer od šport- nega igrišča do kulturnega do- ma. Pri kulturnem domu so para- do sprejeli predsednik občinske gasilske zveze Marjan Berlič ter predstavniki raznih društev iz Gorišnice, Ormoža in Ptuja. Po- vorka je bila dolga skoraj 1 km. Na čelu nje je korakala godba na pihala DPD »Svoboda« ЕЧиј, za njo pa so se zvrstili pionirji, mladina in odrasli. Po povorki je bila v kulturnem domu dobro pripravljena akade- mija. Nastopili so šolarji in gasil- ci s plesi in raznimi vajami le žal brez glasbene spremljave. Dvorana je bila polna mladine in odraslih. Ta skupna prireditev, katere levji delež so nosili gasilci in uči- teljski zbor ter šolarji, je {»ka- zala, da ima Gorišnica z okolico mnogo mladine, ki se je voljna društveno udejstvovati. Ljudstvo rado gleda nastope mladine. Vprašanje je le premaJega števila vaditeljskega kadra, ki bi moral imeti več časa za delo z mladino in za organizacijo nastopov ter prireditev. VJ Dekleta — gasilke prod nastopom Aprila so darovali kri Dne 23. aprila so darovali kri krvodajalci iz Zavrča: Kojc Ma- rija, Majhen Jože, Arklinič An- ton, Kokot Terezija, Bratuša Alojzija, Korpar Marjeta, Jančič Marija, Cvetko Marija, Fajfar Ivana, Zebec Marija, Pravdič Antonija, Bratuša Ana, Fajfar Jože, Skrinjar Ana, Podhostnik Franc, Pohorec Jakob. Vsem krvodajalcem in organi- zatorjema Kotolenko Ivanu in Podhostniku Francu najlepša hvala. 27. aprila so darovali kri krvo- dajalci iz Vitomarc: Slana Ma- rija, Muršec Ana, Balčina Ana. Berlak Antonija, Rojs Ana, Ze- lenik Jožica, Kramberger Marija, Danko Jože, Rajh Amalija, Šala- mun Liza, Golob Franc, Fekonja Jožica, Toš Alojz, Cuček Marija Hrga Ana, Kostanjevec Liza, Rižner Cecilija, Zagoršek Ljud- mila, Kramberger Frančiška, Habjanič Roza, Kocuvan Franc, Toš Boris, Seguía Otilija, Sen- čar Neža, Kramberger Ludvik, Kovačič Anton, Ploj Ferdinand, Toš Tomaž. Organizatorju Ploju Ferdinan- du in vsem pvožrtvovalnim krvo- dajalcem najlepša hvala. Dne 4. maja so darovali kri krvodajalci iz Bukove: Majer Marija, Ivanuš Marija, Grešnik Terezija, Solina Marija, Janžekovič Marjeta, Bezjak Ce- cilija, Vrtič Marija, Njegač Ma- rija, Lesjak Nežka, Crešnik Ja- na. Vsem krvodajalcem in orga- nizatorju Majerju Francu iskre- na hvala. Ostali posamezni krvodajalci so še: Zelenik Elizabeta, Novak Anton, Kosec Marija, Kuster Antonija, Veršič Janja, Medved Jože, Medved Marija, Zoreč Liza, Gornik Alojz, Meško Marija. V nujni sili so se odzvali dr. Anton Dolenc, Pernat Jožica. Vsem iKJŽrtvovalnim daroval- cem krvi v imenu bolnikov naj- lepša hvala. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj Gospodinjski servis v Ptuju Prejšn.ii ponedeljek, 22. t. m., je bilo pr; Stan-Gvanjski skupnosti v Ptuju posvetov9n.ie o ustano" vitvi gospodinjskega servisa. Na- loga tega servise bo v tem, da bo nudil zaipaslenim gosprd njam po- moč рг| opravl.janju gospcdinjskih del. V servisu zatp>oslene delovne mrči bodo gospodinjam ob po njih izbranem času opravI.ia'e vsako- vr.stna gospodln.jska opravila, kct je čiščenje stanovanja, posprav- l.jan.ie, čuvanje ctrok oziroma druga gospodinjska opravila. Servis je že nabavi za ta dela potrebne priipomočke, kot je se- salec za prah, loščiiec parketa itd., da bo lahko delo kvalitetno m hitro opravljeno. Ob tei pri'ožncsti so navzoči razpravljali tudi o ustanovitvi po- sebnega servtsa za šivanje na domu. Šivlja bi po naročilu prišla na dom ter tu opravila vse po- trebna deia. kot je popravljanje ovratnikov, prekrcjevanje, kraj- šanje ohiek itd. Bila je tudi raz- prava o uvedibi pomoči bolnim starcem na domu. Sprva b: servis nudil laično nego, рсип€.је pa tudi strokovno. Navzoči so ugotovi d neposredno nu.jncst ustanov tve mladinskega kluba ter posebnega kluba za upokojence, ki bi bil odiprt predvsem v zims-kem času. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 26. MAJA 1961 Zapiski ptujskih maturantov 44 maturantov ptujske gimna- zije, 22 iz IV. a in 22 iz' IV. b razreda, se te dni poslavlja od svoje gimnazije, profesorjev, od starega šolskega poslopja v Pre- šernovi ulici, od znancev in prija- teljev in od vSeh kotičkov starega mèsta, koder so hodili in se ustav- ljali v zadnjih letih. Poslovili se bodo in razkropili, {.a na pravno fakulteto, oni na medicinsko, tret- ji na filozofsko. Nekateri so b&do opriicili kar prve ugodne zaposlitve v domačem kraju, da sj najprej m^'o cdd3"ine;'o in razn>d :;o, da Sj cskrbijo vsakdanji kruh in potem nadaljujejo študij doma. Za slovo so nam maturantje po- klonMi a'menah 3 skrcmnim nas o- vcm »Zsp ski 1P61«. Na kskih iiO straneh nam pišejo o svojih do« Ž:[vlj3.vh, k S' .''h z': I v or zo in pesem, v potopis in spomine. V pesm.i se nam predstavljajo Ja- kob Emeršič, Lojze Naglič, Alojz Sesek in Ivan Tušek. v prozi pa Peter Fras, Ana Marija Verden, Ida Vrabl in Dolfi Žižek. Tudi Jo- kob Emeršič je (razen pesmi) pri- speval prozo. Kaj naj bi napisal o teh sestav- kih? Prva misel, ko sem prebral »Zapiske«, mi je bila, kako merilo bom vzel za poročanje. Ne pre- strogo, ne omalovažujoče, saj tudi ni vzroka za to. Mladi ljudje, ki nam pišejo v »Zapiskih«, so to, kar nam pripovedujejo, tudi res doživeli. To je iskrenost, in to eden glavnih pogojev pisanja. Ka- ko in v kaki obliki so svoja, doži- vetja opisali, ni najvažnejše. Res so nekateri »zapiski«, posebno v pesmih, modernistični in posne- majo sodobno poezijo. Če pa ni beseda vedno srečno izbrana, če oblika ni preveč dognana in če slog ni do kraja izklesan, še ne pomeni, da ne bodo ti ljudje (ne vsi) v svojih prihodnjih letih, ko se bodo spoprijeli z življenjem, pisali dobro literaturo Med pesniki se mi zdi Jakob Emeršič najpomembnejši. Preberi- te njegov »Smeh«: Ljiidje, zberite se! Prodajam smeh. Poceni. Sladek smeh. •Kakšnega želite, lepa gospodič- na? Koketnega? Vam, gospod, .se ta smeh prda. Otrok, kakšnega pa ti želiš? Mamičinega! ? Žal, tega ni . .. Ljudje! Smeh! Kupujte smeh! So navalili. razgrabili smeh — ostal sem sam brez smeha. Tudj Emeršičeva proza »Tat« je lepa originalna stvar. Deček ukra- de rože, da bi jih nesel svoji ma- teri na grob. Stari gospod s paUco v roki, gn zgrabi in reče: »Pelji me k svoji materi, da ji povem, da ni dobra, ker te je učila kra- sti.« Deček ga pelje na grob in go- spod molče odide. Tudj Ivan Tu.šek jp priobčil lepe. čustvene verze, le žalostni so: V prsmi se skriva bolečina preostra, v oblake trpljenje se spušča, v mrak pada. Alojz šešek piše o vetru in ča- sa. ki hitita, o cvetoči in dišeči a,jdi, Lojze Naglič pa o mami, o dekletu s črnimi kitami in rdečo pentljo, ki je umrla za levkemijo, in še o marsičem. Kot pripovednik se predstavlja Dolfi Žižek s prozo »Usodna tip- ka«. Varani mož sklene, da bo umoril zapeljivca svoje žene. Med tipke na klavirju nastavi zastrup- ljeno iglico, na kateri naj bj se ranil zapeljivec, ranil in umrl. Ali se je to zgodilo ali ne, je na koncu le nakazalo. Proza je napisana na- peto, dejanje se dobro odvija, le škoda, da zgodba ni psihološko bolj utemeljena. Ana Marija Verden je napisala potopis »Tri dni po Sloveniji in Hrvatski«. Z bratrancem potujeta na vespi iz Ptuja v Zagreb, Kar- lovac, k Plitvičkim jezerom, na jadransko obalo pa čez Istro, Po- stojno in Ljubljano spet domov. Simpatičen opis. Peter Eras je bil na svojem iz- letu na Jadranu podvodni lovec. Doživetje, ki mika mladega člove- ka, nam opisuje v sestavku »Pod- vodni svet«. Ida Vrabl v »Njegovih spomi- nih« piše o mladih letih svojega očeta. Sestavek nam prikazuje le- pe, odkrite odnose med očetom in hčerjo. Ti odnosi vzgojno naj- boljše vplivajo na razvoj mladega človeka. Ida Vrabl piše na kraju sestavka: »Če bi bila pisateljica, bi napisala knjigo o preprostem člo- veku ter jo posvetila svojemu oče- tu, ki me je učil opazovati in ce- niti vse drobne, nepomembne in vendar važne stvari v življenju.