Donatella Ruttar Pimorka meseca Veliko ljudi na razstavi o prvi vojni v Trnovci Marina Julia vse bolj priljubljena plaža Primorski št. 188 (20.816) leto LXIX. Tudi moj nono je streljal v zrak SandorTence Na odprtju razstave o prvi svetovni vojni v galeriji Škerk v Trnovci sem se spomnil svojega nonota Angela. Tudi on, kot mnogi Križani in prebivalci okoliških vasi, je bil leta 1914 vpoklican v 97. cesarski pehotni polk, s katerim se je bojeval najprej v Galiciji, nato na Krasu, v okolici Doberdoba. Kot otrok sem ga večkrat vprašal, koliko sovražnikov (prej Rusov in nato Italijanov) je ubil ali ranil. Ne vem, zakaj sem ga to sploh spraševal, še danes pa se spominjam njegovih jeznih (ali samo zdolgočasenih) pogledov, ki so spremljali moja vprašanja. Nono, ki ni bil ravno odprtega značaja, ni hotel govoriti o svojih vojnih izkušnjah, vsako toliko pa je nekaj le povedal. V Galiciji bi lahko tudi on sledil nekaterim dezerterjem iz svoje enote ter se predal Rusom, a se je ne vem zakaj raje še naprej boril na strani cesarja Franca Jožefa. Najhuje mu je vsekakor bilo na Soški fronti, kjer je doživel največ krvi in klanja. Čehi iz njegovega polka so ga prigovarjali, naj se preda Italijanom, saj bo Avstro-Ogrska itak kmalu izgubila vojno. Ostal je raje na strani poražencev. Iz njegovega pripovedovanja sta mi ostala v spominu dva dogodka, na katera je bil ponosen. Pri Doberdobu je bila njegova edinica lačna in sestradana, vojaki so se uprli poveljnikom in namesto proti Italijanom en cel dan streljali v zrak. Nono je bil prepričan (ali se mu je samo zdelo), da so tudi Italijani na drugi strani streljali v zrak. Ob nekem velikem prazniku (se ne spomnim, če je bil to božič ali velika noč) je orožje utihnilo, vojaki so stopili iz jarkov in si voščili. Italijanski vojaki niso mogli verjeti, da so mnogi sovražniki govorili italijansko. To so zamolčane zgodbe in tragedije naše polpretekle zgodovine. Italija pod vplivom fašizma, a tudi pozneje, je na vse to namerno pozabljala, tudi Jugoslavija je imela interes, da se piše in raziskuje le parti-zanstvo in drugo vojno. Slovenci v Italiji, razen redkih izjem, se nismo ravno potrudili, da bi razkrili te zamolčane strani prve svetovne vojne. Dežela in Rim pripravljata vrsto prireditev in pobud ob 100-letnici začetka Velike vojne, pri katerih bo soudeležena Slovenija. Prav je, da se tudi mi vključimo vanje, saj gre vendarle za našo zgodovino ter identiteto, kot pravi Paolo Rumiz. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 11. AVGUSTA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , TRST, KOPER - Kolone od Bazovice do Staroda, od Kopra do Dragonje in na avtocesti A4 Prometne muke pred velikim šmarnom NAPETOSTI Italijanska politika ni šla na dopust RIM - Medtem ko Silvio Berlusconi še naprej razmišlja o predčasnih volitvah, je bivši predsednik vlade Mario Monti prepričan, da bi volitve pomenile katastrofo za Italijo. Takole razmišljata tudi premier Enrico Letta in predsednik republike Giorgio Napolitano. Italijanska politika tokrat vsekakor ni šla na počitnice, kot se je dogajalo v preteklih letih. Na 18. strani LAS KRAS - V Sovodnjah predstavili razpis 165.000 evrov društvom, i bodo ovrednotila Kras ) /7 ATLETIKA - SP V Moskvi podelili že dva naslova MOSKVA - V Moskvi se je včeraj začelo svetovno prvenstvo v atletiki, na katerem so podelili prva dva kompleta kolajn. Kot prva v zgodovini je maratonski naslov ubranila Ke-nijka Edna Kiplagat (2:25:44), srebrna je bila 37-letna Italijanka Valeria Stra-neo. Na 10.000 m je slavil Anglež Mo Farah (27:21,71), ki je favorit tudi na teku na 5000 m. V metu kladiva sta se v finale uvrstila Slovenec Primož Koz-mus in Italijan Nicola Vizzoni. Na 14. strani TRST, KOPER - Včerajšnji dan je bil na glavnih prometnicah, ki vodijo proti hrvaški obali, najbolj kritičen. Konec tedna pred velikim šmarnom je prinesel ogromno množico vozil, ki so se iz Italije počasi pomikala proti Sloveniji in Hrvaški, vsepovsod pa so nastajali daljši zastoji. V noči na soboto je okvara na težkem vozilu pripomogla k nastanku 20-kilometrske koline vozil na avtocesti A4 pred cestninsko postajo Moščenice, včeraj zjutraj pa so vozila čakala v vrsti dejansko od Trsta oziroma Bazovice do mejnega prehoda Starod, »vhodnih vrat« za Reko in Dalmacijo. Od Kozine do hrvaške meje je bil zastoj dolg 30 kilometrov. Kritično pa je bilo tudi med Koprom in Dragonjo ter občasno na manjših mejnih prehodih, medtem ko so na Istrskem ipsilonu nastali večkilometrski zastoji proti Sloveniji. Na 2. strani Kaj je korupcija za avstrijsko sodišče? Na 2. strani Kraška ohcet: ženin dobil nošo Na 4. strani Gibanje 5 zvezd noče novega jeza na Soči Na 7. strani Meblo Jogi v prodajo skladiščnih prostorov Na 8. strani Evergreen C TUT10 t > > t>iNO / < f. Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih lll.BragotlnKette,4 Bazovica Ursa tel.+39 040 226894 mob. +39 393 I74133G YMWCMZr LE MIGLIORI MARCHI TeL: Delo GORICA Korzo Italia 123 0481.530.537 Delovni čas: od torka do sobote 9.45 - 13.00 in 15-30 - 19.00 Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ cr Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD IttflDO VZGLAVNIKI H f\ 100% lateks €66,00 k €19,80 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memoiyfoam €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE cm 80x190 neodvisne vzmeti €458,00 €274,00 cm 160x190 -40% €915,oo €549,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 ELEKTRIČNA PODLAGA cm 80x190 -40% e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €832,00 €499,00 ELEKTRIČNI POČIVALNIK -40% el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 €590,00 9771124666007 2 Nedelja, 11. avgusta 2013 ALPE-JADRAN / TRST, KOPER - Proti Starodu 30-kilometrski, na avtocesti A4 pa 20-kilometrski zastoj Dolge kolone pločevine proti Sloveniji in Hrvaški TRST, KOPER - V skladu z napovedmi je bila noč na soboto pred velikim šmarnom na cestah zelo naporna, saj se je v Furlaniji-Julijski krajini pojavila ogromna množica vozil, ki se je iz Italije počasi pomikala proti Sloveniji in Hrvaški. Včeraj popoldne se je slika postopno izboljšala, čeprav je pot iz Mester v Trst ob 14. uri še vedno terjala tri ure vožnje namesto običajne poldruge ure. Najdaljša kolona je nastala med Trstom in Reko: od Kozine do mejnega prehoda Starod je bila dolga 30 kilometrov, vozila pa so v resnici čakala v vrsti že v Bazovici in še prej pri križišču med Cesto za Bazovico ter nekdanjo Trbiško cesto. Ponoči pa so vozila čakala v 20-kilometrski koloni na avtocesti A4, vseskozi pa je bil promet zelo gost tudi med Koprom in Dragonjo. Na avtocesti A4 se je težko vozilo, ki je prevažalo marmor, okrog 3. ure ponoči zaradi okvare ustavilo na voznem pasu med Vilešem in Moščenicami, kar je znatno poslabšalo vsekakor kritično sliko. Kolona je po podatkih podjetja Au-tovie venete ob 4. uri dosegla dolžino 20 kilometrov, zjutraj je znašala 16 kilometrov. Podjetje Autovie venete je občasno preusmerjalo vozila na avtocesti A27 in A28: dvopasovna avtocesta A4 od Mester proti Trstu načeloma sprejme največ 3000 vozil na uro, včeraj pa jih je bilo po 5000 na uro. Na Tržaškem je bilo zjutraj najhuje na cesti proti Reki. Od križišča med Cesto za Bazovico in nekdanjo Trbiško cesto skozi Bazovico in Pesek je bil promet zelo upočasnjen oziroma ustavljen, vozila so v bistvu čakala v koloni do mejnega prehoda Starod - od Kozine do Staroda je bil zastoj dolg 30 kilometrov, na mejnem prehodu pa je bila čakalna doba za izstop iz Slovenije dve uri, je za STA pojasnil Kristjan Zobovnik s Prometno-in-formacijskega centra za državne ceste. Alternativi mejnemu prehodu Starod sta mejna prehoda Jelšane in Sočerga. Občasni zastoji so se pojavljali tudi na cesti od Ilirske Bistrice proti mejnemu prehodu Jelšane, kjer je bila čakalna doba pri izstopu 40 minut. Na primorski avtocesti je bil zaradi prometne nesreče pred Uncem oviran promet proti Kopru, nastal je 10-kilome-trski zastoj. Gost promet z zastoji je zaznamoval tudi hitro cesto od Srmina do V Bazovici se je zjutraj vila vrsta proti Pesku, mejnemu prehodu Starod in Reki kroma priključka Koper - center ter od Kopra proti mejnemu prehodu Dragonja, kjer so vozniki dopoldne na izstop iz države čakali eno uro, na vstop pa 45 minut. Popoldne je bil povečan promet z zastoji na Primorskem na avtocesti od Črnega Kala do priključka Koper-center (zaradi varnosti so predor Dekani občasno zapirali) ter na cestah od Kopra proti mejnem prehodu Dragonja (eno uro in pol pri izstopu in eno uro pri vstopu). Prav tako so zastoji od Ilirske Bistrice proti mejnem prehodu Jelšane (čakalna doba 50 minut pri izstopu), občasno pa so se pojavili zastoji tudi pred mejnim prehodom Sočerga. Na Istrskem ipsilonu na Hrvaškem je bila kolona vozil v obratno smer, proti Sloveniji. Dopoldne je bila dolga devet kilometrov, ob 16. uri pa tri kilometre, so še sporočili s Prometno-infor-macijskega centra. Podjetje Autovie Venete je za sinoči napovedovalo znatno izboljšanje oziroma sprostitev prometa, medtem ko bo danes promet spet upočasnjen tako proti Trstu kot proti Benetkam. Težka vozila nad 7,5 tone danes ne smejo na avtocesto od 7. ure do polnoči. KOPER - Spodbudna novica Donatella Ruttar Primorka meseca KOPER - Osebnost Primorske za julij je Donatella Ruttar (na sliki). Tako so odločili glasovi bralcev, gledalcev in poslušalcev ter komisije Primorskih novic, Radia Koper in Televizije Koper Donatella Ruttar že dvajset let vodi Postajo Topolo-ve/Stazione di Topolo, ki vsako poletje oživi to majhno vas v Benečiji. Skupaj z Morenom Miorellijem in Antonello Bukovaz je uspela oblikovati izjemen program, ki je propadajočo in izpraznjeno vas z leti spremenil v obnovljeno in živo "postajo', na kateri izstopijo glasbeniki, filmarji, fotografi in drugi umetniki z vsega sveta in skupaj eksperimentirajo, nastopajo ter ustvarjajo z otroki, ki živijo v vasi ali okolici. V svetu novih medijev in socialnih omrežij na letošnji Dragi mladih TRST - Letošnja Draga mladih, ki bo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah 31. avgusta ob 10.30, bo obravnavala temo, ki je zelo blizu vsem mladim in današnjemu načinu preživljanja čedalje več časa pred računalniki ali pametnimi telefoni. Gostje se bodo posvetili temi »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi«. V razpravi bodo sodelovali tako uveljavljeni predavatelji, kot tudi mladi z osebnimi izkušnjami iz delovnega sveta. Preko socialnih omrežij si lahko mladi pridobijo ustrezna poznanstva, prav tako jih lahko ustanove ali podjetja preko njih bolje spoznajo in ugibajo o njihovi službeni ustreznosti. Istočasno pa lahko novi mediji skrivajo tudi pasti, katerim se lahko z ustrezno mero izkušenj izognemo. Draga mladih je tokrat prvič namenjena ciljni skupini mladih, njeni prireditelji pa so poleg Mladih v odkrivanju skupnih poti (MOSP) še koprsko Središče Rotunda in Socialna akademija iz Ljubljane. Druženje mladih se bo tako začelo v petek v Ljubljani, nakar se bo premaknilo na Opčine, v park Fin-žgarjevega doma, ko bodo mladi spoznavali tudi naše kraje. t II , » • v« • Nogometaš in preživnine VIDEM - Nekdanji nogometaš Udine-seja Jonathan Bachini, po rodu iz Li-vorna, je bil obsojen na tri mesece zaporne kazni, svojim trem hčeram pa bo moral odšteti skupnih 81.000 evrov odškodnine in še 10.000 evrov kot zadoščenje zaradi moralne škode. 38-letni Bachini, ki mu je italijanska nogometna zveza leta 2005 zaradi dvakratnega uživanja kokaina trajno prepovedala nastopati v italijanskih ligah, je do leta 2010 dokaj neredno plačeval preživnino svoji bivši ženi in trem hčeram, odtlej pa denarja ni več pošiljal, piše Messaggero Veneto. Videmski sodnik je določil, da bo moral Bachini hčeram poravnati zaostale preživnine, bivši ženi pa ne, ker po ločitvi ni bilo razveze. Odvetnik je trdil, da je Bachini v finančni stiski zaradi prepovedi igranja nogometa, »njegovega edinega možnega poklica«. Tatvine v cerkvah PORDENON - V svetišču pri Avianu sta kradla miloščino: na zložljiv meter sta namestila lepilni trak, s katerim sta iz lesenih skrinjic vlekla ven denar. Eden je kradel, drugi je bil na straži, vseeno pa so ju prijeli policisti. 49-letni Pordenončan in 58-letnik iz Foggie, oba italijanska državljana, sta imela pri sebi 395 evrov. Kradla naj bi tudi v cekrvah v Venetu. AVSTRIJA - Tožilstvo zavrnilo ovadbo Inzka proti Dorflerju Pol milijona evrov v zameno za slovenščino ni korupcija? CELOVEC/DUNAJ - Državno tožilstvo za primere gospodarskega kriminala in kurupcijo na Dunaju je zavrnilo ovadbo, ki jo je še pred deželnozborski-mi volitvami 3. marca letos vložil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko proti (zdaj že nekdanjemu) deželnemu glavarju Ger-hardu Dorflerju (FPO) zaradi suma ponujanja podkupnine v sklopu pogajanj o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Kot je državno tožilstvo sporočilo, je bil postopek proti Dorflerju bil ustavljen iz formalno-pravnih razlogov. Kot smo poročali, je Inzko je v ovadbi zapisal, da mu je Dorfler ponudil 500.000 evrov, če bi se strinjal, da slovenščina ne bi bila uradni jezik v dvojezičnih občinah Škoc-jan in Dobrla vas na južnem Koroškem. Tako Inzko kot tudi oba ostala predstavnika slovenske manjšine, predsednika ZSO Marjan Sturm in SKS Bernard Sa- OKOLJE - Zaradi pomanjkanja kisika v vodi V Perniškem jezeru poginilo več kot 20 ton rib Valentin Inzko (desno) in nekdanji koroški deželni glavar Gerhard Dörfler med enim od njunih srečanj arhiv dovnik, so Dorflerjevo ponudbo še med pogajanji odločno zavrnili. Sturm in Sa-dovnik sta dodala, da ponudbo nista vzela resno. Razloga za zavrnitev ovadbe tožilstvo sicer še ni objavilo, po nekaterih informacijah pa se z vsebino ovadbe niti ni ukvarjalo in postopek ustavilo iz formal-no-pravnih razlogov, je javnosti sporočil predsednik NSKS. Dodal je še, da odločitev tožilstva sicer sprejema, je pa radoveden, kakšna je dejanska utemeljitev sodišča. Konec koncev gre za vprašanje neke politične higiene, je še dodal Inzko. (il) PESNICA - V Perniškem jezeru v občini Pesnica na Štajerskem je v minulem tednu zaradi pomanjkanja kisika v vodi poginilo več kot 20 ton rib, piše mariborski Večer. Med vzroki za zadušitev krapovskih vrst rib naj bi bil tudi udar strele pred mesecem dni, ki je dvignil zapornico na jezeru. V istem jezeru so sicer ribe, prav tako zaradi zadušitve, poginile že pred tremi leti. Dvig zapornice na jezeru je močno znižal nivo vode in po navedbah časnika v nekaj urah skoraj izpraznil jezero. Okoliški prebivalci so na problematiko opozarjali že ob prvem poginu pred tremi leti. Sedaj ponovno izpostavljajo, da je iz jezera nujno potrebno odstraniti mulj, ki ga je naplavilo v štiridesetih letih, odkar tam stoji jezero. Smrad postaja vedno bolj neznosen, Perničani pa nestrpni, saj so večkrat opozarjali, da se katastrofa izpred treh let lahko ponovi. Do včeraj so iz jezera odstranili najmanj 10 ton poginulih rib, odstranjevanje pa