« Lepo, spodbudno besedo na za- četku teh maturantskih »Zapi- skov« je napisal gimnazijski rav- natelj Rudolf Čeh. V. K. Se^mar za predsednike in tajnike sindikainili podružnic v petek, 26 ma.ia 1951, od 15. do 19. ure — tema: »Oblikovanje in razdeljevanje csebmga doh'd- ka«. Predava tov. Jaroš iz Mari- bora. ¥ V soboto, 27. maja 1961, od 8. d:- 14. ure — tema: »Spremembe in d:p::-nitev Zakcn-a o de'ovn^h razmerjih« tn t^ma: »Kigiensko- tchnična zaščita in varnost pri deiu«. Predava Jože Erhat č. ★ V txmedeljek. 29. maja 1961. od 8. d. 13. ure — tema: »Vsebina delavskega samoupravl.'Qn.ia v no- vih pogojih«. Predava tov. Roo'l iz Maribora. — Popcldne od 15- do 19. ure — tema: ')Sk adi pod- jetja, njihovo odlikovanje in čro^- nie«. Predava tov. Moravec iz Ma- ribora. ★ V t-rek, 30. maja 1961. cd 8. do 13. ure — tema: »Osnove do- brih cdnosov in vpliv na ljudi« in tema: »Kako pr pravimo m kako naj рЧека se.stan^k«. Predava A'i jr Janžekovič iz Ptuje. — Po- o-.'dne 15. do 19. игз — tema: ■Pojem kom\-r,o in «^dn s prdjet- jc-K-muna«. Predava Aojz Jere iz Majšperka. * V sredo, 31. maja 1961, od 8. do 11. ure — tema: )Družbeni plan občine Ptuj za leto 1961 in naloge .sindikatov«. Predava Tone Purg. — Od 11. do 13. ure — tem : »Sk'b za ljudi«. Predeva Endo Klančnik. — Pop^oldne od 15. do 19. ure — tema: »Iz bra- ž'^vanje de'avcev cb zapvoslitvi«. Predava .Alojz Janžekovič iz Ptu- ja. ★ S^m-nar bo nadaljeval svoje dc o še v petek. 2. junija 1961, n v sobcto, 3. juni.la 1961. V pro- gramu seminarja so predvidene še teme: »Nova vsebina, metode in oblike dela sindikalnih organi- zacij v novih pog'C.tih«, »Kadrov- sko-sccialna služba« in teme, ki 5, j h bodo slušatelji sami izbraM. Po zaik'ijučku seminar.ja тз pred- videna enodnevna študi.iske eks- kurzija za vse udeležence .semi- narja na Ravre na Koroškem in v Mežico, kjer si bedo udeleženci og edali tamkajšnje tova'tne, isto- časno pa se bedo seznanili z de- Irvnimi izkušnjam de^la sindikal- nih organizaoj in de'avskega sa- moupravljanja. ^ Vsa predavan.ia v času semi- narja bedo v veliik*' dvorani Obč n- skena komiteja ZKS v Ptuju, Mi- klošičeva ulica. DRUŽBENO-EKONOM-iKl SEKTOR DELAVSKE UNIVERZE, PTUJ H LJ M O R BIROKRATIZEM Na pošti se neki človek zaman trudi pisati s peresom, ki je пл razpolago. — Jezno stopi k okencu in vpra- ša: ».Mi morda niso s tem pere- som podpisali leta 1648 mirovne pogodbe?« — In form ac je na šalterju 11, je mirno odgovoril uradniK. PREVIDNOST Trgovec z avtomobili: — Go- spod, ta avto vam toplo priporo- čam. V njem sc boste počutili kakor doma. Kupec (po premisleku): — Al nimate kaj boljšega? MILAN STRELEC Milan Strelec, učenec 8. razreda osemletke »Franca Osojnika« v Ptuju je eden izmed tistih skrom- nih učencev s podeželja, iz Gra- jene, ki je postal zaradi izred- nega risarskega talenta in opazo- vanja življenja zanimiv vsej svoji mlajši okolici, sošolcem, učiteli- stvu in vsem, ki so videli in XOnnnaDDDDDDDDDDnDDnr Čianom sindikata! Obveščamo vse člane sindikata, da lahko preživi.jo v času od 1. in na.jrx)zn2.je do 21. junija 1951 svoj letn oddih cb morju v Poreču in Vrsarju Dnemi penzion z v5:> oskrbo je 4Ö0 din, za otroke 200 din Prija've sprejemamo zak'jučnc do 1. junija 1961 Pripom:njanK>. da v poznejšem cbdob.iu do vsej ver.ietnosti ne bo prostih mest. Zato v tem času izkerisüte svoj etni oddih. Krm'sija Občinskega sndikylne^q sveta za sk^rb o dí'lovnih ljudeh Ptuj šlkoie na Dravskem polju v Šikdah so že pred čas m za- čeli dograjevati stavbo qasi'skega doma. Napravili s-"» to iko, da je stavba dobfla ostrešje. Pokril oa je niso, kar je nedvomno najvaž- nejše pri gradnji. Po vsem todrč n'so dobili za pokrivanje potreb- nih strešnikrv rn tako je novo postavl.iena stavba osta a ves ta deževni čas izipo-stavl.iena na mi- kst in nemilost vemenu. ki prem-cč lo les in zidovje do te- meljev. Jože Rozja'i Ptuj, kakor ga gleda in riše Mi lan Strelec Milan Strelec se lahko razvije v umetnika ugodno ocenili njegovo delo ter mu nap-ovedujejo lep razvoj. O njem smo že pisali ob razstavi v osemletki »Jožeta Lacka« v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Tokrat še nekaj besed o njem osebno. Obiskal sem ga v šoli. Spoznala sva se na omenjeni razstavi. Nanj, na skromnega dečka s podeželja, s klobukom na glav; in z dežni- kom v roki, so me opozorili nje- govi vrstniki, ki so dežurali na razstavi. Nekaj m. je o njego- vem veselju za risanje omenila njegova mati. Z njemu običajno živahnostjo mi je tudi takrat rad od.govoril na vsa vprašanja. Milan, ki je rojen 1945. leta, je najstarejši izmed 6 bratov. V pri- hodnjem šolskem letu si bo še njegov najmlajši brat oprtal šol- sko torbo. Potem bo korakalo iz Grajene v Ptuj v šolo od Strele- čevega doma šest živahnih deč- kov. Milan pravi, da je pri hiši pet risarjev, le šesti nima veselja za to umetnost. To je lahko že pred leti zlahka vsakdo ugotovil, ki je prišel mimo Streiečevih. Vse zunanje stene so bile pori- sane s slikami raznih oblik in vsebine. Risali so jih po gladki beli steni z ogljem, svinčniki, barvami ali pa so celo praskali razne oblike. Milan je bil kot naj- rejši »umetnik« že od 1. raz- reda osnovne šole pobudnik za umetniško izražanje mladih rok in danes so Milanove risbe, lino- rezi, akvarel in druga dela znana v šolah v Ptuju, Mariboru, Ljub- ljani in Zagrebu. Tam so bila nje- gova dela razstavljena in ugodno ocenjena. Dobil je že več nagrad od 10.000 do 15.000 din. Šola »n Društvo prijateljev mla- dine sta mu pomagala, da je Mi- lan s svojim delom prodrl v jav- nost in mu tudi svetujeta za bo- dočnost, naj ne pusti risanja in naj se s študijem še bolj uspKxsobi nanj. Milan se je z anketnim li- stom prijavil za gimnazijo v no- vem šolskem letu. Rad bi postal elektrotelhnik, vzporedno pa bi študiral slikarstvo. Tud sedaj je nekaj njegovih del odposlanih na razstavo v Ma- riboru, ki jo organiizra DPM. Če bo katera izmed njegovih predlo- ženih slik na razstav' nagrajena, I bo Milan zopet dodal svoj delež I k očetovim delavskim dohodkom I za vzdrževanje družine in za na- bavo potrebščin za risanje, l'no- reze, okvire itd. Sicer pa ima Milan še obširne načrte, kako bi 'zpopolnjeval svoj risarski pribor, brez katerega je pač težko karkoli storiti. Pred- vsem namerava priredit razstavo svojih del v Ptuju, če mu bo to omogočeno. Sedaj sam pripravlja za razstavo slike, ki jih bo tudi zaokvir I. Prav rad in z zanima- njem se bo udeleževal vseh raz- stav slikarske in upodabljajoče umetnosti slovenskih in drugih umetnikov. Pravi, da mu lahko obsk ene razstave pove toliko kot dobro prečitana knjiga. V. J. MOJ KRAJ VČERAJ Nekoč grmovje, danes tovarna Majhen sem še, da bi se spom- nil, kako je bilo nekoč v našem kraju. Vem samo toliko, kar sli- šim v šoli, od staršev n od dru- gih ljudi. Pred prvo svetovno vojno je bila okolica porasla z grmovjem ;n gozdovi. V gozdu so bila skla- d šča smodnika. Med vo.ino so postavili ob železnici vojaško bol- nišnico in taborišče za begunce. Ob progi je b la tudi tovarna slamnatih zavojev za stelclenice. Po vojni so barake podrli. Go- zdovi so zopet prerasii. V času druge svetovne vojne so postavili Neme' taborišče za zavedne Slovence. Po letu 1942 so začeli Nemci graditi tovarno. Niso je mogli dokončati, ker je b lo vo.jne prej konec. Po vojni so barake podrli in za- čeli graditi tovarno naprej, n« pobudo tovariša Borisa K driča. Istočasno s tovarno je rasi« tudi naselje. Na današnji ekono- miji so v davnih časih vladaM graščak'. Naš kraj pa je dobil im» po Borisu Kidričuč BRGLEZ FRANC, 4 a razred, Kidriče\'# ÄLI VESTE? 