se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Vzrok pogina več kot dvajset ton krapovskih vrst rib je zadušitev oziroma pomanjkanje kisika v vodi. To se zgodi zaradi previsokih temperatur in premajhne količine vo-de.Problem predstavlja tudi še vedno nejasno lastništvo jezera. Agencija RS za okolje (Arso) je, preden so se začela dela na tamkajšnji hitri cesti, jezero predala Družbi za avtoceste v RS. Ta naj bi po končanju del jezero znova vrnil Arsu, vendar pa na okoljski agenciji takšno predajo zanikajo. (STA) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu / TRST Nedelja, 11. avgusta 2013 APrimorski ~ dnevnik 3 ZGODOVINA - Razstava v Škerkovi galeriji v Trnovci Prva vojna je tragično zaznamovala naše kraje in njihove prebivalce Veliko ljudi na otvoritvi, na kateri je govoril tudi deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti Razstava o prvi svetovni vojni in zamolčanem 97. polku avstro-ogrske vojske je že na otvoritvi doživela izjemen uspeh. Več sto ljudi je prišlo v Trnovco v Škerkovo domačijo in si ogledalo fotografije, dokumente, uniforme, vojaške karte in raznorazne predmete o Veliki vojni, ki so jih zbrali požrtvovalni člani društva Hermada-Vojaki in civilisti s pomočjo zbirateljev ter muzejskih ustanov. Strokovno oceno razstave prepuščamo drugim, gotovo pa gre za zanimivo pobudo, ki je poživila to naše ne ravno bogato kulturno poletje. Zelo presenečen nad tolikšnim številom eksponatov je bil deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti. Priznal je, da je prvič v Škerkovi galeriji, razstavo pa označil kot odličen uvod v praznovanja stoletnice prve vojne (1914-1918), pri katerih bo Dežela imela pomembno vlogo, ni pa še jasno, če tudi dovolj denarja. To bo znano jeseni ali pozimi, ko bo deželni svet pripravil zakon za spominske prireditve, pri katerih naj bi bila soudeležena tudi Slovenija. Igor Gabrovec pravilno zahteva od deželne uprave, naj pri tem ne pozabi na naše kraje ter na trpljenje pretežno slovenskega civilnega prebivalstva. Gostitelj in glavni pobudnik razstave Jože Škerk je govoril o zamolčani prvi svetovni vojni ter o potrebi, da bi krajani, ki so se borili na strani Av-stro-Ogrske, dobili ustrezno spominsko obeležje. Teh vojakov se danes v glavnem spominja le uradna Avstrija, tukajšnje javne ustanove pa ne, razen redkih izjem. Navzočnost odbornika Tor-rentija navdaja Škerka z optimizmom, da se bo Dežela celovito spomnila tragedije prve svetovne vojne. Na Škerkovo povabilo je na otvoritvi po glasbenem intermezu spregovoril novinar in pisatelj Paolo Rumiz, ki v dnevniku La Repubblica ravno objavlja reportaže o prvi svetovni vojni. V prejšnjih dneh je pisal o 97. pehotnem polku in o bitkah na Grmadi, včeraj pa o Tržiču in Redipuglii-Sredipolju. Ru-miz je prepričan, da je 97. polk zrcalo tukajšnje pisane narodne ter jezikovne identitete ter obenem slaba vest Italije in zlasti Trsta, ki tega polka nikoli ni imel za svojega. V javnem izročilu in tudi v določenem zgodovinopisju se je namreč ustvarilo lažno prepričanje, da so bili vojaki 97. polka (demoghela ali po-migadorji, so jim pravili Tržačani) strahopetci in dezerterji. V resnici pa ni bilo tako, dovolj, da preštejemo število mrtvih v Karpatih in v Galiciji (današnji Romunija in Ukrajina) in pozneje na Krasu. Med občinstvom je Škerk pozdravil slovensko veleposlanico v Bukarešti Jadranko Šturm Kocjan, sicer nekdanjo generalno konzulko v Trstu. V Trnovco je prišla izrecno zaradi slovenskih vojakov, ki so se proti ruski carski vojski borili na tleh nekdanje Romunije. Slovenija noče, da bi ta del zgodovine romal v pozabo. S.T. Odprtja razstave v Trnovci se je udeležilo res veliko ljudi, na odprtju sta govorila deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti in gostitelj Jože Škerk kroma Razstava odprta do konca oktobra Razstavo v Škerkovi galeriji (Trnovca 15 na pokrajinski cesti, ki pelje v Gorjansko) je postavilo društvo Hermada-Vojaki in civilisti, na ogled je okoli 250 dokumentov, originalnih fotografij ter razglednic. Razstava, ki bo odprta do 27. oktobra, je na ogled ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10.30 in 13. uro ter med 17. in 21.uro ter ob petkih tudi med 17. in 21.uro. Vse informacije nudijo na telefonski številki 0039-3317403604 in na spletni strani www.herma-da.org (elektronska pošta: in-fo@hermada.org). MIRAMAR - V teku vzdrževalna dela Vladni odlok bo pomagal parku V Miramarskem parku se nadaljujejo nujna vzdrževalna dela, ki jih omogoča prispevek v višini 1,8 milijona evrov iz sporazuma med državo in Deželo FJK. Trenutno urejajo parter, obrezujejo drevesa in obnavljajo zelenice, v prihodnjih tednih in mesecih bodo popravili razne zidove in opravili še druge posege. Iz Rima pa prihaja razveseljiva novica. Ministrski svet je 2. avgusta sprejel zakonski odlok o kulturnih dobrinah, minister za kulturo Massimo Bray pa je med drugim napovedal, da bo njegovo ministrstvo po novem spet razpolagalo z vsemi prihodki od prodaje vstopnic (ter spominčkov) v muzejih in drugih kulturnih prostorih. V blagajno mi- nistrstva se trenutno izteka samo 10 do 15 odstotkov izkupička od prodaje, kakor je določil finančni zakon iz leta 2008 (takrat je bil gospodarski minister Giulio Tremonti). Po Brayevi oceni si bodo kulturne ustanove in muzeji s tem precej opomogli, med njimi pa je tudi Miramarski park. ARHITEKTURA - Zmaga na mednarodnem natečaju v Iranu La Repubblica o iranski zmagi tržaškega biroja Waltritscha A+U D, sobotna priloga italijanskega dnevnika La Repubblica, je včeraj objavila članek z naslovom Pravljična arhitektura. Prispevek je podpisala Lisa Corva, sicer tržaška novinarka, ki živi v Ljubljani, v njem pa obnovila zgodbo o uspehu tržaškega arhitekturnega biroja Waltritsch A+U. O zmagi na mednarodnem natečaju za postavitev vhoda v rezidenčni kompleks v severno-iranski pokrajini Mazandaran, je Primorski dnevnik že poročal sredi julija in objavil pogovor z vodjo projekta Dimitriem Waltritschem. Lisa Corva je zapisala, da omenjeni vhod spominja na pravljična grajska vrata. V Gorici rojeni Waltritsch je pojasnil, da ni žal nikoli bil v Iranu, zato mu njegova kultura in arhitektura nista bili domači. To pa je predstavljalo tudi prednost, saj je lahko brez predznanja in brez predsodkov povsem svobodno interpretiral islamsko kulturo in arhitekturo. Očitno uspešno, če je iranska žirija podelila nagrado ravno njegovemu biroju. (pd) 4 Nedelja, 11. avgusta 2013 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA / KRAŠKA OHCET - Nošo za ženina je izdelal Marko Rismondo, poklanjata pa jo SKGZ in SSO Ženinova noša sad raziskovanja in trdega dela Narodne noše, ki bodo 25. avgusta preplavile Repen, so simbol Kraške ohceti, osrednje etnografske prireditve Slovencev v Italiji. Prav gotovo bosta med vsemi kraljevali noši ženina in neveste. Obleko, v kateri se bo Jernej Ka-pun poročil z Nežo Milič, so ženinu izročili v petek, na predstavitvi letošnje Kraške ohceti. Nošo, ki jo ženinu poklanjata krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, je izdelal Marko Rismondo iz Padrič. Ženin si je zaželel belo nošo, kar pa je bilo neizvedljivo, ker je bela noša goriška. V dogovoru z ženinom je Rismondo kraško nošo zarobil z belo barvo. Klobuk je pripravil Ljubljančan Sergej Pajk, gumbe pa domačin iz Repna Milan Ravbar. Rismondo se s šivanjem noš ne ukvarja poklicno, za sabo ima pa že deset noš. Nošo za ženina Kraške oh-ceti je sešil prvič, za njo je potreboval več kot 50 ur dela. Pred izdelavo noše, je za Primorski dnevnik dodal Ri-smondo, je pa tudi veliko raziskovalno delo. Originali moških noš se niso ohranili. Za zgled je treba jemati slikovno gradivo, in sicer akvarele. Obdobje, iz katerega naj bi izhajal vzorec noše, naj bi domnevno sodilo v konec osemnajstega stoletja. Slovesno poročno obleko sta ženinu predala predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka. Oba sta se spomnila na Egona Krausa, ki nosi veliko zaslug za sloves Kraške ohceti. Predsednika sta zaželela mlademu paru veliko sreče, ob tem pa jima je Pav-šič zaželel, da bi jima dogodek prinesel tudi zadoščenje na intimni ravni. Nazadnje je izrazil veselje nad odločitvijo Jerneja Kapuna in Neže Milič, da se poročita na Kraški ohceti, saj poosebljata, glede na to, da sta precej družbeno aktivna, pravi slovenski par. Marsikomu se je ob pogledu na ženinovo nošo porodila radovednost glede nevestine noše. Ta bo tudi letos dar poročnemu paru občine Repenta-bor, sešila pa jo je proseška šivilja Adri-jana Cibic Regent. Kot veleva tradicija, ženin lahko nevestino poročno obleko vidi šele na dan poroke. Tudi letošnja Kraška ohcet bo ohranila običaj: do nedelje, 25. avgusta, bo nevestina noša skrivnost. (mlis) vec fotografij na www.primorski.eu Ženinovo nošo poklanjata krovni organizaciji SKGZ in SSO, izdelal pa jo je Marko Rismondo; na posnetku (prvi z leve), je skupaj z Dragom Štoko, Rudijem Pavšičem in letošnjim kraškim parom kroma ŠOLA - Za novo šolsko leto 2013/2014 V Tržaški knjigarni zbirajo naročila za šolske učbenike Kljub poletnemu, počitniškemu obdobju, zbirajo v Tržaški knjigarni že naročila za šolske učbenike za novo šolsko leto 2013-14. Upraviteljica Ilde Košuta, nam je pojasnila, da se je v prostorih v Ulici sv. Frančiška že zglasil marsikdo in si zagotovil potrebne učbenike za prve septembrske dni. Tržaška knjigarna je namreč edina mestna knjigarna založena s slovenskimi učbeniki, na policah pa si lahko zlasti prvošolci zagotovijo tudi potrebne atlase in slovarje. Opozoriti velja, da finančna stiska, s katero se tačas sooča Tržaška knjigarna, še ni rešena, vendar se poslovanje ni in ne bo prekinilo. Prihodnji teden bo knjižni hram v mestnem središču sicer zaprt v popoldanskih urah, medtem ko bo openska podružnica knjigarne na Proseški ulici 13 zaprta še ves teden. V Tržaški knjigarni že zbirajo naročila za nakup učbenikov za novo šolsko leto arhiv Glasbeno-muzejska nedelja Po koncertu ob zori (ob 4.30 na pomolu Audace s pianistom Glaucom Venierjem) bosta danes v središču Trsta še dva pomembna koncerta. Ob 21. uri bo pred nekdanjo ribarnico, ki so jo odprli pred natanko sto leti, igral mestni pihalni orkester G. Verdi pod vodstvom Patricka Quag-giata, istočasno pa bo na Verdijevem trgu koncert tržaških skupin Coloured Sweat in Disequazioni v sklopu poletnega rock festivala. Vse prireditve podpira Občina Trst. Vhod v mestne muzeje pa bo danes brezplačen za vse rojene in prebivajoče v Trstu. Trst in Basaglia v filmu V okviru niza filmskih projekcij Nori na kino! bo v gledališču Basa-glia jutri ob 21. uri zaživel dokumentarni film Erike Rossi Trieste racconta Basaglia, ki si je na Tržaškem filmskem festivalu zagotovil zmago v kategoriji Zone di cinema. Vozovnice za šolarje Od jutri bodo naprodaj desetmesečne avtobusne vozovnice za šolarje, ki bodo veljale od 1. septembra do 30. junija 2014 (vključno z nedeljami in prazniki). Če je v družini več šolarjev, imajo pravico do 10-od-stotnega popusta pri nakupu druge in 20-odstotnega popusta pri nakupu tretje, četrte in nadaljnjih vozovnic. Desetmesečna vozovnica za eno progo stane 225,05 evra, za vse proge pa 282,85 evra. Podjetje Trieste Trasporti sporoča, da na blagajni v Ul. Lavoratori 2 zahtevajo eno fotografijo, davčno številko, osebni dokument in izjavo o vpisu v šolo. V Zgoniku iščejo računovodjo Občina Zgonik je objavila javni razpis za zaposlitev ene osebe s profilom »vodilnega upravnega uradnika - računovodje« (razred D, plačilni razred D1). Pogodba je za nedoločen čas in s polnim delovnim časom, uradnik bo dodeljen ekonom-sko-finančni službi Občine Zgonik. Pogoji so: univerzitetna diploma (stari program) ali triletna diploma oz. petletna specializacija/magisterij iz ekonomije, prava, političnih ved ali enakovredne izobrazbe; obvladanje slovenščine v pisni in ustni obliki; obvladanje tujega jezika. Rok za vložitev prošenj zapade jutri (12. avgusta) ob 12. uri. Besedilo razpisa je na občinskem tajništvu (tel. št. 040-229101, elektronska pošta segreteria@com-sgonico.regio-ne.fvg.it) in na spletni strani www.comune.sgonico.ts.it. Predstavitev knjige Mire Cenčič Življenje na Krasu v preteklosti Knjiga obsega 13 poglavij, ki predstavljajo Tomaj in okoliške vasi vključno s sedanjo občino Repentabor na tej strani meje V okviru letošnjega praznovanja velikega šmarna na Repentabru bo v torek zvečer tudi krstna predstavitev nove, obsežne knjige dr. Mire Cencič Življenje na Krasu v preteklosti. Izdala jo je v samozaložbi in vanjo strnila dolgoletne raziskave o rojstnem Tomaju in njegovi okolici, vključno s sedanjo občino Repentabor tostran državne meje, predvsem pa je vanjo izlila svojo ljubezen do slovenskega človeka na tem kraškem koncu Zemlje. Torkov večer na Tabru, ki se bo začel ob 19.30, bo namenjen kulturi. Po predstavitvi omenjene knjige bo odprtje razstave Petre Greiner Poglej me (porteti otrok s posebnimi potrebami). Nastopila bosta še Združeni pevski zbor Repentabor in župnijska dekliška pevska skupina. Dr. Mira Cencič, ki živi v Šempetru pri Gorici, rodila pa se je leta 1934 v družini Žvab v To-maju, je docentka za didaktiko Pedagoške fakultete v Ljubljani v pokoju in zaslužna visokošolska učiteljica Pedagoške fakultete Univerze na Pri- morskem v Kopru. Ob delu na univerzi se že dolga leta neugnano ukvarja tudi z raziskovanjem in strokovno publicistiko. O šolstvu in vzgoji je napisala devet samostojnih del (tri v soavtorstvu), ostale knjige pa je posvetila primorski zgodovini. Znana so njena temeljna dela o organizaciji TIGR, o Ivanu Rudolfu, o Črnih bratih, beneških čedermacih, njena antologija Primorske pesmi ro-doljubja in tigrovskega upora in pa zadnja obsežna študija Primorska sredina v primežu bratomorne vojne. Knjiga Življenje na Krasu v preteklosti obsega 13 poglavij, ki predstavljajo kraško pokrajino, Tomaj in okoliške vasi, njihovo prebivalstvo in gospodarske značilnosti, upravno razdelitev, preteklost od prazgodovine do danes s posebnim poglavjem o žalostnih straneh preteklosti od naravnih nesreč do vojn in vsakovrstnega nasilja, nadalje šolsko, cerkveno in kulturno življenje, na koncu pa še razvoj narodnega gibanja od preporoda do samostojne Slovenije. Bogato je tudi slikovno gradivo. MILJE - Poletni pust Po sprevodu še Vogadamata Po včerajšnjem poletnem pustnem sprevodu je v Miljah danes na sporedu veslaška preizkušnja Vogadamata. Na poletnem evropskem pustu, ki bo zaznamoval dogajanje v tem obmorskem mestecu vse do 15. avgusta, obiskovalci pozabijo n avgustovsko soparo in se prepustijo veselemu (in vsekakor vročemu) pustnemu ozračju. Sinoči so na sprevodu nastopile skupine iz tržaške pokrajine ter iz slovenske in hrvaške Istre. Prednjačile so teme, povezane z morjem - stoglava množica miljskih pustarjev je uprizorila morske motive, člani italijanske skupnosti iz Hrvatinov so nastopili v vlogah slovitih reševalcev iz vode »Baywatch«, tržaški pustarji so bili Poline-zijci. Openski pustarji - kakih petdeset ljudi - pa so si nadeli bele halje in prosto po Johnu Belushiju priredili zabavo »toga party«. Nastopili so še koprske ciganke, Indijanci iz Buj in drugi. Zvečer je bil pri Sv. Roku na vrsti koncert pihalnih orkestrov, med katerimi so bili orkester s Korošcev in godba iz Saleža. Danes je dan veslaškega tekmovanja Vogadamata, ki je na sporedu ob 19.30 na nabrežju Venezia. Nagrado bo šla skupini, ki bo osvojila prvo mesto v treh različnih letih, letos bo na startu enajst plovil s 50 udeleženci. Ob 21.30 bo na vrsti koncert ansambla Koza Nostra Band. / TRST Nedelja, 11. avgusta 2013 5 SREČANJE O srenjah z Ukmarjem in Gabrovcem Vodstvo Agrarne skupnosti je na petkovem neformalnem sestanku z deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem in Stefanom Ukmarjem izrazilo željo, da bi se premostila vsa nesoglasja v zvezi s problemi skupne lastnine. Trenutek je ugoden, saj so vse tržaške občine v rokah leve sredine, ki po novem vodi tudi Deželo, zato obstajajo pogoji za dober deželni zakon za to področje, je bilo slišati na srečanju. Med problemi, ki izstopajo, so očitno konflikti interesov sodnika za jusarsko-srenjska vprašanja, ki je obenem tudi sodnik na zemljiški knjigi. Problemi se pojavljajo tudi z deželnim pravobranilstvom, ki še vedno vztraja, da Furlanija-Ju-lijska krajina nima pristojnosti na področju civilnega prava, torej vključno s skupno lastnino, medtem ko strokovnjaka - odvetnika Gabrielli in Trebeschi -s svojimi priznanimi ekspertizami trdita nasprotno. Dejansko ocenjujeta, da deželni zakonodajalec lahko zakonsko poseže tudi za rešitev teh odprtih vprašanj. Gabrovca (Slovenska skupnost) in Ukmarja (Demokratska stranka) čaka po avgustovskem premoru tudi na tem področju veliko dela. Zadnjo besedo o tem bo vsekakor imel deželni svet. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 11. avgusta 2013 SUZANA Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.19 - Dolžina dneva 14.19 - Luna vzide ob 10.47 in zatone ob 22.06 Jutri, PONEDELJEK, 12. avgusta 2013 KLARA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,6 stopinje C, zračni tlak 1011,5 mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, veter 16 km na uro, vzhodnik, nebo rahlo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje C. OKLICI: Tizianoquinto Padoan in Claudia Sanzin, Federico Vlach in Vanessa Loredan, Giulio Gregorutti in Susanna Sancin, Matteo Corti in Alexia Candusio, Ali Shan in Svitlana My-kytyn, Matteo Danieli in Maria Cristina Vassallo, Mario Russian in Diana Zagidullina, Lorenzo Cociani in Lara Facenda, Antonio Gargiulo in Pao-la Degrassi. [I] Lekarne Nedelja, 11. avgusta 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Barkovlje -Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim te- SLOVO V hvaležen spomin Josipu Stančiču V torek smo se v krogu sorodnikov, prijateljev in znancev še zadnjič poslovili od dragega in priljubljenega Josipa Stančiča, ki nas je v svojem 84. letu starosti zapustil in odšel na pot večnosti. Pino, tako smo ga vsi imenovali, je na Kolonkovcu predstavljal pravi steber kulturnega in pevskega delovanja. Doma sicer je bil s Katinare, oziroma s katinarskega Vrha, kjer je preživljal otroška in mladostna leta in kjer je v otroški dobi kot strežnik deloval v kati-narski fari in pozneje sodeloval v mladinskem zboru, ki ga je vodil Just La-vrenčič. Tako so ga na ta okraj vezali nepozabni spomini, čeprav je tudi v času fašizma moral prestati marsikatero boleče nasilje. Vojna in povojna leta so prav tako zaznamovala njegovo osebnost, zlasti leto 1948 je v njem pustilo neizbrisno sled, saj je večkrat omenjal to zgodovinsko obdobje kot hudo preizkušnjo za Slovence tega okolja. Pozneje se je Pino preselil na Kolonkovec, kjer si je ustvaril družino, zanjo skrbel in se ji predajal z veliko ljubeznijo. Ko so ob koncu sedemdesetih let na pobudo g. Dušana Jakomina ustanovili na Kolonkov-cu prosvetno društvo, je bil Pino med najbolj vnetimi in aktivnimi predstavniki, ki so s svojo zagnanostjo in pogumom želeli oživiti slovensko kulturo v tem odmaknjenem predmestnem okraju. Postal je tudi prvi predsednik društva in to vlogo opravljal do zadnjega, oziroma dokler so mu moči to dopuščale. Nepozabni so njegovi govori na Prešernovih proslavah, ki smo jih prirejali skupaj s škedenjskima društvoma, nepozabna je njegova angažiranost pri pevskih nastopih, božičnih koncertih, praznikih solate, kresovanjih in pri vseh pobudah, ki so se odvijale v sklopu društvenega delovanja. Čeprav se je Pino zavedal, da ta predmestni okraj iz dneva v dan izgublja svojo narodnostno podobo, je v svojem srcu še vedno ostal neomajen Slovenec in se v devetdesetih letih vključil v stranko Slovenske skupnosti ter postal član odbora sekcije za Škedenj, Kolonkovec in Sv. Ano. Prav tako se ni nikoli omajala njegova ljubezen do slovenskega petja, ki ga je spremljala od otroških let do poslednjih dni, saj je stalno sodeloval tako v cerkvenih kot posvetnih zborih; in v tistih časih, ko je društvo ostalo brez lastnih prostorov, smo marsikdaj imeli pevske vaje v njegovih hišnih prostorih. Ko pa se je na Kolonkovcu že pred leti prenehalo slovensko bogoslužje in z njim tudi pevska dejavnost, je Pino Stančič rad prihajal k slovenski maši pri Sv. Ani in v cerkvenem zboru sodeloval, dokler mu je zdravje to dopuščalo. S hvaležnostjo smo se še poslednjič zbrali pri pogrebnem obredu, ki ga je vodil gospod Dušan Jakomin, in našemu Pinotu zapeli v slovo pesmi, ki so mu bile pri srcu. Majda Cibic lefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. Od ponedeljka, 12., do srede, 14., ter petek, 16., in soboto, 17. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 - 040 635264 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - »Kinodvorana je zaprta za dopust«. CINEMA DEI FABBRI - 18.45 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 17.00, 21.15 »Viramundo«. FELLINI - Kinodvorana je zaprta za dopust. GIOTTO MULTISALA 1 - »Kinodvo-rana je zaprta za dopust«. GIOTTO MULTISALA 2 - »Kinodvo-rana je zaprta za dopust«. GIOTTO MULTISALA 3 - »Kinodvo-rana je zaprta za dopust«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.10 »Bling Ring«; 15.20 »Byzantium«; 20.20 »Napad na belo hišo«; 17.10 »Očiščenje«; 16.10, 18.20, 20.30, 21.00 »Odrasli 2«; 13.40 »Pošasti z univerze«; 18.25, 20.35 »R.I.P.D. - Urad za pokojnike«; 13.00, 15.10, 17.30, 19.45 »Smrkci 2«; 13.50, 14.20, 16.05, 16.30, 18.40 »Smrkci 2 3D«; 13.20, 14.10 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«; 21.10 »Wolverine«; 17.45 »Zakon molka«. LJUDSKI VRT - 21.15 »La grande bel-lezza«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Wolverine l'immortale«; 17.50, 22.20 »Io sono tu«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Drift - Ca- cPogteSno podjetje sa «IM« IVk I I th UMI ALABARDA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 valca l'onda«; 19.30, 21.00 »La notte del giudizio«; Dvorana 3: 16.30 »Ti-teuf - Il cartoon«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 17.30, 19.50, 22.10 »I maghi del crimine«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Drift - Cavalca l'onda«; 15.20, 17.50, 20.00, 22.10 »Bo-dy language«; 18.30, 20.20, 22.10 »The Purge - La notte del giudizio«; 15.20, 17.00, 19.30, 22.00 »Wolverine l'immortale«; 16.00 »Wolverine l'im-mortale 3D«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Esp 2 - Fenomeni paranorma-li«; 18.35, 21.30 »The Lone Ranger«; 16.00 »Dino e la macchina del tempo«; 15.15 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Wolverine l'immortale«; Dvorana 2: 18.00, 20.15, 22.15 »Se sposti un posto a tavola«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »I maghi del cri-mine«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Drift - Cavalca l'onda«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.15 »La notte del giu-dizio«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slo-vik.org do 15. avgusta. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta v petek, 16. avgusta, ter vse sobote do 31. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta; začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta ob sobotah zaprta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na www.istruzione.it, in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija) ter v okrožnici z dne 2. avgusta (objavljene 5. avgusta). Za prijavo se morajo kandidati obvezno poslužiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). t Zapustila nas je naša draga Albina Antoncic vd. Angelini Žalostno vest sporočata Paola z družino in prijateljica Maria Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 12. avgusta, ob 11. uri iz ulice Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Opčine, 11. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je prerano zapustil Stojan Košuta Naznanjajo mama Danica in tata Felix, sestra Erika z možem, sin Kevin in Leida ter ostali sorodniki Od njega se bomo poslovili jutri, 12.8., od 10. do 11. ure v Ul. Costalunga. Pogreb z žaro bo v torek, 27.8., ob 15.30 na pokopališču v Križu. Križ, 11. avgusta 2013 Zadnji pozdrav Stojanu. Žalovanju svojcev se pridružujejo Jolanda, Silva in Alessandro z družinama t Prerano je odšla naša Franca Zonta Draga Franca, vedno te bomo imeli radi, sin Alfredo z Nadio, Luciano, Aldo in prijateljica Vera Pogreb bo v sredo, 14.8., ob 9.40 v Ul. Costalunga. Trst, 11. avgusta 2013 Iz Francije bo za večni počitek prispela v Dolino žara s pepelom Mirkota Kocjančiča Pozdravili ga bomo v sredo, 14. avgusta, ob 11.00 na pokopališču. Svojci ZAHVALA Klara Gregoretti por. Rossanese Globoko ganjeni ob tolikšnih izrazih sožalja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Družina Repen, 11. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Josip Stancich Pino Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. Posebna zahvala cerkvenemu pevskemu zboru Kolonkovec-Sv. Ana in domačemu župniku Dušanu Jakominu. Svojci Trst, 11. avgusta 2013 Pogrebno podjetje Alabarda 6 Nedelja, 11. avgusta 2013 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA / ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni CVa¿/áP tožnik ff ff piiMakt danes, 11. avgusta Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel ¡...j,/1 ASD Primorec prireja ŠPORTNI PRAZNIK na nogometnem igrišču v Trebčah 11. - 12. avgusta Dobro založeni kioski Glasba v živo in ples Delovali bodo dobro založeni kioski Fantje izpod Grmade se iskreno zahvaljujejo družini GAŠPERŠIČ iz Devina ob velikodušnem mecenskem darilu klavirja. 0 Prireditve PRAZNOVANJE VELIKEGA ŠMARNA na Repentabru se bo začelo že 13. avgusta zvečer s predstavitvijo knjige gospe Mire Cencič »Življenje na Krasu v preteklosti« in odprtje razstave portretov avtorice Petre Greiner »Poglej me«; 14. avgusta bo vsakoletni koncert v organizaciji »Med zvoki krajev« ob 21. uri; 15. avgusta dva romarska shoda: ob 10. uri, ko bo ma-ševal tržaški škof in ob 17. uri, ko bo ob somaševanju letošnjih jubilantov maševal Klemen Zalar (novomaš-nik). Na praznik sv. Roka bo bogoslužje ob 10. in 19. uri, od 20.30 pa bo razveseljevala pihalna godba iz Češke. OBČINA REPENTABOR v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo Repentabor, ob praznovanju Velikega šmarna, prireja v sredo, 14. avgusta, ob 18.00 »Na Poti pesnikov na Krasu - Col«, recitacije poezij, v sodelovanju s KD Kraški dom in Skupino 85. Svoje poezije bodo podali pesniki: Miha Obit, Cvetka Bevc in Ivan Crico. Ob 21.00 v cerkvi na Tabru koncert iz niza »Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev«. Nastopa violinist Dušan Pa-najotovic. V petek, 16. avgusta, ob 20.30 na Tabru, koncert godbe na pihala s Češke. KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na praznovanje sv. Roka, ki bo v petek, 16. avgusta, ob 19. uri ob cerkvi sv. Roka. Slovesno so-maševanje bo vodil zlatomašnik msgr. Franc Vončina; sledi družabnost. V slučaju neprimernega vremena bo obred v župnijski cerkvi. KONCERT MO INTERCAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu. SKD VIGRED vabi v torek, 27. avgusta, ob 20.30 na dvorišče domačije Rebula v Slivnem (v primeru slabega vre- mena v Štalco v Šempolaju) na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MOPZ Vesna (iz Križa) in tambura-škega ansambla. DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Finžgarjevem domu na Opči-nah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju! DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota, nedelja in prazniki 10.30-13.00 in 17.00-21.00; petek 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 331-7403604. □ Obvestila www.primorski.eu] DANES, 11. AVGUSTA, bo ob 18.30 na Jezeru slovesna sv. maša ob priliki zavetnika cerkve, sv. Lovrenca. Konce-lebriranje bo vodil letošnji novomaš-nik, g. Klemen. Vabljeni! AŠD PRIMOREC vabi na šagro, ki bo do ponedeljka, 12. avgusta, na športnem igrišču v Trebčah. Specialitete na žaru, plesi in glasba v živo. KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata člane, da bodo uradi v Trstu zaprti od 12. do 16. avgusta. Od ponedeljka, 19. avgusta, bodo zopet odprti po običajnem urniku. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaradi dopusta zaprta od 12. do 20. avgusta. POLETNI CENTER V GRLJANU: Center otrok in odraslih Harmonija organizira v sodelovanju z Združenjem tržaških potapljačev 5-tedenski poletni center pri morju v Grljanu za otroke od 8 do 14 let, od ponedeljka do petka do 6. septembra (razen tedna od 12. do 16. avgusta). Informacije in vpis na info@bambinieadulti.org. SKGZ obvešča, da je pisarna v Trstu zaprta od 12. do vključno 16. avgusta. Od 19., do 30. avgusta, pa bo odprta od 9.00 do 14.00. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta od ponedeljka, 12. do petka, 23. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. ANIMACIJE ZA OTROKE ZA SV. ROK: Center Otrok in Odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, vabi na brezplačne animacije za otroke, ki bodo potekale 14., 15. in 17. avgusta od 18. do 20. ure v Nabrežini center št. 4. SKD DRAGO BOJAN GABROVEC organizira v sredo, 14. avgusta, od 17. ure dalje na plošči društvene gostilne Gabrovec poletni žur: glasba, pijače in zabava za otroke. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na B'lancu od četrtka, 15. do nedelje, 18. avgusta. Zabavali vas bodo ansambli Kraški muzikantje, Ne-bojsega, Souvenir in Domači zvoki. V nedeljo, 18. avgusta, bo ob 18.30 nastop godbe Salež. V času šagre bo v Kulturnem domu likovna razstava umetnika Claudia Clarija. SV. MAŠA NA PEČAH, ob prazniku Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ob 17. uri. Odhod iz trga v Boljuncu - Gorice ob 16. uri. V primeru slabega vremena odpade. Vabljeni! KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do 16. avgusta. Z 19. avgustom pa bo recepcija odprta na novem društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, s poletnim urnikom (od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaprta v petek, 16. avgusta. Nato bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. Zimski urnik se prične z 2. septembrom. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do nedelje, 18. avgusta, zaprto zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 19. do petka, 30. avgusta. PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: info@bam-binieadulti.org. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 25. avgusta, urad v Čedadu pa do 19. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu, zaprt do 31. avgusta. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, ki deluje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, zaprta do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 3497597763 ali na info@cheerdance-millenium.com. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. 40-LETNIKI POZOR! Slavnostna večerja s plesom bo v soboto, 21. septembra. Za prijavo in akontacijo se lahko javite v trgovini v Ul. dei Salici 1 na Opčinah, v trafiki v Ul. sv. Na-zarija na Proseku ali na tel. št.: 3298012528. SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013. M Izleti UGODNO PRODAJAM kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta. +38651655822 +38631770410 Čestitke IZLET V GRAŠKO GORO - Ansambel Klapa iz Brega in Klet Parovel organizirata v nedeljo, 18. avgusta, celodnevni avtobusni izlet ob priliki festivala narodno zabavne glasbe. Vpis na tel. 333-6188696. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Potovali bomo do Delnic po Hrvaški, potem ob reki Kolpi, ki nas zapeljivo vabi na raftinge. Vpis in ostale informacije na tel. št. 347-9322123 ali 346-8222431. OMPZ F. BARAGA vabi v ponedeljek, 2. septembra, na romanje: Barbana, kjer bo za Goričane in Tržačane skupna sv. maša s procesijo ob 10.30 in Porcinj, kjer se je l. 1855 prikazala Marija slovenski deklici. Vmes bo tudi dobro kosilo. Za vpis in ostale informacije pokličite čim prej tel. št.: 347-9322123 ali 3468222431. S Poslovni oglasi Danes bo v Miljah poroka vesela, ROBERTA GIORGINI in CHRISTIAN ZIGON se bosta vzela. Da bi bil njun zakon srečen, poln ljubezni in medsebojnega razumevanja, jima želijo nona Marija, Sandra, Nedy, Andrea, Elia in Julija. Danes slavita 40-letnico poroke THEA HROVATIN in LJUBO COSSUTTA. Še mnogo skupnega razumevanja jima želijo Marija Blasina, Sandra, Nedy, Andrea, Elia in Julija. V pripekajočem poletju sta posijala dva sončka NIKOL in MANUEL ter neizmerno razveselila mamo Deboro ter ponosnega očka Markota. Srečni družini iskreno čestitamo, malima Nikol in Ma-nuelu pa želimo vse najlepše v življenju. Društvo slovenskih lovcev Doberdob. Danes v Križu je velika fešta, ker MAKRI slavi rojstni dan. Želimo ti še mnogo uspehov, zdravja in zadovoljstva v tvoji družini. Vsi Miličevi. Turistične kmetije KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici. Vabljeni! Tel.040-226382 H Osmice Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it S Mali oglasi PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah). DAJEM V NAJEM malo, komaj prenovljeno stanovanje, na Kozini. Tel.: 3922225821. IŠČEM na posojilo ali poceni lesen otroški voziček za Kraško ohcet. Tel. :340-2291299. IŠČEM OTROŠKE COPATE narodne noše številka 25/26. Tel.: 338-3952973. KUPIM KNJIGE za 1. razred Znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel.: 048178048 ali 346-6855281. PRODAJAM knjige za 1. in 2. razred vseh smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 345-0804304. PRODAM novo tržaško moško nošo, velikost 52-54. Tel. št.: 334-7848227. PRODAM samičko nemškega ovčarja z rodovnikom, staro 2 meseca, po ugodni ceni. Tel. št.: 338-5098764. PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Z. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002. PRODAM KNJIGE: Svet književnosti 1, 3 in 4; Od antike do danes; Oblikoslovje; Zgodovina 1, 2. Tel. št.: 3393132487. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM piaggio energy 50 cc, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel.: 3381674839. SAMOSTOJNO HIŠO z lastnim dvoriščem v Boljuncu dajem v najem z možnostjo odkupa. Hiša je opremljena in primerna za družino z otroci. Tel.: 335-8045700 v večernih urah. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180. REBULA MARKO je v Slivnem št. 6 odprl osmico na kraškem borjaču. Pričakuje vaš obisk! Tel. 3475686191. V BOLJUNCU pri Parovelu je odprta osmica. Tel. 346-7590953. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Te. št.: 349-3857943. Loterija 10. avgusta 2013 Bari 52 86 10 90 06 Cagliari 63 90 54 60 88 Firence 27 31 30 11 35 Genova 88 06 71 18 34 Milan 52 58 59 25 49 Neapelj 18 67 13 85 28 Palermo 74 28 07 71 88 Rim 48 69 86 51 22 Turin 68 87 07 51 32 Benetke 55 48 84 43 35 Nazionale 88 14 32 84 40 Super Enalotto Št. 96 5 33 47 61 64 70 jolly 29 Nagradni sklad 6.071.490,82 € brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 6 dobitnikov s 5 točkami 46.516,85 € 1094 dobitnikov s 4 točkami 264,05€ 27.251 dobitnikov s 3 točkami 20,84 € Superstar 32 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 26.405,00 € 162 dobitnikov s 3 točkami 2.084,00 € 1.964 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.853 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 30.985 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu LAS KRAS - Nov razpis, vreden 165.000 evrov, zapade 15. septembra Poziv društvom, naj promovirajo Kras Športna, kulturna in druga društva se morajo vsako leto soočati z iskanjem finančnih virov, ki bi jim omogočila redno delovanje, a tudi izvedbo kakega bolj ambicioznega projekta. V času, ko tako javne uprave kot potencialne sponzorje pestijo posledice ekonomske krize, je iskanje teh sredstev vse prej kot enostavno. Društvom, ki imajo sedež na območju goriškega Krasa, a tudi tržaškega in Brega, je zato priskočila na pomoč Lokalna akcijska skupina (LAS-GAL) Kras, ki jo kot znano sestavljajo goriške in tržaške javne uprave ter zasebniki. LAS je neke vrste posrednik med Evropsko unijo, Deželo Furlanijo Julijsko krajino in teritorijem; v ta namen pripravlja razpise, ki imajo kot cilj ovrednotenje kmetijske dejavnosti krajevnega prebivalstva in privabljanje turistov. 17. julija je bil v deželnem uradnem listu objavljen nov razpis, ki je tokrat namenjen izključno društvom. Njegov cilj je podpreti društvene projekte, ki so usmerjeni v animacijo in kulturno vrednotenje Krasa. O razpisu je bil v sredo govor v So-vodnjah, na srečanju, ki ga je pokrajinska podpredsednica Mara Černic priredila v sodelovanju s tamkajšnjo županjo Alenko Florenin in njeno zagrajsko kolegico Elisabetto Pian. »Zanimanje je bilo res veliko, saj so se srečanja udeležili predstavniki okrog 25 društev in skoraj vseh občin,« pravi podpredsednica, ki je bila posebno vesela tolikšne udeležbe društev. »Tako pokrajina kot občine nimajo na razpolago veliko sredstev za Kras in njegova društva, LAS-ovi projekti so ena redkih priložnosti, ko jim lahko pomagamo.« Podrobnosti razpisa sta predstavila direktor LAS-a Erik Švab in podpredsednik Miloš Čotar. Na razpolago je 165.00 € za kulturno in turistično vrednotenje Krasa, projekti pa lahko zaobjemajo izboljšanje turističnega informiranja, prirejanje didaktičnih laboratorijev, delavnic, vodenih ogledov ter organiziranje take turistične ponudbe, ki naj omogoči spoznavanje Krasa. Na sovodenjskem srečanju je bilo na primer slišati, da nekateri razmišljajo o pripravi turističnih paketov, povezanih s skorajšnjo obletnico izbruha prve svetovne vojne. Predstavljeni projekti morajo biti vredni med 5000 in 40.000 €, LAS bo društvom kril 75% stroškov, za preostalih 25% bodo morala poskrbeti sama. »Zavedamo se, da je to ena kritičnih točk projekta, na katero so nas sicer opozorili tudi predstavniki društev. Ampak pravila so taka: evropska sredstva ne morejo stoodstotno kriti stroškov, vedno je predvidena tudi investicija interesenta. Cilj teh projektov je na nek način spodbujanje podjetniške žilice, čeprav vemo, da društva težko najdejo dodatna sredstva. Druga kritična točka je dokumentacija, ki jo mora društvo predložiti. Prekomerna birokracija je žal sistemski problem, ampak mislim, da ima, kdor predstavi vsebinsko dober projekt, dobre možnosti, da bo financiran. Tako LAS-ovi uradi kot uradi Pokrajine Gorica so vsekakor društvom na razpolago za pomoč pri pripravi dokumentacije.« Podrobnejše informacije, besedilo razpisa ter vsi potrebni obrazci so na razpolago na spletni strani www.laskras.eu (italijanska različica je bolj ažurirana). LAS-ova uprava odgovarja na elektronski naslov info@galcarso.eu in na telefonsko številko 040 2455468. Razpis zapade 15. septembra. (pd) Podpredsednica Pokrajine Gorica Mara Černic in kraški utrinek Komu je namenjen razpis LAS-a Kras? Na nov razpis konzorcija LAS-GAL Kras se lahko prijavijo društva goriškega in tržaškega Krasa ter Brega. V poštev pridejo projekti, usmerjeni v kulturno in turistično ovrednotenje Krasa. Na razpolago je 165.000 evrov, vsak predloženi projekt mora biti vreden med 5000 in 40.000 evrov. Las krije 75% stroškov. Vse informacije dobite na www.laskras.eu, kjer so na voljo tudi informacije o drugih razpisih (na primer o tistem, ki zapade 30. septembra in je namenjen ovrednotenju kraških proizvodov). Pogled na Sočo bumbaca GORICA - Deželna svetnica Gibanja 5 zvezd Ilaria Dal Zovo »Nova rečna pregrada bi bila za ekosistem reke Soče usodna« »Nova rečna pregrada na predelu Soče med pevmskim mostom in državno mejo bi uničila eno izmed redkih območij na Goriškem, ki še ohranjajo svojo naravno podobo.« Ilaria Dal Zovo, deželna svetnica Gibanja 5 zvezd, odločno nasprotuje projektu novega jeza, za katerega se zavzemajo nekatere ustanove s konzorcijem za bonifikacijo Posoške ravnine na čelu. Dal Zovova meni, da je načrt nesprejemljiv, obenem pa spominja, da je novembra lani goriški občinski svet sprejel resolucijo načelnice Gibanja 5 zvezd Manuele Botteghi, s katero se je zavzel za zaščito reke Soče pred novimi poskusi izkoriščanja. »Tovrstni projekti danes niso v skladu s stanjem okolja, podnebnimi spremembami in vedno hujšim pomanjkanjem vode,« trdi deželna svetnica iz Doberdoba. »Po izgradnji jeza v Solkanu je minilo dvajset let, preden je rečni ekosistem ponovno našel svoje ravnotežje. Zato bi bila gradnja nove pregrade napačna odločitev, ki bi ogrozila rečno populacijo. Nihanja vodostaja Soče, ki jih povzroča neenakomerno spuščanje vode skozi solkanski jez, ne moremo rešiti z gradnjo nove pregrade. Ciljati moramo na kakovost voda in boj proti onesnaževanju,« pravi Dal Zovova, ki se zaveda, da je problem pomanjkanja vode za potrebe kmetijstva pereč, prepričana pa je, da bi bilo mogoče v najbolj sušnih obdobjih z znižanjem pretoka vode, ki je namenjen hidroelektrarnam ob namakalnih kanalih, omejiti težave kmetovalcev. »Večji del vode je namreč namenjen hidroelektričnim centralam in se nato izteka v morje. Skupini izvedencev bi bilo treba poveriti nalogo, da preverijo to možnost,« poudarja Dal Zovova. Svetnica dalje meni, da bi se morala deželna vlada FJK zavzeti za ustanovitev skupnega italijansko-slovenskega omizja, ki bi se ukvarjalo z upravljanjem in zaščito Soče. »V skladu z evropsko zakonodajo je nujna tudi uresničitev mednarodnega hidrografskega okraja,« zaključuje Ilaria Dal Zovo. 1 155 Nedelja, 11. avgusta 2013 APrimorski ~ dnevnik Občinski šolski prevoz V uradu za vzgojne storitve goriške občine v centru Lenassi (Ul. Vittorio Veneto 7) zbirajo prijave za šolski prevoz v letu 2013/2014. Družine imajo čas do 6. septembra, število mest je omejeno. Dodatne informacije ponujajo v centru Lenassi od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, ob ponedeljkih tudi med 16. uro in 17.30, na spletni strani www3.comune.gorizia.it ter na številki 0481 383517-518-510. Spomin na Silvana Furlana Za mestno hišo v Novi Gorici bo dre- vi ob 21. uri zaključni večer Letnega kina, ki ga organizatorji posvečajo Sil-vanu Furlanu - rojaku, filmskemu kritiku in scenaristu, nekdanjemu direktorju Slovenske kinoteke in ustanovitelju Filmskega gledališča v Novi Gorici. O Silvanu bo spregovorila njegova sestra in predsednica Ustanove Silvana Furlana Miranda Brataševec, ki nadaljuje bratovo delo na področju filmske vzgoje med mladimi. Sledil bo ogled dveh filmov, nastalih v letošnjem letu v okviru Ustanove Silvana Furla-na. Prisotni bodo tudi mladi ustvarjalci in mentorji ter ravnateljica OŠ Dobrovo, kjer poteka eden od filmskih krožkov. Komedijo Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev (1916) bo predstavila filmska kritičarka Ivana Novak. Z avtorsko glasbo Urbana Kodra bosta film v živo spremljala Andrej Goričar (klavir) in Jože Kregar (klarinet in saksofon). Robbie Williams v Kinemaxu Angleški pop zvezdnik Robbie Williams bo v torek nastopil v estonski prestolnici Talin, koncert pa si bo mogoče v neposrednem prenosu ogledati tudi v goriškem in tržiškem Kine-maxu. Pričetek ob 19.50, vstopnina 10 ali 12€. Piknik na Palkišču Kulturno športno društvo Kras prireja v četrtek, 15. avgusta, »Pik-nik de fe-ragošto«, ki bo potekal na društvenem sedežu na Palkišču. Od 12.30 dalje se bodo udeleženci zabavali z igrami za otroke in odrasle, kot so vleka vrvi, tek v vrečah, tekmovanje s samokolnico, streljanje s fračo, briškola, ipd. Organizatorji zagotavljajo, da mesa na žaru in pijače ne bo manjkalo. Cena za odrasle je 15 evrov, za otroke je udeležba brezplačna. Prijave zbirajo še danes, 11. avgusta; zainteresirani naj pokličejo tel. 338-3176605 (Katiuša). NOVA GORICA - Slovo od Andreja Malniča Človek, ki je povezoval Na žalni seji novogoriška in goriška javnost - Jurij Paljk se je spomnil pokojnikove svobodoljubnosti, skromnosti in odprtosti Novogoriška in s simbolnimi prisotnostmi tudi goriška javnost se je poslovila od Andreja Malniča, ravnatelja novogori-škega muzeja, čezmejnega entuziasta in zavzetega javnega delavca, v petek popoldne v veliki dvorani občinske skupščine v Novi Gorici. V povsem zasedenem prostoru s približno 250 udeleženci vseh profilov in zanimanj je, po pridušenih pogovorih, legla tišina ob začetnih otožnih zvokih violine in harmonike. Protokol je predvideval pet posegov. Začel je župan Matej Arčon, ki je Malniča okviril v novogoriški družbeni prostor, podčrtal nekaj značajskih prvin, ki so ga opredeljevale in ga delale izjemnega vsakič, ko se je udeleževal razprav za majhne in velike projekte. Inga Miklavčič Brezigar je govorila v imenu delovne ustanove in stanovskih kolegov; spomnila je prisotne na sicer poznane pobude in slog dela, ki jih je po nastopu na ravnateljskem mestu uvedel Andrej Malnič ob ohranitvi splošnih smernic, ki so veljale za Goriški muzej, zaradi česar se je uveljavil v prostoru tudi zunaj Slovenije. Ivan Bassin, nekdanji novogoriški župan in član odbora Slovenija - Azerbajdžan je o preminulem, ki je vršil v njem podpredsedniško vlogo, poudaril zavzetost za prijateljsko sodelovanje in za ovrednotenje izročila, ki korenini v skupnem partizanskem uporu, kar izpričujejo azerbajdžanski