1. Kateri italijanski s i kar je izdelal nsbe za Dantejevo »Bo- žansko ko m ed'jo«? 2. Kdo je veliki angleški fizik In kemik, ki je odkril nduciran- tok 'П zakone elektrolize? 3. Katera je prva cb.iavljena drama norveškega pisatelja Joha- ra Henn.ka Ibsena? 4. Kaj je karakurt? 5. Kateri so trije glavn igrač; v slovenskem fi mu »Delma miru«? 6. Kdo .je Arkadij Vo'-obljev? 7. Kdo .ie ustvaril kipe: Vesele bratca, Eva, Pleselski рнг, Poljub in kip Francete Bevka? 8. Kaj je moreška? 9. Kdo je bil prvi srlwki bakro- rezec ? 10. Kam je bil za sedem let 'zgnan ukrajinski pesn k Taras Ševčenko П 814 —1861))? ODGOVOM: 1. Za Dantejevo »Božansko ko- medije« je izde al risbe italijanski s'ikar Sandro Botticelli (1445 do 1510). 2. Veliki angleški fizik in ke- rn k. ki je odkril (nduc-rani tok ш zak ne elektrolize je bil Michael Faraday (1791—1867). 3. Prva Ibsenova drama objav- ljena leta 1850 je »Catilina«. 4. Karakurt je pajek, ki živi v ruskih stepah. Njegov pk je smrtonosen za govedo in ve bkde. 5. Nosilci g avnih vlog sloven- skega fc.ma »Dolina miru« so: črn.-polt igralec John Kitzmiller, Evelina Wohlfeiler in Tugo Štig ic. 6. Arkadii Vorobljev je sovjet- ski dviqalec uteži, ki je v težko- ahki skupini na olimpijskih igrah v Rimu o5vej 1 prvo mesto (472,5 kilogramov), 7. Ustvarjalec kipov: Vesela bratce, Eva, Plesalski par. Po jub •n kip Franceta Bevka je kipar i^ Sodražice na Dolenjskem France Gorše (roj. 1897). 8. Moreška je tradici nalna na- rodna igra, ki io prire.jajo na Kor- čuli vseko leto 29. .julija v ika-v- skem narečju. 9. Prv srbski bakrorezec j« bil Hri.stofor Žefaroviič. 10. Za dolgih sedem 'et je bil izgnan ukra.jinsk. pesnik Taraß Ševčenko na polotok Mangišlak v Ka:|xjskem .jezeru. Iz proarama RTV Ljubijana NEDELIA, 28. m.lA 6.00—6.30 Jutranji pczdrav — vmes ob 6,05—6.10 Poroč la, vremenska na- poved in dnevni koledar. 6.30 Veselo na pot! 7.00 Napoved česa, poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega s^joreda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Igra Pihalni orkester I.M p. v. Ru- dolfa Statiča. 8.00 .Mladnska radijska igra — Miro JeTTtovič: Kje je lobot? 8.50 Iz atbuma skladb za otroke. 9.00 Z zebavno glasbo v novi teden. 9.40 Nikola Hercigonja: \u kleti, suita kaj- ka\-skih pesmi. 10.00 Se pcmnite. tova- riši .. . 10.30 Lepe melodije. 11.00 Iz oper Petra Iljiča Caikovskega. 11.30 Nedeljska leportaža. 12.00 K'fiîj poslu- Jalci čestitajo in pozdravljajo. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in objeva dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za na5o vas. 13.45 Zabavni potpuri. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Arije, kj jih radi poslušate. 16.00 Humoreska tega tedni — Hans Kirst: Izgubljeni monokel. 16.20 Iz ope- retnesta sveta. 16.40 ..Peli so jih nrati mova". 17.00 Za nedeljsko popoldne. 17.30 Radijska igri, .Meksanrier Ma- rodič: Rušilec ..Zagreb", 18.15 Boris Papaniiopulo: Variacije ra popularno te- mo. 18.27 CetTt ure s pevcema I.olo Norakov'í in Rafkom Irgoličem, 18.42 Ро!Ке in valčki za ume noge. 19.00 Ob- ▼estila. reklame in zabavna «^Vsbn. 1о,ЗП Rad^'ski dnevnik in Soortra ptM-očila. ?n.05 Izberite me'odijo tedna! 20..50 HiTimoind orgle, 21.no Snom^nu Slavka Osterca. 22.00 Nanoved časa. poročila, premen'^ka nanoved in pregled sporrrta zs n4,sledriji 22,15 Ples nb radii- •»Vmi snre'emwku. 23.nn Pnrríi'«. ?з,05 Artrwin nvofak: KlaviTskj tr-n ..Diim- kv". 23.37 Fratitišek Kriim-oročila, vre- menska napoved in radijski koledaT. 8.00 PoročMa. 11.00 Obisk v mariborski operi. 11.30 Deset minut iz naše belež- n;ce. 11.40 Veder intermezzo. 12.00 Da- nica riliplič in Franc Koren pojeta ob spremljavi Avgusta Stanke. 12.15 Kme- tijski nasveti. 12.25 Romunska zabavna glasba. 12.45 Slovenske narodne v pri- redbi Ubalda Vrabca. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved, objave dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 igramo za vas. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Poje zbor RTV Beograd p. v. l5ore Simiča. 20.30 Nagrajeno delo s »ekmovanja radijskih iger v Novem Sadu. 21.30 CamUle Saint: Faeton, simfonična pesnitev. 21.40 Razpoloženjske melodije z ve'ikimj zabavnimi orkestri. 22.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in pregled sfwreda z« naslednji dan. SREDA. 31. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 Ne- kaj domačih. 6.00—6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska na- poved in obvestile. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Od plošče do plošče. 11.30 Za cicibane, 12.00 Štirje fantje «o spet prišli. 12,15 Kmetijski nasveti. 12,25 Zabaven opoldanski V'ored. 1300 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved. objava dnevnega sîKHeda in pri- reditve dneva. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Iz starejše sloven- ske umetne glasbe. 19.00 Obvestila, re- klame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Giacomo Puccini: La Bo- heme. 22.00 N'apoved časa, poročila, vremen.'ka napoved in {vregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 1. JUWIJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — me« ob 5.05—5.10 Po- ločila in dnevni koledar. 5.10—5.30 Ne- kaj domačih. 6.00—6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska na- poved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved čas«, poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Ruski tečaj za za- četnike — 21. lekcija (ponovitev). 11.15 Dve ruski popevki. 11.20 Uroš Krek: Kincert za violino ¡n orkester. 12.00 Gašper Dermota poje slovenske narodne v priredbi Tončke Maro'tove. 12.13 Kme- tijski nasveti. 12. 25 Orkestralni od- lomki iz oper. 13.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved objava dnev- nega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Zvoč- na panorama. 13.50 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesm¡ Bretislava Bakele. 19.00 Obvestila, reklame in zatiavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmj in nape- vov. 20,45 Literarni večer. 21.25 Iz ski- cirke MauTica Rav&la. 22.00 Ne^oved časa. poročila, vremenska naooved in precled sçoreda r« naslednji dan. PETER. 2. JUNIJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dne^ini koledar. 5.25—5.45 Ne- kaj domačih. 6.00—6.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska na- poved n obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 8,00 Poročila. 11.00 Melodije Iz Verdi- jevega Othella. 11.30 Cloiiek in zdrav- je (ponovitev). 11.40 Španija v plesu in pesmi. 12.00 Dalmatinske péfmi. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zabaven opol- danski spored. 12.40 Domači napevi iz- pod zelenega Pohorja. 13.00 Napoved časa, poročila, vremetiska napoved, ob- java dnevnega sporeda in prireditve dneva, 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13,30 Orgle in orglice. 13.45 Poje Ljubljanski oktet. 19.00 Obvestila, re- klame ¡(1 zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Tipke in godala, 20,15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Obraz,! iz -naše glasbene preteklosti. 20.55 Ottorino Respighi: Ptice, suita za mali orkester. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved česa. po- ročila, vremenska nanoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 3. lUNIIA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.10—5.30 Ne- kaj domačih. 6.00—6.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska na- poved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po svetu jazza. 11.30 Pionirski tednik. 11.50 Otroci iz- birajo pesmico. 12.00 Trio Avgusta Sfan-ka, 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.0(1 Napo- ved časa, poročila, vremen.ska napoved ob:ava dnevnega sporeda m prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Na nhceti . . . 13.50 Od ariie do arije. 19.00 Obvestila, rekipme in zabavna gla<^ba, 19.ЗО Radi'ski dnevnik 20.00 Tugoslovsnsk! ljudski plesi 20 ">0 Melodiie raznih dežel 21.00 7e prijeten konec tedna. 22.nn Naroted časa, poro- čila. vre'ron<;k? in pregled spo- reda za naslednji dan. fTL'J, DNE 26. MAJA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Še iiekaf domačih in tujih Požarna varnost v Bišu v Tednu požarne varnosti, ki je bil od 14. do 21. maja 1961, so zastopniki Obč. gasilske zveze obiskali tudi gasilsko društvo v Bišu. Nepričakovano so vklopili sireno, da bi se prepričali o disci- plini bišečkih gasilcev. Bil je to delavni popoldan. Vaščani, med njimi tudi člani gasilskega dru- štva, so bili vsak pri svojem delu, pretežno na oddaljenih nji- vah in v gozdovih. Glas sirene je prešinil slehernega gasilca. Cez nekaj minut so bili najbližji fantje že v uniformah pri ga- silskem domu. Takoj je bil na mestu voz s konjsko vprego; črpalka, cevi, gorivo, orodje in vse drugo potrebno je bilo bli- skovito na vozu. Gasilci so še in š0 tekali v dom, celo v delovnih oblekah so nekateri prihiteli. Prispel je tudi poveljnik s trak- torjem in prikolico, ki je last kmetijske zadruge, da bi bil pre- voz hitrejši. Ze je prevzel po- veljnik komando od podpovelj- nika, ki ga je od tega časa na- domestoval. Sicer pa pri 85 let stare mgasilskem društvu gre v takem slučaju vse v redu, če- tudi nihče posebej ne poveljuje in zapoveduje. Ko je bilo vse pripravljeno za odhod na e>ogo- rišče, je dal tajnik Obč. gasilske zvez povelje za konec preplaha. Po obisku zastopnikov Obč. gasils-ke zveze so bišečki gasilci izvršili še mokre nočne voje na štiri različne objekte. Braniti so morali osnovno šolo in učiteljski blok v Trnovski vasi, nato pa íK)gasiti požar pri kmetovalcu Petroviču v Trnovski vasi ter ohraniti ostali del strnjenega na- selja vasi. Končna naloga oa je bila, ohraniti dve zadnji hiši v Bišu. Prvi trije napadi so po- polnoma uspeli, le četrte naloge niso mogli izvršiti, ker jim je za preveliko razdalje manjkalo pri- bližno 100 m cevi. Tako in podobno se mnogokrat učijo naši gasilci. V poletnem času vadijo redno vsako drugo nedeljo. Vsi člani vestno vršijo svojo društveno dolžnost. Po- nosni so na društvo, ki je letos staro 85 let in ko v njem aktiv- no delovali že njihovi očetje in dedje. Nadalje imajo lep, popol- noma nov dom, zgrajen leta 1959, in lep društveni prapor, ki so ga v istem času dobili. Zavedajo se tudi, da so vsi ti uspehi sad nji- hovega pridnega dela in požrt- vovalnosti. Sklenili so, da bodo letos slo- vesno proslavili 85-letnico ob- stoja društva. Ob tej priložnosti bo pKxiana zgodovina društva od njegove ustanovitve do danes. Naiporna težavna je bila pot, ki jo je društvo prebredlo v 85 le- tih. Priborilo si je ročno in mo- torno brizgalko ter nov sodoben gasilski dom. Največja želja se- danjih članov pa je, nabaviti si gasilski avto, kajti v času po- žara in druge nesreče je drago- cena vsaka sekunda. Na slovesno prireditev 85-letnice društvenega obstoja, ki bo po vsej verjetnosti v mesecu avgustu, vse vljudno vabijo. Kidričevo Zdravko Turnšek V ponedeljek, 2. maja t, 1. sta bila za predsednika upravnega odbora Tovarne «linice in alu- minija »Boris Kidrič« Kidričevo tov. Zdravko Turn.šck, za pod- predsednika pa tov. Albin Tomšc. Zdravko Turnšek je že 8. leto zaposlen v tovarni. Najprej je delal kot kvalificirani ključav- ničar, potem pa kot skupinovodja v strojnih delavnicah. Ze od za- četka službovanja v Kidričevem se je udejstvoval v sindikalni or- ganizaciji in v delavskem samo- upravljanjem, v delavskem sve- tu in v upravnem odboru. Doma je iz Ločic pri Ptuju, sedaj pa živi e svojo družino v Spuhlji 68 pri Ptuju. Na delo se vozi z dvo- kolesom. Upravni odbor tovarne v Ki- dričevem bo Imel, jc pravil novo- izvoljeni predsednik, v svoji mandatni dobi precej dela okroç rekonstrukcije tovarne, zlasti pa okrog deccntralizacije dclavskc- tm upravljanja v s\rho čimboljše proizvodnje in delHve dohodka. Dosedanji predsednik uprav- nega odbora tov. Peter Go.c;ič se je zahvalil na seji upravnemu o^oru in kolektivu za vso po- moč in sodelovanje. Za zaupanje se je zahvalil novoizvoljeni pred- sednik v imenu obeh novoizvo- ljenih ter izrazil prenričanje, da bo celotni kolektiv skupno z or- gani upravljanja tudi v bodoče dosegel uspehe, zlasti če bodo tako vneto kot doslej vsi člani kolektiva in organi upravljanja izvrševali planske naloqe ob za- vesti, da delajo in gradilo boljše življenje za skupnost in tudi zase. VJ. ■ШШНШВВВ1ВВВВВИВВВВВ1 Mestni kino Ptuj predvaja od 26. do 28. maja t. 1. amerišicj barvni film »NI imena na krogli«, od 30. maja do 1. junija 1961 sovjetski film »Človekova usoda«. predvaja 27. maja t. 1. angleški barvni film »Nepričakovana lju- bezen«; 31. maja t. 1. ameriški film »Svatbeno kosilo«, predvaja 28, maja t. 1. francosko- italijariski barvni film »Parižan- ka«. Lunine spremembe In vremenska napoved Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 27. maja do 4. junija 1961 Polna luna bo dne 30. maja 1961 ob 5,38 uri. Med 28. in 29. majem nevihta z dežjem, ostali čas lepo vreme. Prvega junija zjutraj še nevarnost slane. Meieorii - glasniki ži^lfenfa Vprašanje, ali se je življenje razvilo še kje v vesolju in kako se je razvilo, če se je, je človeka zanimalo že od prvih pogledov k zvezdam in že po prvih spozna- njih osnovnih resnic astronomije. Danes, na današnji stopnji razvo- ja znanosti in tehnike, ko si je človek vsaj medplanetarni prostor že precej približal, se nam zdi rešitev te davne uganke že precej otiplivejša; toda doba vesoljskih poletov je še pred nami, zato še vedno ne moremo računati na neposredna odkritja s tem v zve- zi. Znanstvenikom, ki se ukvar- jajo s tem vprašanjem, ostajajo na voljo tri možnosti, s katerimi se skušajo prebiti do cilja; vse tri možnosti pa še vedno temeljijo na posrednih raziskavah in — ve- čidel — na teoretičnih razglablja- njih. Prvi način, s katerim skušajo znanstveniki razrešiti uganko raz- voja življenja v vesolju, temelji na logiki in verjetnostnem raču- nu. Velikanski teleskopi — bodisi optični alj pa najnovejši radiote- leskopi — so človeku odkrili re- snico, da je v vesolju še sto in sto milijard takšnih zvezd, kot je naše Sonce, se pravi zvezd, ki jih obkrožajo planeti podobni tudi naši Zemlji. Logični sklep, ki sle- di iz tega, je, da je v vesolju vsaj 100 milijard planetov, na katerih se je — v podobnih okoliščinah kot na Zemlji — lahko razvilo ži- vl,ienje. DrugI način pa je »lov« na mo- rebitne radijske signale, ki nam jih morda že dolgo pošiljajo od nekod iz vesolja razumna bitja, da bi s z nami sporazumela (prav- zaprav bi bolje povedali: da bi se sporazumela s kakšnimi drugimi bitji v vesolju, saj ne vedo za nas, prav tako kot mi ne zanje). To je glavna zamisel presenetljivega ameriškega »Projekta OZMA«, ki ga je v začetku lanskega leta za- čel izvajati kalifornijski astronom estonskega porekla dr. Otto Stru- ve — toda za sedaj še brez uspe- ha. Tretji nač n, ki ima v zadnjem času več zagovornikov med astro- nomi, pa temelji na proučevanju metecrjev — natančneje poveda- no: meteoritov. Kaže, da si od tega načina zares lahko največ obetamo. Letos konec marca so trije ameriški kemiki, ki so se -otili obsežnih raziskav v tei smeri, povzroč li v svetu pravcato senza- cijo. ker so spore čili nič več-in nič manj kct to, da jim je uspelo najti — »materialne doke.ze da je življenje tudi drugod v vesolju vsaj obstajalo, če ne obstaja še danes!« Kaj jim je usipe'o od- kriti? Ti trije kemiki — dr. B. Nagy, dr. D. Hennessy ^n dr. W. Men- schein — so se svojega posla lo- tili na osnovi nekatenh logičnih sklepov : Če ve ja jo hipcteze astrofia- kov, češ da so meteorji nekakšne razbitine, okru.ški, ki so nastali kdo ve kdaj pri mogočnih vesolj- ,kih ekspkzijah m trčenjih — vse to v obdobju, ko .ie btlo ve- solje še »mlado« — potem bi s proučevanjem teh ckruškov lahko odkrili vrsto resniC o veselju. Z ugotavljanjem njihovega sestava bi lahko natanko ugctcvili, iz če- sa—se pravi iz kakšnih snovi — so bila nebesna te.esa, ki so bila uničena pr. teh eksplozijah in trčenih. Ako bi v katerem od meteorjev našli snovi organskega | pcrekla, bi bilo to zanesljiv do- kaz, da se je na tistem uničenem kozmičnem telesu nekdaj razvilo življenje. Na osnovi takšnih razglabljanj so se amerišk. kemiki loti'í svojih raziskav. Proučili so vrsto mete- oritov, ki so padli na Zemljo in ki so danes večidel shranjeni po vseh mogočih muzejih. Pni analizi nekega meteorita, ki je 1&64. leta padel nekje v Franc ji, so našli v n.jegovem jedru (in ne na površi- ni) sncvi. ki so lahko samo or- ganskega porekla! ^ Povedati moramo, da je že nji- hov sonarodnjak — biokemik dr. Mel'vtn Calvin — lani odkril v drugih meteoritih podobne sncvi. Teda dr. Ca,Ivin je odkrl pri tem samo tako imenovane prabiotske snovi — se pravi snovi, ki sodelu- .jejo pri procesih naetanka ž i vije- n.ja, ne pa pri življenju samem. Pri novem odkritju pa gre za ne- kaj povsem drugega — za prave organske sncvi, ki lahko izvirajo samo od ž vih organizmov v pra- vem fxrmenu besede. Te .snovi so tako imenovani pa- rafinski cgiljikovodiki. Na Zeml.ii jih ne.jdenK) v kameninah organ- skega porekla, tja pa zaidejo ta- ko, da rastlina — katere sestavn del so biili parafinski ogljikovodi- ki — ovene ali odmre in se potem razkroji, njene sestavine pa po- tem pre«de.jo v sestaiv kamenin. In teko naj si razlagamo navzoč- nost teh .snov v meteoritih? Vse- kakor tako, da si mislimo — če upoštevamo že omen.jeno hijXìte- zo o nastanku meteorjev — dasè je na kozmeti'čnem telesu, iz ka- terega je nastal tisti meteorit, nekoč razvilo življenje! Naše zdravje Med črevesnimi zajedavci človeškem telesu so poleg črvič- kov in trakulj posebnega pomena gliste predvsem zaradi svoje raz- širjenosti. Računa se namreč, da je tretjina ali celo četrtina vseh ljudi glistava. Dorasla glista. 15 do 20 centi- metrov dolga, deževniku podobna žival, živi največkrat v tankem črevesu človeka. Samica leže na dan do 200.000 jajčec, le-te se izločajo z blatom. Tako pridejo pri gnojenju v zemljo, kjer se za teden dni ali dva razvije iz na- vadnega jajčeca v jajčece z li- činko. Če pridejo taka jajčeca z ličin- kami, n. pr. z uživanjem neza- dosti očiščene solate v človeško črevo, se tu razvijajo dalje: se prebijejo skozi črevesno steno in pridejo po 1<ГУ1 v jetra in v plju- ča; tod se levijo prvič. Sedaj 1 do 2 cm velike ličinke potujejo skozi pljuča po sapnicah in po sapniku navzgor do žrela, kjer jih človek s slino požre; tako pridejo spet v črevo. Tod se razvijejo v enem ali v dveh mesecih v spolno zrele zajedavce. Njihov obtok je končan. Ni bilo lahko zasledovati to razvojno pot. Znanstveniki so de- lali vrsto poskusov na živalih in v nekaterih primerih tudi na last- nem telesu. Junaški je pKJskus, ki ga je napravil Japonec KOINO na samem sebi: pogoltnil je 2000 li- čink, da bi raziskoval njihovo pot. Pri tem je življenjsko nevarno zbolel. Nadloga z navadno človeško glisto je posebno huda v vojni in v p>ovojnih letih. Ljudje izkori- stijo vsak košček zemlje za na- sad zelenjave in ga gnojijo s člo- veškimi odpadki. Posebno nevar- no je »naglavno gnojenje«, pri čemer zlivajo gnojnico na rastli- nice solate in zelenjave. V tem tičijo p>oglavitni izviri okužbe. Zbolijo predvsem majhni otroci, saj vtaknejo tudi vse, kar jim pr:de pod roke v usta, in pa tisti, ki se hranijo s surovo hrano. Jajčece z glistino ličinko je ne- verjetno odporno. Zavarovano je zoper kisline, luge in mraz; le segrevanje do 6Ò ali 70 stopinj ne prenese. Zatiranje glist se začenja s tem, da surova jedila zauživamo le po temeljitem čiščenju. Zelo važno je nadalje ogledovanje bla- ta, da kolikor mogoče ob pravem času zapazimo gliste v njem. Navadna človeška glista lahko sproži najbolj različne pojave: bledo barvo obraza, čmoto pod očmi, neješčnost in menjaje z njo spet hud občutek lakote. Ker se glista rada zarine v ozke odprtine, kakor jih imajo žilčni vodi in slepič, se pojavljajo žolčne kolike in bolečine v slepiču. Posebno ne- varno pa je tedaj, če se gliste zvijejo v klobčiče. Kaj lahko za- prejo črevo, kar je vedno nevarno za življenje. Število glist je od primera do primera različno. Lahko je v čre- vesju ena sama glista; di-ugič zo- pet naletimo na 2000 glist. Za zdravljenje glistavosti ima- mo danes celo kopico dobrih zdravil. Prir. po dr. Kirchu MLSTNI MUZLÙJ V PTUJU PRIREJA muzelske ure V njih želi v poljudni obliki sezinaniti udeležence s posa- meznimi oddefki in delom v njih. Prijavljajte se upravi muzeja Uspela prireditev na Gomili v nedeljo, 13. maja, so na iz- letniško-turistični ix)stojanki Gomila v Slov. goricah člani prosvetnega društva iz Bučkovec pred približno 1000 gledalci-iz- letniki uspešno uprizorili »Prle- ško gostüvanje« in to na pro- stem, ob razglednem stolpu. Podobne kulturne prireditve bi na Gomili bile vedno dobrodošle, ne samo za daljne izletnike, tem- več tudi za domače prebivalstvo. Zato bi naj odbor TD Gomila po- skrbel za kaj takega še večkrat. Na Gomili je sicer tudi drugače zelo lepo in ljudje vedno radi pridejo na sleherno vabilo, zla- sti, če je lepo vreme in pot. Prav zaradi tega, da bo na Gomili vedno pestro in zabavno, kaže odboru TD, da se res oprime ne- česa takega, kar bo gostom všeč. Člani TD resno čutijo pomanj- kanje prostora, kjer