borci v primorskih brigadah. Dario Stasi, glavni urednik dvojezične revije Isonzo Soča, in tolmač Aldo Rupel -tudi v imenu številnih, s katerimi je Andrej sodeloval in uresničeval številne zamisli med manjšinsko skupnostjo - sta opozorila prisotne na projekt za postavitev zgodovinsko geografskih jumbo tabel s posnetki v Gorici in Novi Gorici, pri čemer je Malnič zastopal novogoriške vsebine. Prav zaradi nje- govega odhoda sta obljubila, da bodo odslej s projektom še posebej pohiteli. Glavni poseg je bil zaupan Juriju Palj-ku in posredoval ga je izrazno neoporečno. Zlasti je bila bogata vsebina, ki je prehajala od prijateljskega zanosa do objektivnih dejstev: Andrej Malnič je bil svobodoljuben človek in najraje bi bil živel zelo skromno, kot je bil navajen pri vojakih in kot je dokazovala njegova pisarna, čez mejo je imel plodovite in prijazne odnose, imel je velik socialni čut, s svojimi sodelavci je pomagal, kjer je bila potreba, osebe je povezoval - nikoli ločeval. Prihajal je na Travnik, na uredništvo Novega glasu, v Svetoivansko ulico na uredništvo Isonzo Soča, v Kulturni dom in Kulturni center, v razstavne galerije, v društva od Milj do Trbiža... Po minuti zbranosti je sledilo podpisovanje v žalno knjigo, kar bo mogoče opraviti tudi v ponedeljek in torek. (ar) 8 Nedelja, 11. avgusta 2013 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA / TRŽIČ - V Marini Julii vse več kopalcev Nekoč »pepelka«, danes priljubljena plaža Nekoč so jo imeli za »pepelko« plaž Furlanije-Julijske krajine, danes pa doživlja svoj prerod. Marina Julia je med Tržičani, a tudi med Goričani, slovenskimi državljani in prebivalci tržaške pokrajine vse bolj priljubljen kraj za preživljanje vročih poletnih dni. Pravi naval kopalcev beleži predvsem ob vikendih, ko je v Sesljanu, Gradežu in Li-gnanu težko najti prostor za brisačo ali ležalnik, vedno več ljubiteljev sonca in morja pa se za plažo v Laškem odloča tudi med tednom. K temu so pripomogle konkurenčne cene za najem senčnikov (5 evrov), ležalnikov (prav tako 5 evrov) in udobnih stolov (3,50 evra dnevno), a tudi bolj urejen videz plaže, ki so jo posipali z gramozom. Težave, ki so jih pred leti beležili zaradi prevelike koncentracije fekalnih bakterij v morju, naj bi bile mimo, saj so analize deželne okoljske agencije ARPA tudi letos potrdile, da je voda primerna za kopanje. Omembe vredno je dejstvo, da za dostop na plažo in kopanje ni predvidena vstopnina, brezplačno pa je tudi tuširanje. Kopalcem, ki so lačni in žejni, so na voljo kioski, kjer hrano in pijačo ponujajo po sprejemljivih cenah. Plaža v Marini Julii pa je priljubljena predvsem med družinami z otroki, ki se na morje odpravijo s svojimi senčniki, ležalniki, mizicami, stoli in zvrhanimi hladilnimi torbami. Privlačnost Marine Julie povečuje tudi veliko število parkirnih mest v neposredni bližini plaže, kjer je mogoče brezplačno parkiranje. Mnoga parkirna mesta so v senci, kar v soparnih dneh ni od muh. Tržiška uprava je v prejšnjih mesecih rešila spor z lastniki velikega parkirišča ob plaži, ki je bilo lani poleti zaprto. Na osnovi sporazuma, ki ga je podpisala z družbo Immobil-cora, bo občina lastnikom plačevala 5000 evrov letno, v zameno pa bo parkirišče na voljo kopalcem. Marina Julia je nenazadnje priljubljena med de-skarji in kajterji, ki prihajajo tudi iz Slovenije. Ob pozitivnih plateh ima Marina Julia kar nekaj šibkih točk. Med temi so predvsem prometne povezave s Šta-rancanom, saj je tamkajšnji mostiček že nekaj let zaprt. Pomanjkljivost sta nenazadnje odsotnost igral za otroke in zapuščeni kiosk nekdanjega bara Playa: občina ga je skušala v minulih mesecih ponovno oddati v najem, na razpis pa se ni prijavil nihče. Sončenje in kopanje v Marini Julii bonaventura NOVA GORICA Meblo Jogi v prodajo proizvodnih hal Stečajni upravitelj novogo-riške družbe Meblo Jogi bo na dražbah v ponedeljek, 9. septembra, prodajal več proizvodno-skladiščnih hal in prodajno-raz-stavni prostor z zemljišči po izklicnih cenah v skupni višini okoli 6,25 milijona evrov, kaže objava na Ajpesu. Na dražbi bodo proizvodno-skladiščne hale s severnim in južnim prizidkom, namenjenima servisnim in upravnim potrebam, skladiščni prostor ter prodajno-razstavni prostor skupaj z zemljišči naprodaj po izklicni ceni 5,15 milijona evrov. Na drugi dražbi, ki bo potekala istega dne, bo del proiz-vodno-skladiščne hale s pritličnim prizidkom skupaj z zemljiščem naprodaj po izklicni ceni 1,09 milijona evrov. Dražbi bosta na sedežu upravitelja Grege Ermana v Ljubljani, varščina za oba sklopa premoženja znaša po 10 odstotkov izklicne cene, vplačana pa mora biti dan pred dražbo. Erman bo že 23. avgusta na dražbi prodajal osebna vozila družbe, je razvidno iz objav na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) ta teden. Meblo Jogi je v stečaju od oktobra lani, upniki pa imajo priznanih za okoli osem milijonov evrov terjatev, od tega največ družba Meblo Holding in banke. Ob stečaju je brez dela ostalo 56 delavcev, proizvodnjo vzmetnic pa je prevzela družba Meblo INT, ki jo je na začetku letošnjega leta ustanovil nekdanji vodja prodaje Mebla Jogi Rok Lozej. GORICA - Društvo slovenskih upokojencev Po sledeh Tolmincev V Tolminu obiskali muzej in razstavo o tolminskem uporu, ki jo bodo jeseni prenesli v Kulturni dom ter v KC Bratuž Udeleženci izleta v Tolmin Letošnji poletni izlet Društva slovenskih upokojencev za Goriško, povezan s piknikom, je potekal v znamenju spomina na veliki tolminski upor, ki je izbruhnil leta 1713, torej pred 300 leti, in bil v krvi zatrt leta 1714. Ob 300-letnici so v Tolminskem muzeju, v nekdanji Coroninijevi stavbi sredi Tolmina, postavili zelo zanimivo in bogato razstavo, ki so jo spomladi odprli z zelo slovesno prireditvijo ob prisotnosti najvišjih političnih osebnosti RS. Goriški upokojenci so se v muzeju v nedeljo, 4. avgusta, seznanili najprej z življenjskimi razmerami 18. stoletja, z okoliščinami in vzroki upora. Med slednje so spadale nove krivične dajatve, npr. novi državni davek na meso in vino ter razne druge, novo uvedene dolžnosti. Največ ogorčenja je vzbujal kruti davkar Jakob Bandel. Pogosto so ljudi tlačile še slabe letine in kuga. Uporniki so se z geslom Nad Gorico po pravico zbrali in končno prispeli v Gorico, a brez uspeha. V prvih dveh sobah muzeja so na ogled prikazi raznih dejavnosti, npr. prido- bivanje hrane, prehranjevanje, prevozništvo, oblačenje, obrtništvo itd., v tretjem prostoru pa še prikaz eksekucije (tnalo in sekira). V prvem nadstropju je videti še marsikaj drugega. Cesarjeva oblast je dala po-loviti mnogo upornikov in voditelje zelo strogo kaznovala s smrtnimi obsodbami. Na goriškem Travniku vidimo ploščo, ki priča, da so obglavili 11 voditeljev upora v dneh 20., 21. in 23. aprila 1714. Razstavo o tolminskem puntu bodo letos v jeseni prenesli v Gorico, in sicer v Kulturni dom ter v Kulturni center Lojze Bratuž. V muzeju so bili upokojenci deležni še natančne razlage o dragocenem arheološkem in etnografskem bogastvu zgornjega Posočja, posebno iz okolice Mosta na Soči. Po ogledu muzeja se je nad 90 izletnikov kljub neznosni vročini odpeljalo z dvema avtobusoma v Brje pri Dobravljah in se udeležilo živahne družabnosti ob dobrem obedu, glasbi in bogatem srečelovu. Domov so se vrnili zelo zadovoljni in kulturno obogateni ob spoznanju naše zelo zanimive zgodovinske preteklosti. (ED) Petkov večer na števerjanskem trgu bumbaca ŠTEVERJAN Vinski večer uspešen tudi brez zvezdnih utrinkov Zvezdnih utrinkov tokrat ni bilo videti, vzdušje pa je bilo kljub temu enkratno. V petek, na predvečer Sv. Lovrenca, je na Trgu Svobode v Števerja-nu potekala pobuda Čaše pod zvezdami, ki jo je števerjanska občina v sodelovanju z Vinoteko Briški griči izpeljala že četrtič. »Vreme nam je prizaneslo, zato nas je obiskalo kar nekaj ljudi. Zvezd žal ni bilo videti, saj je bilo nebo oblačno, kljub temu pa je večer zelo dobro uspel in smo zadovoljni. Svetloba sveč je ustvarila zelo prijetno atmosfero,« pravijo organizatorji, ki menijo, da je obnovljeni Trg Svobode najprimernejši prostor za prirejanje tovrstnih prireditev, kar je dokazal že dvodnevni praznik Likof. Obiskovalcem, ki so v petek zvečer obiskali Števerjan, so bila na voljo odlična vina številnih krajevnih kmetij. Sodelovala so podjetja Draga, Humar, Gra-dis'ciutta, Ivan Vogrič, Korsič, Muzic, Paraschos, Simon Komjanc, Skok in Franco Terpin, ob briški kapljici pa so prireditelji ponujali tudi ocvrte kala-mare, ki so gostom zelo teknili. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 10. avgusta 2013 1 1 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. U Kino Čestitke JARI, za tvoj rojstni dan želimo ti polno uresničenih sanj; uživaj v glasbi, petju in ljubezni, saj življenje ni večno, lahko je pa srečno... vsi, ki te imamo radi! GAJA, danes praznuje svoj 14. rojstni dan. Ne želiva, da se ti izpolnijo vse želje, sanje in upi, ker potem ne boš več želela, sanjala in upala. Želiva pa, da se ti izpolni toliko želja, sanj in upov, da boš srečna. Nona in nono S Izleti GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.15 »Se sposti un posto a tavola«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »La notte del giudizio«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Drift - cavalca l'onda«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -21.45 »Turbo«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Wol- verine - L'Immortale«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »La notte del giudizio«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Drift - cavalca l'onda«. 0 Prireditve PRIREDITEV LAGUNAMOVIES 2013 bo v Gradežu potekala do 12. avgusta; danes, 11. avgusta, ob 21. uri na nabrežju Nazario Sauro projekcija filma »Arriba siempre arriba: Il mito di Geo Chavez« in koncert Giorgia Conteja; v ponedeljek, 12. avgusta, izlet Trst-Gra-dež z ladjo Delfino Verde: na ladji projekcija raziskovalne aktivnosti poklicnih potapljačev na razbitinah ameriškega bombnika B-24; ladja odpluje ob 15. uri s pomorske postaje (pomol Bersaglie-ri) v Trstu, prihod v Gradež (pomol Tor-pediniere) ob 16.30, povratek bo ob 20.30 v Gradežu in ob 22.00 v Trstu; informacije in prijave po tel. 0491-82929, 0481-82347, 040-498276, 040-3498277 ali pa na www.lagunamovies.com. ŠAGRA SV. ROKA V PODTURNU: danes, 11. avgusta, ob 15.30 revija pritrkovalcev, ob 20.30 ples s skupino Rene'; v ponedeljek, 12. avgusta, ob 18.00 srečanje na temo »Ribolla versus ribolla« predaval bo novinar Claudio Fabbro, ob 20.30 ples s skupino Lucky band, ob 22.30 tombola. ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija izlet v Verono 24. avgusta za ogled opere »Aida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Con-sumatori Nordest ali po tel. 3357835183 do zasedbe mest. fl Razstave V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »La Provincia di Go-rizia e Gradisca: autonomia e gover-no 1861/1914. Letture di un territo-rio«; do 3. novembra 9.00-19.00 od torka do nedelje. V GOSTILNI MILJO pri Devetakih bo do 28. avgusta na ogled razstava računalniškega umetnika Bogdana Sobana iz Vrtojbe. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPAN-TICA« je na ogled v kinu Cristallo v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradežu; do 1. septembra 10.00-13.00, 17.00-22.00, vstop prost. Informacije po tel. 3482557807 (Federico Ossola). ~M Koncerti »SOUND OF WAVES FESTIVAL« na plaži »Costa Azzurra« v Gradežu: danes, 11. avgusta ob 19. uri »First Class«, vstop prost. 15. avgusta ob 21. uri »The Birthday Party, vstop prost«. 18. avgusta ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost. 25. avgusta ob 19. uri »Closing Party«, vstop prost; več na www.soundof-waves.it. FESTIVAL GLASBE SVETA 2013 na odru pred gradom Kromberk ob 21. uri: v torek, 13. avgusta, nastop na-brežinske godbe na pihala in harmonikarja Marka Hatlaka; v torek, 20. avgusta, koncert indijske skupine Trilok Gurtu band; v torek, 27. avgusta, nastop Tomaža Pengova in komorne jazzovske skupine Bossa de Novo. V okviru festivala bo od 19. ure tudi Tržnica goriških dobrot, kjer bodo lokalni vinarji, sirarji, čebelarji, zeliščarji, oljarji in drugi predstavljali svoje pridelke in izdelke. Prispevki Namesto cvetja na grob Ladija Bo-škina daruje Branko Černic z družino 50 evrov za društvo Skala iz Ga- brij. H Šolske vesti PRIPRAVA NA ŠOLO v Dijaškem domu v Gorici bo potekala od 26. avgusta do 11. septembra. Učencem osnovne in srednje šole ponuja ponavljanje in utrjevanje učne snovi, tečaj angleščine, inštrukcije, jezikovne delavnice, poučne ekskurzije. Poseben program za otroke, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole; vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. TEČAJ ANGLEŠČINE z jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice po potekal v Dijaškem domu v Gorici od 26. avgusta do 6. septembra. Namenjem je osnovnošolskim in srednješolskim učencem; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, ga bo urad zaprt zaradi dopusta do vključno 26. avgusta. Od 26. do 31. avgusta bo odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.00-12.00, ob petkih zaprto. SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. avgusta. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študij -skega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo šola zaprta za dopust do 18. avgusta. Tajništvo bo na sedežu v Gorici odprto od 19. avgusta od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil razpisan izredni tečaj za pridobitev usposobljenosti za poučevanje, ki velja tudi za slovenske in dvojezične slovensko-italijanske šole. Vse potrebne informacije (pogoji za udeležbo, način prijave, roki itd) so dostopne na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) in sicer v odloku št. 58/2013 (objavljenem 31. julija 2013) ter v okrožnici z dne 2. avgusta 2013 (objavljene 5. avgusta 2013). Za prijavo se morajo kandidati obvezno poslužiti digitalnega postopka POLIS. Rok prijave nepreklicno zapade 29. avgusta. SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ter malih oglasov (proti plačilu) sprejemamo le po telefonu ali elektronski pošti, s sledečim urnikom: od torka do petka od 10.00 do 14.00 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko plačnika, davčno številko naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. S Poslovni oglasi UGODNO PRODAJAM kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta. +38651655822 +38631770410 Ü3 Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da je zaprta zaradi dopusta do 16. avgusta. Od 19. do 31. avgusta bo odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.0016.00. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti. URADI OBČINE SOVODNJE bodo v mesecu avgustu ob ponedeljkih popoldne zaprti. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Ma-meli v Gorici bo od 12. do 24. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 9.30 in 12.30. NA VRHU bo danes, 11. avgusta, praznovanje zavetnika Sv. Lovrenca. Slovesna maša s procesijo bo ob 10.30, po maši družabnost pred cerkvijo. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA razpisuje, ob 40. obletnici ustanovitve, sklada-teljski natečaj za slovensko peto mašo. Vpis na natečaj je brezplačen; informacije o pravilniku in prijave na corili01@gorica.191.it ali po tel. 0481-31817 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Urad bo zaprt zaradi dopusta do 25. avgusta. URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 15. avgusta. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje! Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela). Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Vanda Zorz vd. Abrami (iz splošne bolnišnice) v cerkvi na Rojcah, sledila bo upepelitev; 10.00, Francesco Restivo (iz Trsta) v stolnici Sv. Hilarija in Ticijana, sledila bo upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Anna Munari vd. Klaucic v kapeli splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev. 12.8.2010 12.8.2013 Slavica (Vittoria) Devetak vd. Furlan Z ljubeznijo se je spominjajo sin Alessandro, vnuk Michele, sestra Elvira, nečaka Davorin in Igor. V večne maestrale je odjadral naš dragi Gorazd Vesel (novinar) Slovo od pokojnika bo v torek, 13. avgusta, ob 11. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na poslednjo pot na slovensko morje ga bomo pospremili žena Ljudmila, Patrizia in Črt Cvetje hvaležno odklanjamo, v spomin lahko darujete v dobrodelne namene. Gorica, 11. avgusta 2013 "Piccola!" Kako te bomo pogrešali! Aleksija, Danjel, Sabina, Igor Vedel si, v kateri pristan si se namenil in si v jadra ujel pravi veter, ki te je pripeljal tja. Gorazd, adijo! Živka Zapustil nas je GORAZD VESEL predsednik SKGZ v letih 1968-1970 Njegovemu spominu se klanja in prizadetim svojcem izreka iskreno sožalje Slovenska kulturno-gospodarska Člani Upravnega odbora Kulturnega doma v Gorici in zaposleni se klanjajo spominu na Gorazda Vesela, predsednika Odbora za gradnjo kulturno-športnega središča v Gorici, ter izrekajo globoko in iskreno sožalje ženi Milici ter ostalim svojcem. Zveza slovenskih kulturnih društev se klanja spominu Gorazda Vesela, dolgoletnega tajnika Slovenske prosvetne zveze Ob boleči izgubi dragega Gorazda Vesela, bivšega odgovornega urednika Primorskega dnevnika, izrekamo globoko sožalje svojcem. Upravni odbor in nadzorni svet družbe DZP - PRAE Ob izgubi dolgoletnega kolega Gorazda sočustvujemo z ženo Milico in svojci vsi na Primorskem dnevniku Ob slovesu Gorazda, našega bivšega predsednika, izrekamo gospej Milici in svojcem iskreno sožalje. Članstvo in vodstvo JK Čupa /■Primorski r dnevnik "cmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6 sporoča, da bo od 12.8. do 18.8.2013 urad v Gorici zaprt. Brezplačna it. , te800.912.775 J Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it 10 Nedelja, 11. avgusta 2013 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA / Vsi moški v neomadeževanih belih haljah, vse ženske pokrite in v črnih, dolgih, do tal padajočih oblačilih, da pometajo po tleh. To je najprej pritegnilo našo radovedno pozornost v prvem stiku s tamkajšnjo stvarnostjo, ki smo ga imeli izletniki Primorskega dnevnika ob prihodu v doslej bolj malo poznano arabsko deželo Oman. Pa ne samo to. Vsa bela tudi pomembna poslopja v glavnem mestu Musqatu in ne višje kot trinadstropne stavbe s terasasto streho, z ozadjem rja-vosivih skalnatih pobočij visokih hribov, da je bleščava kar slepila. Izjema so bili le glinastorjavi gradovi in utrdbe ob obali in notranjosti, obrambna zapuščina turških in portugarskih osvajanj. In presenetljivo! Povsod vse zgledno urejeno in čisto, same zelenice in parki, nisi videl smeti na cestah, bujno cvetoče bogenvilje za zidovi belih stanovanjskih zgradb. Nikjer prosjakov, vsiljive otročadi, le prijazni, zadovoljno nasmejani ljudje. Pravo nasprotje s predstavo, ki jo imamo obiskovalci drugih dežel arabskega sveta. puščina portugalskih vdorov pred pesto, šesto leti. Bolj zanimiv je bil obisk bližnjega etnološkega muzeja Bait al Zubair, bogat z eksponati noš, orodja, orožja, zgodovinskim prikazom razvoja dežele in nazorno maketo tisočletnega namakalnega omrežja. Pa še v stari del mesta, v Matrah, trgovsko in poslovno središče z neštetimi nakupovalnimi centri, bankami in živahnim suqom, v katerem smo se znašli v pisani množici vztrajnih prodajalcev svoje robe in radovednih kupcev, predvsem v trgovinicah s prepolnimi izložbami zlata, kjer so si ženske ogledovale in izbirale zlati nakit. In ves ta vrvež ti daje občutek, da tu ne poznajo revščine. Promenada pred suqom obkroži zalivček, sultanovo pristanišče, nad katerim se na skalnati vzpetini dviga mogočna Matrah utrdba. Ob pomolu se je zibala luksuzna sultanova ladja, s katero si sultan Qabo-os ibn Said privošči križarjenja po Oman-skem in Arabskem morju za oddih in sprostitev od trudapolnih državniških po- To je Oman, nekaj nad 300 tisoč km2 pretežno puščavskega ozemlja na jugovzhodnem robu Arabskega polotoka, ki ga tepta 3 milijone prebivalcev, od teh približno 20% avtohtonih, pripadnikov in potomcev beduinskih nomadskih plemen iz puščave. Ostali so indijski, pakistanski, afriški priseljenci, ki so sem prišli s trebuhom za kruhom. Pretežna večina jih naseljuje manj kot četrtino ozemlja na rodovitnih obalah Omanskega zaliva, odkoder se proti zahodu dviga dolga gorska veriga, ki se pne v višino do 3 tisoč metrov. Za gorami pa brezmejna, neoblju-dena puščava, vir bogastva, razcveta in blaginje Omanskega sultanata. Na obisk mirnega, turistično se odpirajočega Omana in sosednjih arabskih emiratov, nas je letos napotila posrečena zamisel tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika, v organizaciji in režiji agencije Aurora. Zanimivo in izredno doživeto potovanje v veliko zadovoljstvo in zadoščenje udeležencev. Prišli smo v stik s presenetljivo omansko stvarnostjo, ki si jo nismo pričakovali in jo, ne brez čudenja, sprejemali in dojemali med bivanjem, obiski in ogledi v Musqatu in drugih krajih in mestih. In bilo je kaj videti: zgodovinske in kulturne pomnike, gradove, lepote divje narave, znamenite, turistično vabljive wadije, omrežje skrbno negovanih namakalnih kanalov, slikovite puščavske sipine, drzno speljane poti v visoka gorovja, starinska mesteca. Spoznali smo navade in običaje, se vživeli v omanski način življenja in mišljenja. Musqat in Matrah Začelo se je z ogledi znamenitosti omanskega glavnega mesta, v katerem živi 70 tisoč prebivalcev. Prijazna vodička Ajša, v Omanu ustaljena turinčanka po rodu, nas je najprej pripeljala pred Alam palace, sultanovo rezidenco, manjšo, nizko zgradbo v značilnem arabskem slogu. Za težkimi železnimi vrtnimi vrati, na katerih se bohoti zlat državni grb, cvetoče bogenvilje in palme na žametasto zelenem travniku. Na velikem trgu vsena-okrog anonimne vladne palače. Le nekaj korakov za sultanovo rezidenco, na visokih skalnatih pečinah nad morjem, stražita majho varno pristanišče v zalivčku mogočni utrdbi Jalali in Mirani, za- Prijazni Oman in bahaški Emil Besedilo in fotografije Lojze Abram slov in skrbi za blaginjo svojih ljudi in dežele. V omanski puščavi so namreč sredi prejšnjega stoletja odkrili velika petrolej-ska ležišča, ki so jih začele izkoriščati angleške družbe. Angleži so pač imeli Oman pod svojim protektoratom. Leta 1971 so se Omanci znebili protektorata in postali neodvisni. Oblast je prevzel napreden, marijaterezijsko razsvetljen Sultan Qa-boos bin Said, zapodil je angleške petro-lejske mogotce, začel sam izkoriščati pe-trolejsko bogastvo in ga preudarno preusmeril v družbeni, kulturnoizobraže-valni, gospodarski, tehnološki in turistični razvoj svoje dežele. Poskrbel je za socialne potrebe in ugodnosti za prebivalstvo, spodbudil gospodarstvo in trgovino, dal graditi šole in avtoceste, ustanovil univerzo, moderniziral bolnice in turistične infrastrukture. In ker denarja ne manjka si je privoščil tudi megalomansko gradnjo velike operne hiše Royal Opera House. Ogromna arhitektonsko moderna palača s številnimi bogato, s slikarskimi deli opremljenimi reprezentančnimi dvoranami in vsa v belem marmorju sredi raz-sežnega parka, pri izvedbi katere sta menda imeli prste vmes milanska Scala in ve-ronska Arena. Pred nekaj leti dograjeno Operno hišo smo si ogledali zvečer, ko so bile njeno pročelje in arkade vse razsvetljene. Tudi v večernem mraku je izrazito učinkovala njena marmornata belina. 1» * } JO ■ -t Barka in Nakhal Kraj Barka, v davnih časih obmorsko središče plodnih trgovskih izmenjav z Vzhodom, je bil cilj obiska naslednjega dne. Zapeljali smo se po obalni avtocesti okrog 50 km proti severu in se, pod obzidjem obrambne trdnjave na morskem bregu, ustavili pred veliko ribjo tržnico, kjer je pravkar potekala živahna ribja dražba. Ribiči so prinašali svoj ulov, dražbar je določal ceno, nakar so se do izklica vrstile ponudbe zainteresiranih kupcev. Dolgo smo prisostvovali vrvežu in si ogledovali nam nepoznane precej velike ribe, predno smo se napotili po puščavskem svetu v notranjost, v Nakhal, na ogled tamkajšnje trdnjave. Na visokem skalnatem pomolu nad bregom širokega wadija, nedaleč od naselja in sredi velikih nasadov dateljnovih palm, se dvigajo obzidje in stražni stolpi mogočne utrdbe iz 17. stol., ki so jo pred nekaj leti popolnoma restavrirali v turistične namene in v notranjosti uredili etnološki muzej. Omansko spomeniško varstvo in ministrstvo za turizem prav gotovo nimata problemov s financami. O tem smo se prepričali na ogledih in obiskih desetih utrdb in gradov, od preko sto, -nekateri vključeni v UNESCOv seznam- kolikor jih je razstrosenih po Omanu. Pri resta-vriranju nobene moderne tehnike, ampak starodavni način ročnega oblikovanja z blatno ilovico in slamo. V neposredni bližini Nakhala je še ena atraktivnost, wadi Hamman, široka divja dolina med gorami z izviri termalne mineralne vode. Tam je vse polno domačinov, ki ob široki strugi pod palmami uživajo svoj prosti čas v prirejanju družinskih piknikov in namakanju v topli vodi. Obvezen ogled in namakanje nog tudi za nas. Povratek po prometni avtocesti v Muscat, kjer smo si nekateri hoteli potešiti nakupovalno radovednost v velikem hipermarketu Lulu, drugi, bolj kulturno osveščeni, pa so si privoščili predstavo gostujočega budimpeštanske-ga ansambla v Royal Opera House. Qaboosova mošeja Obvezen je bil ogled leta 2001 dograjene sultanove velike mošeje, ene od treh največjih na svetu. Sredi obsežnega parka z dlakocepsko natančnostjo negovanih cvetličnih gredic in grmovnic, se dviga pet minaretov, najvišji glavni in štiri vogalni ter velika kupola nad ogrom- / IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Nedelja, 11. avgusta 2013 1 1 rati no stavbo, vsa v čipkastih ornamentih izklesanih v belem marmorju. V notranjosti velika molilnica za 25 tisoč vernikov, s stropa kupole visi swarovskijev 14 metrski kristalni pozlačen lestenec, tla pa pokriva preko 4 tisoč m2 velika enodelna perzijska preproga, ki so jo iranski mojstri tkali desetletje. Pravo čudo razsipnih hotenj sultana Qaboosa, ki v laični deželi Oman dopušča versko svobodo svojim podanikom, v veliki večini pri- padnikov zmerne islamske ločine Ibadi-tov. Ob obali do Sura In že se v petih terencih vozimo proti jugovzhodu po moderni avtocesti ob obali Omanskega zaliva. Si na poti ogledamo naravno zanimivost, globok skalnati vdor z jezerom, ki ga polnijo podzemski vodni izviri in se potem ustavimo na obalnem skalnatem robu nad azurnim morjem. Tam spodaj se je belila lepa plaža. Škoda bi bilo ne izkoristiti priložnosti za kopanje v prozorni, topli vodi in sončenje v poletni vročini. Potem nekaj kilometrov od obale v notranjost in odkrivali smo naravne danosti wadija Tiwi. Globoka hudourniška soteska pod strmimi skalnatimi pobočij s široko vodno strugo, ob kateri uspevajo dateljnove palme, mangi, papaje. Podali smo se na raziskovalni pohod in zakorakali navkreber v visoko rastje, ki je prekrivalo cementne robove namakalnih kanalov, že v davnini speljanih z visokih gorskih vodnih izvirov do namakalne mreže na rodovitnih poljih ob obali. Sledil je postanek na visoki vzpetini z razgledom na obalno mestece Qalhat, v davnih časih važen pristan za trgovce z dišavami in začimbami in za izvoz konj, kjer naj bi bil pristal tudi Marco Polo. Na bližnji planoti pa ruševine mavzoleja svetnice Bibi Miryam, ženske osebnosti iz zgodovine Sikhov, kraj kjer naj bi delovale sile zemeljske energije. Pozni prihod v mesto Sur. Tam smo si komaj utegnili ogledati starodavno ladjedelnico, kjer iz rok spretnih indijskih tesarskih mojstrov nastajajo tipične lesene jadrnice »dhow«, okretna velika plovila, s katerimi so morski gusarji že pred stoletij gospodarili v Arabskem morju. Še na razgledišče sredi slikovite lagune s pogledom na stražne in obrambne stolpe okrog starega pristanišča. Na poti v puščavo Zapuščamo Sur nemenjeni proti vzhodu, proti puščavi in se peljemo mimo dveh večjih naselji, Bani Hassan in Bani Ali, vsako s svojo mogočno utrdbo, zapuščini nekdanjih sporov in hudih spopadov med sebičnima graščakoma, ki sta si bila zaradi ozemeljskih zahtev v laseh. Ena utrdba je v turistične namene na novo obnovljena, druga pa le kup razvalin, nedaleč stran pa se zagledaš v kupole majhne ženske mošeje, v katero pa moški neverniki nismo imeli vstopa. Bili smo na robu puščave Al Wahi-ba in se usmerili v znamenit wadi Bani Khalid, najimenitnejša omanska turistična naravna atrakcija. Parkirišče ob vhodu v sotesko je bilo nasičeno. Napotili smo se v notranjost širokega wadija ovenčanega s skalnatimi stenami plastne kamnine in občudovali tam nakopičeno bogastvo prirode: turkizna jezerca, tolmuni, slapovi, mostički, skalnati pomoli in podi, potočki v tesni soteski, ekzotično rastlinje in palmovi gozdiči, v senci katerih so piknikali domačini in se sprehajali številni turisti. Na visokem skalnatem pomolu pa gostišče nad jezerom, v katerega so z mostička skakali in v vodi čo-fotali mladi kopalci. Dolgo smo občudo- vali naravne, neokrnjene lepote wadija, in s težkim srcem zapuščali idiličen kraj. Krajša vožnja do kraja, kjer so si šoferji dali delno izprazniti pnevmatike na terencih za vožnjo po puščavskem pesku in začela se je poskakujoča dirka po visokih in nizkih sipinah ob zvedavih pogledih enogrbih kamel oziroma drome- Omanski gorski svet Naslednji dan smo na poti v gore. Še prej, v sami puščavi, so se šoferji za zabavo s terenci podili po sipinah in tudi obtičali v sipkem pesku. Vozniki so morali potem vleči globoko nasedlo vozilo, pri čemer smo jih potniki malo zaskrbljeno gledali, popolnoma brezbrižno pa kamele, ki so le radovedno strmele v naše fotoaparate. Po polnjenju pnevmatik je bila vožnja po asfaltu kar udobna. Usmerili smo se proti severozahodu proti gorati verigi Jabal Al Akh-dar, se po poti, z visoke vzpetine razgledali po raznoliki že gorski pokrajini, po širnih nasadih palm, prepadnih skalnatih sten, belih stavb večjega kraja in praznih visokih kamnitih hiš jemenskega sloga starega naselja. Dalje po strmi, delno makadamski, ostro ovinkasti cesti približno 60 km napete vožnje pod visokimi vrhovi, mimo grap, sotesk, previsnih sten, do prostrane planote kamnitih podov na višini nad 2000 metrov, z vzorno urejenim turističnim kampom, hišicami, šotori, restavracijo in celo bazenom. Nad planoto pa najvišja gora v Omanu, 3025 m visok Jabal Shams. Po kosilu sprehod in ogled grozljivo globoke soteske, po kateri je speljana drzna trekinška steza do vrha in do velike skalnate police z ostan- darjev. Po približno 25 km tresenja in poskakovanja, smo z želodci v grlu, izstopili pred turističnim kampom sredi puščave in, po sprejemu s čajem in namestitvi v šotore ali zidane kočice, se z vso hitrostjo, kar jo premorejo terenci, zapodili na bližnjo visoko sipino, da smo občudovali sončni zaton. V naglo se tem-nečem mraku smo se potem bosi, skakajoč po pobočju vdirajočega se peska, vrnili v kamp na večerjo pod zvezdami. Noč v puščavi je enkratno doživetje: tišina, sprostitev in notranji mir pod nebesnim svodom z milijoni brlečih lučk. ki starodavnega človeškega bivališča. Povratek po isti poti in postanek v vaseh Tanuf in Wadi Al Abyad. Same kamnite, visoke hiše nekdanjih jemenskih naseljencev na skalnatih pobočjih globokega wadija in srečanje z domačini ki so v gručah posedali pred svojimi kamnitimi domovanji. Na zemljo se je spuščal mrak, ko smo prišli v prijazno, živahno, prostorno precej razpotegnjeno mesto Nizwa, prestolnica Omana v 8. stoletju, kjer smo si v modernem, s parkom obdanim hotelu po puščavskih in gorskih doživetjih privoščili zaslužen počitek. NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI 12 Nedelja, 11. avgusta 2013 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA / NADALJEVANJE S PREJŠNJE STRANI Nekdanje glavno mesto Nizwa Pred hotelom nas je čakal majhen avtobus. Šoferji, ki so nas vozarili po puščavi in v gore, so se prejšnji dan poslovili. Prvi postanek je bil v središču Nizwe, starodavno versko in kulturno središče, s tradicionalnim sejmom goveda in drobnice sredi največjega trga. Po bežnem pogledu v tovornjakih razstavljenega goveda, smo šli na tržnico, kraj, kjer zaznaš utrip mestnega življenja in navade ljudi. Na stojnicah sadje, začimbe in režnji velikih rib, ki so poleg perutnine in jagnjetine glavna hrana Omancev in muslimanov sploh. Za stojnicami pa nevsiljivi prodajalci, kot tudi v bližnji prodajalni lončenih predmetov in posode, po katerih slovijo tamkajšnji lončarji. Potem pa še v živahen suq, kjer se srečuješ s prijaznimi ljudmi in imaš na voljo vseh vrst blaga, Na povratku v Bahlo presenečenje. Vodička Ajša je poskrbela, da nas je zasebnik sprejel v svojo lično, prostorno belo hišo in nam ponudil kosilo. Izredna priložnost za pogovor o življenjskih razmerah ob gostiteljevem nizanju raznih ugodnosti, podpor in olajšav, ki jih državljanom nudi država, od brezplačnega zemljišča za hišo in nizkih tarif servisov, celo do nepovratne denarne podpore za poroko. Brez primerjave z našimi življenjskimi pogoji, ki jih povrh še pesti huda kriza. V Omanu smo bili priča vstajenju nekdanje Arabie Felix! Prisrčna zahvala in slovo od prijaznega gostitelja in njegovih otrok - žene nam ni predstavil - in pred nami se je vila pot v Nizwo. Abu Dhabi Poslavljali smo se od vsestransko bogatega, mirnega Omana in njegovih prebivalcev, predanih načinu življenja, ki se oplaja na temeljih arabske kulture in islama. Zapuščali smo Nizwo namenjeni v Abu Dhabi. Dolga, skoraj 200 km dolga vožnja proti severozahodu s postan- senih ladij »dhow« za turiste, potešitev lačnih v indijski restavraciji in od daleč ogled razkošne predsedniške palače, kjer zaseda vlada sedmih emirov. Razgled s 23. nadstropja hotela-stolpnice na nočni Abu Dhabi je bil enkraten. Ne moreš iz Abu Dhabija, ne da bi si ogledal šeika Zayeda imponzantno mošejo v oklepu belega kararskega marmorja, menda največjo na svetu, kjer se je gnetlo vernikov in turistov. Prevzamejo te veličina minaretov in ku- od svile do začimb in dišav. Največ časa pa smo posvetili vodenemu ogledu znamenite Nizwove trdnjave, ki jo je dal leta 1680 zgraditi Said al Yaarub. Trdnjava slovi po ogromnem, 45 metrov v premeru in 36 metrov visokem okroglem stolpu, s katerega se odpre veličasten razgled na gorovje Al Akhdar, na vso prostrano pokrajino in samo mesto. Zanimiv je bil tudi ogled preko 2000 let delujočega namakalnega sistema »falaj« v podzemnih prostorih trdnjave. Bahla, v gosteh pri zasebniku A že smo bili na poti v 40 km oddaljeno zgodovinsko mestece Bahla iz tretjega tisočletja pred n.š., ki je, z mogočno utrdbo in mestnim obzidjem, ohranilo svojo starinsko podobo. Od tam še deset kilometrov do, v letu 1982, restavrirane trdnjave Jabrin sredi širne planjave. Gradil jo je v začetku 17. stol. sultan Balarab al Yarubi kot rezidenčno palačo. Kasneje so jo preuredili v trdnjavo, njeno atraktivnost pa so dekoracije, rezbarije in poslikane stene notranjih prostorov, terase in balkoni in celo grobnica nekega emira. kom blizu mesteca Ibri, kjer smo prisostvovali restavratorskim posegom na podrtiji tamkajšnjega gradu in dalje po puščavskem svetu na 2000 m visok prelaz Jabal Hafit, na strogo varovano mejo med Omanom in Emirati. Rampe, prepoved fotografiranja, zapletene formalnosti, izpraševanja in celo »eye scanner«, slikanje oči. Končno so nam črnopokri-te mejne funkcionarke pritisnile žig na potne liste, da smo jo naglo odkurili v umetno pogozdeno puščavo in se po 200 km in treh urah vožnje po neskončnem drevoredu palm in evkaliptosov, znašli v Abu Dhabiju, v džungli nebotičnikov vseh oblik in višin na obali in bližnjih otočkih. Dolgo časa krožimo po središču skoraj dvomilijonskega glavnega mesta sedmih Združenih Arabskih Emiratov, ki je v zadnjih petdesetih letih, zahvaljujoč se naftnemu bogastvu, zraslo iz puščave, produkt megalomanskih zamisli, načrtov in hotenj v tekmi z Zahodom. Sami skyscrapers s poslovnimi sedeži naftnih družb, bank in multina-cionalk, negovani parki in drevoredi, vmes pa pritlikave mošeje. Tu so pač bolj strogi v verskih zadevah kot v južnem sosedu. Mimogrede do pristanišča le- pol, prostrano dvorišče s cvetličnimi in-tarzijami v marmornatih tleh, stebrišča stranskih hodnikov s pozlačenimi ka-piteli in sam mogočni vhod v veliko mo-lilnico, ki pod osrednjo kupolo, s katere visijo čudoviti kristalni lestenci, sprejme kar 40 tisoč vernikov na enodelni ogromni preprogi, tudi ta delo iranskih tkalcev. Zamaknjeno zreš v to bajno, z rezbarijami okrašeno arhitektonsko razkošje in se ne moreš znebiti občutka, da sta tej bogati scenografiji botrovali slavohlepje in tekmovalni prestiž, ki nimata nič skupnega z vero. Dubai mimo Ferrari World, mesteca z dirkališčem formule 1, kjer se poslovno investicijsko izživlja naš Montezemolo, po neskončnem drevoredu sredi palmovih nasadov v 150 km oddaljen Dubai. Takoj se zaveš, da si prestopil mejo med emiratoma. Neha drevored, ob cesti ni več zelenja in zapelješ v golo puščavo ob obali, kjer stoji ogromen industrijski obrat za razsoljevanje morske vode. In dospeli smo v železobetonskostekleni gozd hipertehnično, drzno grajenih, celo vrtljivih skyscraperjev megapotroš-niškega Dubaia, kjer se, na za robec majhnem kosu puščavske zemlje, dre-nja skoraj dva milijona ljudi, od katerih 4/5 priseljencev iz sosednjih držav. Vodička Gabriella, po rodu rim-ljanka, ki nas je spremljala že v Abu Dhabiju, nas je popeljala najprej po obalni ocvetličeni osempasovnici, da smo strmeli v visoke zgadbe futuristi-čnih oblik in potem nadaljevali na Palm Jumerah , umetne otoke razporejene v obliki palme, na vejah katere se vrstijo luksuzna domovanja v tipičnih slogih drugih dežel. Potem skozi predor pod morjem na polkrožen umetni otok, do mamutskega hotela Atlantis v bujnem parku. Nedaleč na morju nastaja The World, novi umetni otoki razporejeni v obliki petih zemeljskih celin. Bujna megalomanija, proizvod čezmernega bogastva, ki ga Dubajci, usmerjajo v stvaritve fantastičnih zamisli, kot je hotel Burj al Arab, visoka zgradba v obliki jadra na umetnem otoku ob obali, izključno za petične turiste, ali Sky Dubai, smučarsko zabavišče v puščavi z gorsko vasjo in s sedež-nicami opremljeno smučišče v veliki, poševno postavljeni cevi sredi mesta, v kateri je za ohranitev umetnega snega stalna temperatura 6 pod ničlo. Ne moreš se znebiti občutka vsiljivega opu-lentnega izobilja, ki ga zaznavaš pri opazovanju samozadovoljnih ljudi pred izložbami suqa Madinat v prenovljeni stari Medini, ali v živahnem mestnem suqu, kjer je razstavljen Guinessov rekordni 600 kg težak zlat prstan. Pa še dubajsko čudo: leta 2010 iz jekla in stekla dograjen skoraj 900 metrov visok, šilast, nebotičnik Burj Kha- lifa, najvišji na svetu, v katerem si je italijanski modni kreator Versace zagotovil kar 17 nadstropij za svoj luksuzni apartma, restavracijo in trgovski center. Nebotičnik si lahko ogledaš s širne ploščadi kjer stoji Dubai Mall, moderen me-ganakupovalni center, v notranjosti katerega je v pritličju in na razglednih pasažah in balkonadah nešteto luksuznih trgovin z robo svetovnih znamk, restavracij, kavarn, igralnic in kinodvoran in tudi ogromen akvarij, celo s potapljači v igri z morskimi psi. Med Dubai Mal-lom in nebotičnikom Burj Khalifo pa veliko umetno jezero, kjer polno ljudi, predvsem turistov, v večernih urah prisostvuje atraktivni igri barvitih ple-sočih vodnih curkov in zaves. Po tolikih ogledih sta se večerna pogostitev na turistični »dhow« ladji in pomirjajoče križarjenje pod mostovi ozkega zaliva Dubai Creek, z razgledi na bajno razsvetljene mestne nebotičnike, prav prilegalo. In potem sredi noči na dubajsko letališče, na letalo, ki nas je, obogatene z vtisi, izkušnjami in spomini na vse kar smo videli in doživeli v obiskanem arabskem svetu, vrnilo v domače kraje. Od Zayedove mošeje kar naravnost na pot v zeleno puščavo, ki so jo Abudabijci v zadnjih desetletjih po-gozdili s 150 milijoni dreves in palm, / MANJŠINE Nedelja, 11. avgusta 2013 Pomembni koraki za uveljavljanje škotske gaelščine, enega najstarejših evropskih jezikov Zagotovljena finančna sredstva za spletni slovar, več otrok v šolah, več gledalcev pred televizorji 13 Škotska vlada je namenila 2 milijona funtov za pripravo spletnega slovarja škotskega gaelskega jezika, slovar pa bodo pripravljali predvidoma 30 let. Z delom so že začeli in pripravili prvi digitalni arhiv, v katerem je že 30 milijonov gesel. Načrt je nastal v partnerstvu. Koordinacijo bo pripravil raziskovalni center za škotski gaelski jezik Sabhal Mor Ostaig na otoku Skye, delo pa bo izvedel v sodelovanju s štirimi škotskimi univerzami iz Aberdeena, Edinburgha, Glasgowa in Strathclyda. Škotski gaelski jezik, ki je eden izmed keltskih jezikov, redno govori približno 60.000 ljudi. To je eden najstarejših živih evropskih jezikov. Ta jezik uporablja manj črk kot angleščina, 18 črk, medtem ko jih ima angleščina 26. Namen projekta je, da pripravi zgodovinski slovar gaelskega jezika, ki bo primerljiv z obstoječimi slovarji angleščine in jezika scots, ki je nekakšna škotska varianta angleščine. Sestavljavci domnevajo, da bo slovar sestavljalo več kot 100.000 gesel. Pripravljalno raziskovalno delo poteka že približno deset let, medtem ko bodo z dejanskim pisanjem slovarja začeli približno čez pet let. Škotski sklad za financiranje je v sporočilu za javnost napisal, da bo novi slovar zagotovil novo razumevanje strukture, variacij in razvoja jezika ter njegovo rabo v govoru, v literaturi, v pesmih in v toponomastiki. Sklad bo s svojimi sredstvi omogočil pospešitev projekta z zaposlitvijo enega ali več strokovnjakov in z nabavo računalniške programske predsednik škotske deželne vlade Alex Salmond opreme z namenom, da pospeši delo. Sicer pa tudi druge organizacije napovedujejo, da bodo finančno podprle ta projekt. Raziskovalni svet za umetnost in humanistične študije je že napovedal financiranje 100.000 funtov, Ekonomski in socialni raziskovalni svet je zagotovil 50.000 funtov, javni svet za gaelski jezik Bord na Gaidligh pa projekt že od leta 2004 financira s 75.000 funti letno. Predsednik škotske deželne vlade Alex Salmond je zelo navdušen nad zamislijo in je projekt podprl. Dejal je, da vlada zagotavlja, da bo sodelovala z vsemi javnimi organizacijami z namenom, da zagotovi gaelskemu jeziku ustrezno prihodnost. »Pobuda, da pripravimo slovar gaelskega jezika, je zelo pomemben del te vladne politike in res sem zadovoljen, da smo v ta namen s skupnimi močmi lahko zagotovili toliko sredstev,« je poudaril. Predsednik Škotskega sklada za financiranje John McClelland je poudaril, da je ta načrt življenjskega pomena za ohranitev jezika, direktor raziskovalne- ga centra Sabhal Mor Ostaig profesor Boyd Robertson pa je dodal: »Sredstva bodo omogočila pospešitev pripravljalnega dela za slovar, ki bo v doglednem času zagotovil gaelskemu jeziku sredstvo, ki je gotovo primerljivo z oxfordskim slovarjem angleščine.« K tem napovedim je treba dodati podatek, da se je v zadnjem šolskem letu za 6 odstotkov povečalo število otrok, ki obiskujejo šolo z gaelskim učnim jezikom. Še vedno je abdolutna številčka zelo majhna, ampak urad za gaelski jezik Bord na Gaidlig si je zadal cilj, da do leta 2017 podvoji število otrok v šoli z gaelskim učnim jezikom, s sedanjih 400 na 800. Letos to šolo obiskuje 428 otrok. Ravnatelji opozarjajo, da je treba na tem področju še veliko postoriti, prepričani pa so, da bodo kljub temu kos nalogi. Povečuje se tudi število ljudi, ki gledajo televizijo v gaelskem jeziku. BBC Alba, škotska veja britanske nacionalne televizije BBC, je objavila podatek, da tedenske oddaje v gaelščini gleda poprečno 530.000 odraslih gledalcev. Število gledalcev se je povečalo, ko so pred nekaj leti program, ki ga je bilo mogoče gledati samo na kabelski televiziji proti plačilu, začeli predvajati tudi na brezplačni kabelski televiziji. Prej so namreč beležili približno 220.000 gledalcev. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru programa Evropskega parlamenta na področju komuniciranja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo ter ni v nobenem primeru odgovoren za informacije ali mnenja, ki jih vsebuje ta projekt, ki za Evropski parlament niso zavezujoča. V skladu z veljavno zakonodajo so avtorji intervjuvane osebe, založniki oziroma odgovorne osebe ustanov, ki oddajajo programe edini odgovorni za vsebino. Evropski parlament zato ne more biti tožen za morebitno posredno ali neposredno škodo, ki bi lahko nastala pri izvajanju tega projekta. dvojezični napisi na Škotskem Podatki o število gledalcev zadevajo samo Škotsko, znano pa je, da oddaje v gaelščini gledajo tudi izven Škotske, zlasti v Angliji, kamor se je preselilo veliko Škotov. Prav tako ti podatki ne vključujejo gledalcev mlajših od 16 let, ki jih je veliko, ker je del programa namenjen otrokom. Zanimiv je tudi podatek, ki ga navaja BBC Alba, da gledalci ostajajo pred ekranom popre;no uro in 40 minut. Poleg tega so posredovali tudi podatek, da je v 9 mesecih kar 29.000 ljudi prijavilo na stran BBC Alba na tabličnih računalnikih oziroma pametnih telefonih. Sicer pa je spored v gaelskem jeziku sad partnerstva ,med zasebno MG Alba in javno BBC Scotland. Direktorica BBC Alba Margaret Mary Murray je ob predstavitvi teh po- datkov dejala, da je navdušena nad gledanostjo teh sporedov. Direktor MG Alba Alasdair Morrisson pa je dodal, da so ti podatki zelo spodbudni, tudi glede na dejstvo, da so bile zadnje raziskave izvedene polrti, poletje pa ni najboljši čas za preverjanje gledanosti televizije. Prav gti podatki so po njegovih besedah spodbuda, da bodo programe še izboljšali. Citoyen, naš evropski kotiček Evropski poslanec Csaba Tabajdi o nujnosti ukrepov Evropske unije za zaščito manjšin »Čas je, da spodbudimo Evropsko unijo, naj se začne aktivno ukvarjati z zaščito manjšin.