bi se lahko gostom nudilo kaj več in kaj udobnejšega; to predvsem v času, ko je na Gomili slabo vreme. Takrat morajo gostje prezgodaj iz Gomile ali pa so mokri. Upajmo, da bo članom TD uspe- lo, čimprej postaviti provizorno poslopje, ki so ga že začeli gra- diti, čeprav brez večjega zneska denarja. V kolikor bi na Gomili imeli kak primeren lokal in boljšo cesto, kjer bi bila možna vožnja tudi ob slabem vremenu ter ne- kaj manjkajočih naprav, bi iz- letnikov najbrž nikoli ne zmanj- kalo. Primerno bi tudi bilo, če bi v okolici stolpa zasadili kakšno okrasno grmičevje in cvetje ali kaj drugega, kar bi vso okolico še bolj poživelo in olepšalo. Ne bi bilo pravilno, če bi se v tem pKJgledu zanašali samo na člane TD. To naj bi bilo tudi skrb vseh domačinov in nepo- sredne okolice! Ne smemo po- zabiti starega pravila ali gesla, ki pravi: Naša okolica — naše ogledalo! Vsekakor se bo letos na Go- mili še marsikaj spremenilo, ker nameravajo izvesti več turistič- nih programov, med njimi osred- njo proslavo 20. obletnice vstaje jugoslovanskega ljudstva, zdru- ženo s proslavo 15. obletnice ustanovitve TD Gomila. Zato bo- mo imeli še lepe možnosti, zape- ljati se v naravo in se zabavati na višinski razgledni in son^i točki ob pristni domači kapljici, ki jo bo odslej vedno dovolj na Gomili. Jože Bezjaik Peš čez Afriko Pred nedavnim sta dva mla- dinca iz Južne Afrike — 25-letni Joek Sholomar in njegova 23-let- na prijateljica Joy Koch — od- šla F>eš iz Johannesburga čez afriški kontinent v London. Za ta px)dvig sta rabila tri leta. Lahko pa si čestitata, da jima je šlo po sreči, da sta se često rešila iz smrtne nevarnosti. Računala sta, da je pot nevarna, toda bilo je hujše kot sta predvidevala. Mali šotor, spalna vreča, pečka na špirit in dva lonca, to je bilo njuno imetje. Naveličala sta se dela v kontorju in sta hotela vi- deti svet, ker pa ni bilo dovolj denarja, sta šla peš. Časniki so ■pisali o njuni avanturi. Nekoč sta zašla v neki goščavi. Pet dni obkrožena od levov in leopardov sta morala jesti to kar sta našla, pa četudi bi bila hrana strupena. Neke noči sta se pre- budila, ko so ju napadle velike mravlje. Da bi se jih osvobodila, sta skočila v nekaj metrov odda- ljeno reko, ki je bila polna kro- kodilov. Ti pa se niso zmenili za človeka, toda mravelj se le nista znebila. Ni kazalo drugo, kot se namazati z blatom in peskom in na ta način sta pregnala požrešne mravlje. Potem pa so nastopile komplikacije z izpuščaji, povzro- čenimi od strupenih živali. Drugič se je ponoči p>rebiidil Jack, ker ga je nekaj težilo na prsih. Nestrpno je pričakoval jutra in ob svitu z grozo op>azil na sebi veliko kačo. Ni se upal ganiti, ker bi lahko bil vsak gib isoden. Čez nekaj časa — zdelo se mu je cela večnost — se je kačai mmo odplazila. V teku tri- letnega potovanja sta hotela čim bolj spoznati tuje dežel«. V divjih predelih in pragozdovih Afrflie se radovednost ne da z lahkoto ute- šiti. Nekoč je Jack hotel videti notran,jost ugiaslega ognjenik«. Spustil se je z vrvjo v globino 15 metrov. Vrv se je pretrgala ki padel še 15 metrov nakar je ob- visel na robu neke skrile. Ž naj- večjim naporom in v popolni te- mi se mu je uspelo rešiti. Joy, ki je stala zunaj, mu ni mogla po- magati. V Južni Jordaniji sta pogosto srečala trgovce s sužnji. Ti trgovci so 'kazali veliko zanima- nje za lep>o blondinko ter mu po- nujali za njo do 2000 dolarjev. Kajpada sta se potrudila čimprej zapustiti to p>okrajino. V Izraelu so bile nove težave. Tam so oba zaprli kot špijona, ker niso ho- teli verjeti, da gresta peš iz Jo- hannesburga v London. Posrečilo jima je pobegniti in se vkrcati na ladjo, ki je bila namenjena v Ge- novo v Italiji. Tam se je končaj najzanimivejši del poti. Preko Francije sta prišle v Anglijo. Če tudi so jima prerokovali, da ju bodo požrle divje živaili se to ni zgodilo. Vsekakor se jima rdi ta a'/an- tura vredna treh l«t in dvajset parov čevljev. Po »1. P.« iz Esperanta J. D. Kmet repo - škof kopuna Kaj so .jedli in ponekod še da- nes jedo slovenski kmetje. — V vzhodnih predelih s.ovenske zem- lje (v Prekmurju, na Murskem ix>iju in v Slovenskih goricah) pridelujejo precej žita, zato po- jedo v teh krajih mnogo kruha in jKKiač. Kraj. proti zahodu, za- čenši s Ptujskim poi jem in potem skoraj v vsej Sloveniji, pridelajo mnogo okopavin, zlasti krompirja, žita pa le slabše vrste. Tu je krompir tudi po dvakrat na dan na mizi. V alpskem področju za- užijemo ljudje z.asti mnogo mleka m s.ra, kar jim daje živinoreja. V zahodni Sloveniji, zlasti na Pri- morskem, je koruza glavni pri- delek. Iz koruzne kuhajo tu po- lento, ki je glavna hrana in jim nadomešča celo kruh. V drugih krajih pa kuhajo žgance; ti so ponekod koruzni, pa tudi pšenič- ni all ajdovi. V velikem delu Do- lenjske, Notranjske, Bele in Suhe Krajine pa je zemlja tako skopa, da daje ljudem le zasilno hrano. Glavni kmečki obroki so trije: kosi,o, .južina in večerja. Kosilo pravijo v nekaterih krajih zajtrku, ker so ga dajali zjutraj koscem. 0[X)ldanski obed se imenuje tudi južina, zvečer pa .je večerja. Med temi glavnimi obroki sta navadna še dva manjša, name- njena zlasti delavcem in d'oma- čim pos om: dopoldne je pred- poldnica, popoldne pa mala južv- na ali malica. Kmetje nad Gorn.>im gradom kósijo zelo zgodaj žgance z mle- kom ali kislim zemljem, nato pa krompirjevo juho. Trentarji jedo poleg zelja, repe al; skutne juhe za kosi.o polento, zabeljeno z za- seke. Za južino jedo v Beli kra- .jini ječmenovo kašo s korenjem, potem kislo zelje ali repo in krompir v obilicah. Na Dravskem polju je v navadi za obed pšenič- na ali koruzna juha. potem pa solata in krompir. Prav dober je cbed okrcKj Središča. Tu jedo ob navadnih dneh zelje. repo. solato, juho, meso, cvetjé ali ka'ko moč- nato jed. Za predpnldn co ali f>o- po.dansko južino dajejo na kme- tih kruh in .jabolčnik ali pa mle- ko in suho sadje. V vinorcdnih krajih dobe kopači za malo juži- no vino rn kruh s čebulo. V revnejših krajih jedo ves dan isto jed. na pamer na Pivk., kjer ima.jo trikrat na dan žgance ali močnik. Ob nedel.iah in ob raznih praz- nikih jedo na kmetih tudi meso. So pa kraii na Slovenskem, kjer jedo meso le po dvakrat, tnkrat na leto. Večerja pri Presečnikovth na Jelovem brdu (odlomek ilz Tav- čarjevega »Cvetja v jeseni«): Stemnilo se je. Pos i .so začeli cepati v hišo in naenkrat .je bila miza zasedena. Gospodinja je hi- tela рк) večerjo. Najprej se je pred nas posta- vila velika skleda celega krompir- .ja, fz katere se je mogočno ka- dilo. Mati Barba je na mizx» za druž no natrosila velik kup .soli, za naju z gospodarjem pa manj- šega. Sad zemlje smo jema'i iz sklede, ga solili in .jedli. Ko sta bila v posodi zadnja dva kosa, ju je pograbil hlapec Danijel, rekoč: »Ostati ne sme nič!« Nato .je prišel na vrsto .sok, v katerega je vrgla gospodinja ve- liko kepo rumenega masla. Vsak je dobil leseno žlico in skupno smo zajemal pridno in z vnemo. Tu in tam je Liza zavpila nad Dani.jelom: »Ne lovi samo štruk- Ijev!« Pa hla.pče se ni dosti brigalo za karan.je. Ko je bilo le še malo v •skledi, je to k .sebi potegnil, re- žeč .se: »Da ne bo mati mislila, da slabo kuha!« Kaj je jedla gospoda pred 500 leti. Proti koncu XV. stoletja j« po naročilu oglejskega patrarhâ potoval po slovenskih krajih škof- vizitator in povsod tam, kjer jé bilo treba, pcsvečaJ cerkve, bitu- mai in pregledal cerkveno gos{>o- darstvo. Škofa so poveod po žup- niščih, samostanih in gradovih svečano spre.T€li in priredil njemu in njegorvemu spremstvu sijajn« po.iedrne. Eden od škofovih spremljeval- cev, Santonino po imenu, nam v svo.iih spominih precei natančno opitsuje te gostije. Večerja v Bekštajnu: Pri večer,ii je g'O&pa Omelij» sedela med Santontnom in koro- škim ardiakonom. Kot prva jed sta prišla na mizo dva pitana ko- puna, v lastnem soku diišena. Ta- ko mastna sta bila, da je bilo ko- maj na.jti kosti. Sledil .je zajec s pečenimi p ščanoi in govejo led- vično pečenko, potem repa s sla- nino, ki je zelo ugajala. Četrta jed je hilo meso mladega medve- da v prpro\i omakr'. peta kolači iz ja.jc in mleka, v p>onvi pečeni, z žafranom barvani ter s svinjsko mast.jo in začimbami zftbe'jeni in politi, nato za.jčje me.so, ia»r«ti- na in kurja jetrca, kuhano v juhi IZ krvi', s kfsom in začimbami po- mešano; zaradi barve so to jed imenovali »meso v temi«. Kot sedma jed je pr šla na mizo kaSa v mastni meseni juhi, na njej pa tolete prepelice. Za zaključek pa so nam prinesli še skledo smeta- ne, ki ie bila pravi oblizek za vs«, zlasti za .škofa, ki si j« prvi in dobro postregel. Santonino nam opisuj« sé več taikiih večer j in obedov. Povsod so se trudili, da bi bil škof po- .strežen z na.iibcJ.jšimi. izbranimi jedili. N. K. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 26. MAJÄ 196Î Oestftarno Na zagrehškf farmacevtski fa- kulteti je promovirala KREUTZ BREDA iz Ptuja. Iskreno česti- tajo kolegice in kolegi. PRODAM K0SN.70 SENA. Malek, Nova vas 26, E4uj. PRODAM HIŠO IN 45 AROV TRAVNIKA. Vprašajte v Zg. Hajdini 54. MALO RABLJEN MOPED »COLI- BRI« prodam po zelo ugodni ceni. Draženci 49. PRODAM 1 HA NJIVE v centru Sel. Naslov v upravi. HigNO POMOČNICO (zdravo dekle ali žensko) za vsa hišna dela vključno kuhanja išče mala družina brez otrok. Last- na soba in socialno zavarova- nje. Ponudbe Zori Vlšoševič, Zagreb II., Kvaternikova 59. NEKVALIFICIRANEGA DELAV- CA, vojaščine prostega, sprej- me vulkanizer. Korošec Ivan, Breg, Ptuj. Razpis Komisija za \jsliižben.ske zade- ve pri Občinskem ljudskem od- boru Ptuj razpisuje prosta me- sta tajnikov (tajnic) na sledečih osnovnih šolah: 1. KIDRIČEVO 2. DESTERNIK 3. »FRANC OSOJNTK«, Ptuj, Ljutomerska c. 4. MARKOVCI Pogoj: nepopolna srednja šola, obvladanje strojepisja in znanje računovodskih poslov. í^rednost imajo osebe s strojepisnim te- čajem in daijšo prakso v raču- novodstvu. Prošnje z izčrpnim življenje- pisom in z navedbo dosedanjih zaposlitev, kolkovane s 50 din državne takse in priloženim šol- skim spričevalom naj vložijo kandidati pri Občinskem ljud- skem odboru Ptuj. Razpis velja 15 dni po objavi. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Ptuj Hoifomet pri Veiilci Nedelji V nedel.io. 21. maja, je bil pri Veliki Nedeiljii rokcmetni turnir. Sodelovali so pripadniki Partizana iz Ormoža. Velike Nedeúje in Go- r šni ce. Najprej so se pomerile med se- boi mladinke. Teđcrme so bile na precej visoki ravni, žal pa so sod- niki z vč'aisdh nerazum'-jivimi od- ločitvami kverili razpoloženje med igralkami: :n gledalci, ReTniltarti so bili: Gorišnica : Ormož 4:3, Or- mož : Velika Nedelja 4:2 in Go- rišnica : Ormož 12:1. Gorišničan- ke so bile od drugih dveh ekip za razred bol.ie in so imele v svo- jih vrsta-h najboljšo igralko m streilko turnirja Terezijo Bratušo z 11 goli. Med drugimi sta se po svoji igri odilikovali tudi Skoliber (Ormož) in Narat (Gorišnica). V tekmi članov sta se pomerili eikipi iz Gori šnice in Ormcža. Po živahni igri je zmagalo pomlaje- no, toda nekolriko okrepljeno mo- štvo Gorišntce z rezu tatom 10^8 (2:6). — Pionirji iz Ormoža pa so premag<îli vrstnike iz Velike Ne- delje z 12:8. Organizacijia .je b'a dobra, -ače ŠAH Brzopotezni turnir Šaho'.^kega društva Ptuj se .јг kcnčal z zme- go Brasa Milana, ki je nabral 12 točk. Slede: Majceno^č in Fijan, Pešl. Zupančič, Kavčič itd. Delovni i(oiei(tivl - državljani! Osnovna organ zaci.ja Rdečeg a križa v Ptuju daje na vpogled uspehe nabiralne akcije v dcbro voljnih Dn.s)>evkih in krvodajalcih :z prvega dela obračuna. Akcija je bila izvedena v tednu Rdečega križa pod geslom: »Tvoja kri je potrebna bolnemu tovarišu.« — Uspehi £o bili nas'.ednj : Vsem navedemm grspodarski m organizacijam, zavodom, usta- novam in organizacijam v imenu pcmoo potrebnih zrekamo svojo zahvalo za razumevanje. Kdektivcm. ki so se v akci.ji izredno po- kazali, se lepo žahva ju.iemo. Hkrati pričakujemo cdziv cnh ko- lektivov. ki še niso sestavili obračuna. JUGOSLOVANSKI RDEČI KRIŽ, OSNOVNA ORGANIZACIJA PTUJ Brez tablet ni živijenja ... »Brez alkohola ali pomirjevalnih tableit F>ostaja živijen.je moderne- ga človeka v atomski dobi neznos- no,« je izjavil znani britanski zdravnik dr. B. G. B. Lucas na nekem predavanju pred kraljev- skim higienskim inštitutom. Britanski specialist za aneste- zi.io je !iz.jevil, da smo v zadnjih petih d'eset]et.iiih sicer zabeležili precejšen padec portrošnje alko^ hola^ zato pa je poraba pomirje- vai'inih tablet dosegla »fantastične višine krajši cdplačilni rok, — ki ponudijo več.jo obrestno mero, — Iki ponud.^jo več.jil delež lastne udeležbe, — predvsem pa tisti, ki pustijo v ptujski občini stanova- nje zaradi selitve v svojo hišo. 8. Izid natečaja bo ob.javl.jen na oglasni deski ObLO Ptuj, prosilci pa bodo obveščeni pismeno. 9. Prosilci, ki so že vPožili prošn.je za posojilo pri KB Ptuj ali pri Občinskem ljudskem «dboru Ptuj, naj .jih dvignejo in opremijo v smislu točke 5 tega natečaja, ker .jifi sicer ne bomo upoštevali. PTUJ, dne 26. maj^ 196Í. OBČINSKI STANOVANJSKI SKLAD PTUJ Delavski svet trgowsikega podjetja »SADJAR«, PTUJ Razpisuje mesto sekretarja podjetja. Pogoji: popcüne.' sc0di>j.a šola s 5-îetno prakso v gospo- darstvu. Nastop službe takoj ali po dogowru. Prejemki po pra- vilniku o delitvi doáioidka v pod- jet ju. Hišni sveti - pOEor! Stanovanjska skupncst Ptuj ustanavlja SERVIS za obrtne us'.uge, ki so Dotrebne Dri vzdrževanju zgradb. Servis bo zvrševal vsa zidarska, vodoinstalaterska in elektroinstalater- ska popravila. Vsako naročilo bo kval.tetno in hitro izvršeno DO ugodni ceni in v največje zadovoljstvo narcčnika. Naro- čila spre.iema Stanovan.jska skupnost Ptuj. Gospodinje - pOEor! Poslužu.ite se uslug Pralnice in čistilnice, k. vam po zelo ugcdm ceni opere perilo, očisti vsako obleko, plašč itd. ter vas s tem razbremeni napornega dela. Se Driporoča PRALNICA IN ČISTILNICA PTUJ, SLOVENSKI TRG 9. Obveščamo gospodinje, da smo ustanovili v Ptuju gospodinjski servis Gospodinjske pomočnice n ašega servisa obiskujejo po na- ročilu gospodinje ter oprav 1 jajo gospodinjska dela za pri- memo odškodnino. Naročila sprejema Stanova njska skupnost Ptuj, vsak dan do 14. ure pismeno ali telefon ično na štev. 20 interno 267. RAZPIS Komisija za imenovanje di rektorjev pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj podaljšuje razpis delovnega mesta direktorja KZ Cirkulane-Zavrč do 10. ju- nijai 1961. Razpis je bil ob javljen v »E^tujskem tedniku« dne 20. aprila 1961. Komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO Ptuj ŠPORT Judo tečaj Judo sekcija pri ŠD Drava v Ptuju razpisuje novi tečaj. Prija- ve se bodo sprejemale na prvem vabljenem dnevu, ki bo v torek in sredo, dne 30. in 31. 5. 1961 in sicer : za pionirje v torek, od 17. do 18. ure, za mladince v torek, od 18. do Î9.30 ure, za starejše člane v torek cd 19.30 do 20.30, in za ženske (ne glede na starost), v sredo, od 17.30 do 19. ure, v gimnazijski telovadnici v Ptuju. F^i slednjih se bo glede na želje lahko delil tečaj za starejše in mlajše. Za vse pa velja, da se. bo- do termini treningov dogovorili v okviru objektivnih možnosti. Te- čaj vseh skupin bo pod najbolj- šim strokovnim vodstvom. Pri tem pa bodo posamezne tečaje od časa do časa obiskali najbolj znani predstavnik tega športa v Slove- niji. Ob razpisi.1 tega tečaja bi bilo naglasiti, da pomeni judo — ka- kor vsak drug šport — vadbo te- lesa in duha. Toda, med tem ko so marsikatere športne panoge starejšim nedostopne, je judo do- stopen vsakomur, do najvišjih let. Na .Japonskem živi nosilec 10. mojstrskega pasu (nosilec tako rekoč najvišjega mojstrskega pa- su, ki ga je kdo in ga še posedu- je), pri svojih 80 letih še vedno čil in zdrav goji ta šport. Ni dvo- ma, da je šport potreben kot vsakdanja hrana vsakomur, ter povečuje človekove delovne spo- sobnosti Priporočljiv pa je tudi judo ostalim aktivnim športni- kom zlasti v mrtvi, to je zimski sezoni, ker predstavlja odličen dopolnilni šport, ki ga zahtevajo vse ostale športne zvrsti. Judo pa ne zahteva nikake druge dopolnit- ve, ker je sam dopolnitev, pa hkrati vendar samostojen šport. Judo razvija vztrajnost in vzdr- Judo razvija vztrajnost in vzdrž- Judo razvija vztrajnost in vzdrž- ljivost in odločnost z uvežbanjem najtežjih prvin za vsestransko razgibavanje in ogrevanje telesa in psihično koncentracijo, s čimer krepi telo in razvija izreden re- fleks in orientacijo v prostoru. S tem pa pomaga človeku, da pre- maguje težave in ovire pri delu, učenju in v življenju. Želimo, da bi ta šport pitegnil čim več mla- dine in ostalih ljudi ne glede na starost in spol.. Odbor Korak bliže h končni zmagi Drava : Partizan (Koper) 7:6 (2:3) z nedeljsko zmago si je Drava praktično že skoraj priborila na- slov republiškega prvaka. Tekma proti Partizanu je bila sicer pre- cej slaibe, vendiair so v nekaterih trenutkih dekleta pokazala, da vedo igrati. Upamo, da bodo iz preostal'ih d-veh tekem dobile 2 točki, kar bi jim zadostovalo. Prvi polčas sta bili obe moštvi izenačen, v začetku drugega pa so Ptujčanke zaigra.e zelo lepo in p:vedle že s 6:3 in 7:4. Na koncu so pa predvsem zaradi slabih me- njav skoraj za:pravile svoje vod- stvo. Najboljši igralki sta bili Ko- renjak in Siila k. Sodnik Levstik iz Maribora je cpravil svojo nalogo zelo dobro. Drava II. : MTT (ženslčinsko prvenstvo je bilo orger.izirano v obUki turnirja, ki so se ga udeležile ekipe šestih šol iz območ.iQ občine Ptuj. Po lanskem ligaškem tekmovanju so se letos odločili za napomejši, vendar pr pravnejši način tekmo- vanja. Vse tekme so ble zanimive in na precei visoki tehnični ravni. Značilno za pionirje in pionirke pa .je bi o, da so se mcstva raz- delila v dve zelo izenacenó skupi- ni. РГ| pionirjih so pripra-vili naj- večje presenečen.je učenci breške osemletke, ki so le zaradi slabe golrazlike izgubili naslov prvaka. Zmagala je favorizrana ekipa Ptuj L, medtem ko so igralci Go- ri šnice razočarali. Pri pionirkah .je nepričakovano zmagal Ptuj II.. predvsem po za- slugi odlične Šilakove. POVRTNINA: čebula 120, grah 180, krompir 18, krom'pkir novi 120. kolera'ba 100, kumare 300, mlado korenje 100, peteršilj 100, por 50, česen 170, solata v glavah 50, špinača 100. SADJE IN SADEŽI: češnje 70 do 100, sveže gobe 200—300, sičke 100, jabolka 70—100. vïtne jagode 550. ŽITARICE IN MLEVSKI I23DED- KI: koruza 30—40, ajdova moka 60, -Fwoso 80, koruzni zdrob 50. MLEKO IN MLEČNI IZDELKK surovo maslo 600—700, smetana 200, sir 120. PERUTNINA IN JAJCA: jajca 17—18, piščanci 500—800, kokoši 500—700. MAŠČOBE: zaseke 300. SADIKE: zelje 1. karii.iola 3, paradižnik 5, paprika 5, ohrovt 1. Osebna kronilca NA MATIČNEM OBMOČJU PTUJ RODILE SO: Emeršič ■ Elizabeta, Ha.idina 115 — Mirana; Medved Neža, Sestrže 78 — Dragico; Se- ver Kristina, Tmcvci 44 — Mila- na; PloM Elizabeta, Strejanci 5 — Franca; Hrženjak Katarina. Go- renjski vrh 9 — Marto; Čuš Neža, Domava 8 — Dragico; Hedl .♦ni- ca, Mestni vrh 108 — Majdo. Fuks Jožica, Rogoznica 62 — Dragico; Mlakar Roza, Spuhl.ja 20 — Alojza, Marijo; Repič Angela, Sp. Velov- lak 37 — Mílqna; Javemik Aloj- zija, Cirkovoi 48 — Marjeto; Ko- sedner Marija, Gregorčičev dre- vored — Borisa; Vidovič Juli jaw na. Velika Vamica — Ivanko; Gaj- šek Terezija. Sveča 10 — Antona; Petek Štefanija, Grajena 33 — dečka; Popič Sonja. Rabeljčja vas št. 5 — Darko; Selinšek Katarina, Pobrežje 64 — Jožefa; Krajne Jožica. Apače 121 — Darinko; Na- past Olga, Gregorčičev drevored 1 — Ksenii.jo; S moling er Marija, Dra- vin.jski vrh 50 — Ireno; Horvat Katarina, Lancova ves 75 — Jo- žico; Kiselak Danica, Prešernova št. 29 — Danila, POROKI: Bezjak Alojz, Spuh- [ja 3, in Kram;berger Elizabeta, Štukr 25; Zupanič Anton, Nji ven- ce 21, in Novak Ane, Štuki 30. Nesreča nikdar ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali .se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Vrhovšek Otmar, Popovci 18 — nekdo ga je napadel in .mu poško- doval glavo; Jurgec Vinko, Med- ribnik 8 — padel je s kolesa in si poškodoval trebuh; Kolarič Franc, Podvinci 29 — padel je s kolesa in si poškodoval desno nogo; Bez- jak Jože, Gajevci 26 — z žago si je poškodoval desno roko; Fras Franc, Cirkovce 68 — padel je z mopeda in si poškodoval desno nogo; Skok Štefan, Ptuj, Selska la — z nožem se je vrezal v levo roko; Bunjko Marjan, Vojnovec 25 — ргј prometni nesreči si je po- škodoval levo nogo; Štrucl Stanko, Pobrežje 152 — nekdo ga je napadel in mu z no- žem poškodoval trebuh; Štager Liza, Sodinci 43 — padla je in si poškodovala desno roko; Janežič Anton, Štuki 23 — s katranom se je opekel po telesu; Sovič Marija, Mihovci 62 — padla je in sj po- škodovala glavo; Štrumberger An- ton, Gradišča 90 — padel je z av- tomobila in si poškodoval desno nogo; Pavič Josip, Vukašj 25 — pri delu si je poškodoval s stro- jem desno roko; Šegula Franc, Domava 51 — na steklu si je poškodoval obe roki; Vodušek Ma- rija, Strmcc 17 — hlod je padel na njo in ji poškodoval prsnj koš; Venta Janez, Formin 11 — podrla ga je krava in mu poškodovala desno nogo in roko; Zoreč Slavko, Kidričevo 12 — potisnil jc desno nogo v kolo; Cernila Jože, Po- brežje 54 — padel je in si poško- doval levo nogo; Klaneček Alojz, Ptuj, Poljska 6 — padel je in si poškodoval glavo; Majcen Viktor, Savci 32 — pri streljanju s smod- nikom si je poškodoval levo nogo; Šegula Sonja, Dražencj 40 — pa- dla je z avtomobila in si poško- dovala glavo in ključnico; Bambo- lee Alojzija, Vičanci 50 — vrezala se Je na srpu v levo roko. Popravek v številki 18/61 našega lista je prišlo pri objavi bilanc trgov- skega podjetja »Vrba«, Ptuj in obrata KPPZ »Mesnine«, Ptuj na šesti strani do pomote: objavlje- na bilanca trgovskega podjetja »Vrba«, Ptuj je bilanca za leto 1960 in ne za leto 1959, kakor je v objavi navedeno, medtem ko je bilanca obrata KPPZ »Mesni- ne«, Ptuj bilanca za leto 1959 in ne za leto 1960, kakor je pomo- toma navedeno. Prosimo bralce, da oprostijo navedenima naipaika- ma, ki sta nastali po zaslugi ti- skarskega škrata.