« S temi besedami je predsednik mešane skupine za manjšine v Evropskem parlamentu, madžarski socialist Csaba Tabajdi, začel svoj poseg na nedavnem kongresu manjšinske zveze FUEN v južnotirolskem Brixnu, kjer je predstavil pobudo za zbiranje podpisov pod peticijo, s katero želijo pripadniki manjšin prisiliti evropske institucije, da se izjasnijo glede politike za zaščito manjšin oziroma glede zaščitnih standardov, ki naj bi jih sprejela Evropska unija in naj bi postali obvezujoči za vse države članice. Tabajdi, ki ima za seboj dolgoletno aktivnost v korist manjšin, saj je bil že sredi 90. let prejšnjega stoletja madžarski državni sekretar za manjšine, vse od vstopa Madžarske v Evropsko unijo pa je v Evropskem parlamentu ena ključnih osebnosti v prizadevanju za zaščito manjšin. Tabajdi je v Brixnu začel svoj poseg z zahvalo južnim Tirolcem: dva južnotirolska strokovnjaka, Felix Ermacora in Cristoph Pan, sta namreč po padcu komunizma sodelovala z madžarskimi oblastmi pri pripravi manj- šinske zakonodaje. »Zato je Južna Tirolska najbolj primeren kraj za predstavitev te pobude v korist manjšin,« je dejal Tabajdi, ki je opozoril, da je to že njegova četrta udeležba na kongresu manjšinske zveze FUEN. Leta 1989 je v Munchnu predstavil madžarsko zakonodajo za zaščito manjšin, leta 2006 je v Bo-cnu sodeloval na predstavitvi Listine za avtohtone manjšine, Lani pa je v Moskvi sodeloval v razpravi o vprašanju, kako bi manjšinske standarde uvajali tudi v evropskih državah, ki niso članice Evropske unije. Južna Tirolska je po Tabajdijevem mnenju zelo dober primer ustrezne zaščite manjšin: označuje jo predvsem dinamičen pristop, to je stalno izpopolnjevanje, stalna nova prizadevanja. Pomembno simbolno vrednost pa imajo dvojezični napisi, ki jih na Južnem Tirolskem opaziš na vsaki železniški postaji: »Tega na Slovaškem in v Romuniji ne boste našli,« je poudaril. Tabajdi je prepričan, da je sedaj čas, da se začne Evropska unija ponovno ukvarjati s temi vprašanji. Zgodovina beleži dve »zlati obdobji« evropske politike do manjšin: prvo obdobje je bilo sredi 90. let prejšnjega stoletja, ko sta bili sprejeti obe konvenciji Sveta Evrope, drugo pa v prvih letih tega stoletja, pred veliko širitvijo EU leta 2004 in so se morale države, ki so želele vstopiti v Evropsko unijo, prilagoditi Kopenha-genskih kriterijem, ki so vsebovali tudi spoštovanje in zaščito manjšin. »Žal pa je prišlo kasneje, po letu 2007, do velikega padca zanimanja za zaščito manjšin,« je opozoril Tabajdi, ki je omenil sporni zakon o jeziku na Slovaškem, odnos do Madžarov v Romuniji ter odnos do pripadnikov ruske skupnosti v Latviji in Estoniji. V tem času je bil Evropski parlament edina institucija, ki je pokazala zanimanje za vprašanje manjšin. V prostorih Evropskega parlamenta se je zvrstilo veliko pobud, povabili so predstavnike manjšin, ki so poro- čali o svojih vprašanjih in stalno spodbujali Evropsko komisijo, naj vendarle sprejme nekaj ukrepov na tem področju. Tabajdi je prepričan, da bi morala Evropska unija vključiti kopenhagenske kriterije v svoj pravni red in torej uokviriti pravice manjšin v sklop ukrepov za uveljavljanje demokracije in človekovih pravic. Državljanska pobuda bo pomembna spodbuda, seveda če bo manjšinam uspelo zbrati milijon podpisov, ki so potrebni, da se morajo začeti evropske institucije ukvarjati s tem problemom. »Če se bo to zgodilo, bo to zelo velik dogodek, če pa bomo uspeli, bo to pomenilo, da smo obšli izgovor, da sodi zaščita manjšin v pristojnost posameznih držav članic. Tako bomo tudi presegli sedanje sta- nje, ki ga označujejo zelo različni ukrepi glede zaščite manjšin med posameznimi državami,« je poudaril Tabajdi, ki je še poudaril, da morajo pri tej zahtevi izhajati iz dejstva, da je Evropska unija sprejela strategijo za Rome, »kar pomeni, da ima pravico, da sprejme tudi strategijo za vse manjšine«. Po njegovem mnenju bi bilo zelo pomembno, da bi k pobudi privabili nekatere pomembne osebnosti, pri čemer je izrecno omenil Nobelovega nagrajenca Marttija Aah-tisarija, ki je v preteklosti že podprl nekatere pobude manjšin. »Pokazati moramo, da nas podpirajo ugledne osebnosti in k podpisu moramo vabiti tudi pripadnike večinskih narodov, ki podpirajo naša prizadevanja za zaščito manjšin,« je še dejal Csaba Tabajdi. ; f )NGRESf ÏNGRESS INGRESS 0" BR' ID Csaba Tabajdi 1 4 Nedelja, 11. avgusta 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu ATLETIKA - Začetek 14. svetovnega prvenstva v Moskvi Srebrna maratonka MOSKVA - 14. svetovno prvenstvo v atletiki, ki se bo zaključilo 18. avgusta, se je začelo z ženskim maratonom. Kot prva v zgodovini je maratonski naslov ubranila Kenijka Edna Kiplagat (2:25:44). Za pravo presenečenje pa je poskrbela Italijanka Valeria Stranero, ki je premoč morala priznati edinole zmagovalki. Srebrno kolajno je osvojila v času 2:25:58. 37-letna mamica iz Alessandrie je vodila skoraj do konca, Kiplagatova jo je prehitela le dva kilometra pred ciljem. »Nisem pričakovala, da bom osvojila kolajno. Ciljala sem na uvrstitev v prvo deseterico, zato je srebrna kolajna vredna zlata. Vseskozi sem tekla v svojem ritmu, nisem imela bolečin,« je pojasnila »azzurra«, ki je leta 2010 morala na operacijo zaradi genetske bolezni. Morali so ji odstraniti vranico, zdaj pa je že tik pod vrhom. Odlična je bila tudi Emma Quagilia, ki je ciljno črto prekoračila na 6. mestu (2:34:16). Edina Slovenka Daneja Grandovec je v konkurenci 70 tekmovalk končala na zadnjem 46. mestu s časom 3:10:46. Drugi komplet kolajn so včeraj podelili najboljšim v teku na 10.000 metrov. Na najvišjo stopničko je spet stopil Anglež Mo Farah (27:22,61), ki je glavni favorit tudi v teku na 5000 metrov. V Moskvi lahko ponovi zlati dvojček iz Londona. V kvalifikacijskih tekmah je bil včeraj v ospredju predvsem Jamajčan Usain Bolt, ki se je brez težav uvrstil v polfinale (10,07). Finale bo danes ob 19.50 po našem času. Kenijka Edna Kiplagat in Italijanka Valeria Stranero ansa Svetovno prvenstvo je prepričljivo začel tudi najboljši slovenski atlet Primož Kozmus, ki je v kvalifikacijah meta kladiva orodje vrgel 78,10 m in se z enim samim metom zanesljivo uvrstil v finale, ki bo v jutri ob 18.30 po našem času. Tam bo nastopil tudi Italijan Nicola Vizzoni (75,38 m). Danes: končne odločitve (6): 15.00 »Azzurri« v Trstu TRST - Po zmagi na Trentinu cup bo košarkarska reprezentanca Italije nadaljevala priprave v Trstu. Tu bo trenirala od ponedeljka dalje, od 17. do 19. avgusta pa jo čaka turnir v Antwerpnu. Medtem je kapetan Stefano Mancinelli včeraj podpisal pogodbo s turinskim moštvom Pms, ki igra v prvenstvu LegaDue. Slovenci boljši od Turkov BEOGRAD - Slovenska košarkarska reprezentanca je na turnirju v Beogradu s 55:54 premagala Turčijo, potem ko je odločilni koš dosegel Goran Dragic. Floretistke zlate BUDIMPEŠTA - Italijanske floretistke Errigo, Di Francisca, Vezzali in Erba so osvojile zlato kolajno v ekipnem tekmovanju na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. V finalu so gladko premagale Francozinje s 45:18. Mrakova in Macarolova 7. LA ROCHELLE - Slovenski jadralki v razredu 470 Tina Mrak in Veronika Ma-carol sta na SP v La Rochellu osvojili sedmo mesto. Zmagali sta Novozelandki Aleh in Powrie. Moško regato sta dobila Avstralca Mat Belcher in Will Ryan. 20 km hitra hoja, moški; 17.00 daljina, ženske; 18.15 disk, ženske; 18.35 dese-teroboj - 1500 m; 19.05 10.000 m, ženske; 19.50 100 m, moški; jutri: končne odločitve (6): 17.00 palica, moški 18.25 krogla, ženske 18.30 kladivo, moški; 19.15 400 m, ženske 19.30 110 m ovire, moški 19.50 100 m, ženske. KONČNO ODLOČITVE: 10.000 m: 1. Mo Farah (VBr) 27:21,71; 2. Ibrahim Jeilan (Eti) 27:22,23; 3. Paul Tanui (Ken) 27:22,61; 4. Galen Rupp (ZDA) 27:24,39; 5. Abera Kuma (Eti) 27:25,27. Maraton, ženske: 1. Edna Kiplagat (Ken) 2:25:44, 2. Valeria Straneo (Ita) 2:25:58, 3. Kajoko Fukuši (Jap) 2:27:45, 4. Rjoko Kizaki (Jap) 2:31:28, 5. Alessandra Aguilar (Špa) 2:32:38, 6. Emma Quaglia (Ita) 2:34:16, 46. Daneja Grandovec (Slo) 3:10,46. Žakljeva tretja QIUEBEK - Najboljša slovenska gorska kolesarka Tanja Žakelj je na peti tekmi svetovnega pokala v olimpijskem krosu v kanadskem Mont-Sainte-Annu osvojila 3. mesto. Primorka še naprej vodi v skupni razvrstitvi pokala. KOŠARKA - Še 25 dni do Eurobasketa Bonifika je nared Od 22. do 24. avgusta pokal Adecco - Parkirišč bo dovolj Še 23 dni manjka do začetka najelitnejšega športnega dogodka v Sloveniji. Kako poteka odštevanje dni v Kopru, kjer bo nastopala ena od predtekmovalnih skupin, smo povprašali vodjo lokalnega organizacijskega odbora pri Občini Koper Bobana Popoviča. Začniva pri epicentru Eurobasketa. Ali so obnovitvena dela v dvorani Bonifi-ka dokončana? Dela so dokončana, dvorano je treba še poznamčiti, a to bomo storili šele konec meseca. Tudi spremljevalni prostori so že dokončani. Ali bi torej lahko dvorano predali namenu že danes? Če bi bilo potrebno, bi lahko odigrali tekmo tudi danes. Semaforji, razsvetljava, ozvočenje in ostala oprema deluje. Tudi zunanjo ureditev zaključujejo. Prva tekma bo že naslednji teden, kajne? Tako je, 17. avgusta se bosta pomerili Rusija in Bosna, a za zaprtimi vrati. Od 22. do 24. avgusta bo pokal Adecco, prva tekma bo Italija - Črna Gora, nato Črna Gora - Slovenija, nato še Slovenija - Italija. Ali ste v Kopru zadovoljni s prodajo vstopnic? Koprska skupina je po informacijah Evertima najboljše prodajana. Bržkone so obiskovalci razumeli, da imamo v Kopru kakovostne reprezentance. Italija, Grčija, Rusija in Turčija so v prejšnji sezoni imele kar 10 klubov v evroligi od skupnih 24. To je nedvomno kazatelj kakovosti. Ali bo za enodnevne goste iz sosednjih držav kaj olajšav v zvezi z vinje-tami? O tem smo debatirali v Ljubljani, a nismo dobili rešitve. Obveljala boda pravila, ki veljajo običajno. Kdaj pa bo Koper tudi okrašen? Pred turnirjem Adecco bo mesto že okrašeno s plakati in zastavami, tako da bo Boban Popovič kroma utrip EuroBasketa občuten. V Kopru že deluje Infotočka, kdaj pa boste odprli navijaška središča? V infotočki, ki deluje v Kopru, lahko kupite vstopnice za EuroBasket in pokal Adecco, dobite informacije o prvenstvu, v času prvenstva pa bodo tam ponujali tudi izlete. Navijaška središča pa bodo odprta od 4. do 9. septembra, s tem da bosta središče v Taverni in bližnjem Capuccinijevem trgu delovali ves čas prvenstva. Ali bo parkirišč dovolj za vse goste? V sami bližini dvorane je več kot 5000 parkirišč, torej ne bo težav. Edina prometna sprememba pa bo na dan tekem zaprtje ceste Zore Perello (pred Bonifiko) od 12. do 24. ure. Do katere ure pa bodo delovali lahko lokali v Kopru? Obratovalni čas bomo bržkone podaljšali do 4.00. Kaj pa spremljevalni program? Je že dodelan? Objavili smo javni poziv, čakamo torej na izvajalca, ki bo organiziral vse spremljevalne prireditve. (V.S.) JADRANJE - Obračun sezone Sivitza Košute in Farnetija Iz porazov se učita Porazi od nekdaj krepijo. Iz napak se namreč učimo in nenazadnje raste-mo. Takega mnenja sta tudi jadralca Ču-pe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki sta se včeraj popoldne po večurni vožnji vrnila iz francoskega La Rochella. Tam sta zaključila svetovno prvenstvo na repu zlate skupine (38. mesto), kar pa še zdaleč ni bilo to, kar sta pričakovala. V skupino najboljših sta se uvrstila kot 15., nato pa sta iz dneva v dan nazadovala. »Bila sva hitra, grešila pa sva pri taktiki. Ravno to naju loči od najboljših v članski konkurenci. Tu ne govorimo več o želji in zagrizenosti, to je treba natrenirati,« je razlog za nižje uvrstitve navedel krmar Sivitz Košuta. »Ugotovila sva, da je treba spremeniti način dela: intenzivno morava trenirati že pozimi, kilometrino na re-gatah pa morava prav tako nabrati že predprvo pomembnejšo regato na Palmi deMallorcI (konec marca, op.a.). Letos sva se morda preveč sprostila, tudi program ni bil dodelan tako, kot ga imajo določenega ostale posadke. Vse prevečje bilo improvizacije,« je pojasnil Si-vitz Košuta. Po letošnji sezoni, v kateri sta merila moči izključno v članski konkurenci, sta ugotovila, kje sta še šibka: »Po zamenjavi jader sva na hitrosti veliko pridobila, šibka pa sva pri taktičnih odločitvah. Taktiko pa seveda lahko izboljšuješ na tekmovanjih, zato bi morala odslej zbrati tudi več nastopov na mednarodnih regatah.« Tudi treniranje z najboljšimi posadkami je eden izmed pogojev za napredovanje, poudarjata jadralca Čupe. Letos sta sicer jadrala v Izraelu, trening sta opravila tudi z bivšima svetovnima prvakoma Hrvatoma Fantelo in Marenicem, nastopila sta na regatah nižjega ranga v Kielu in La Roc- hellu, vendar opažata, da je za preskok med najboljše potrebno še kaj več, kar pa je seveda pogojeno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, kjer so na potezi zveza, klub in starši. »Zdaj si bova privoščila nekaj dni dopusta, nato pa se morava z vsemi akterji pogovoriti. Tako s klubom, kot s starši in trenerjem. Naše želje po kvalitetnejšem treningu, ki bi vključeval tako treniranje z boljšimi posadkami kot tudi treniranje pozimi v toplejših krajih, pa tačas niso ravno uskladljive s programom zveze. Tam so predvidene večdnevne priprave skozi celo sezono z reprezentančno ekipo,« je še pojasnil Sivitz Košuta. Tako trener Matjaž Antonaz kot jadralca letošnjo mednarodno sezono ocenjujejo za najslabšo doslej. »Letos sva sicer imela tudi nekaj smole s poškodbami in boleznimi. Res je tudi, da sva zaradi nastopa na America's cupu iz- gubila nekaj dni treningov, vendar dvomim, da je samo tisto vplivalo na rezultate letošnje sezone,« ugotavljata jadralca, ki ju je »poraz« marsikaj naučil. Med drugim tudi to, kako lahko prideta na vrh. Tja namreč odkritosrčno ciljata, saj jima uvrstitve med tridesete-rico ne zadostujejo več. Želja je uvrstitev na olimpijske igre v Riu 2016, za kar pa bo treba že naslednje leto krepko napredovati: »Imava leto dni časa, da napredujeva, saj bo septembra 2014 že prva selekcija za OI. Le prvih 13 držav si bo priborilo pravico do nastopa, midva pa sva od tistega mesta še krepko oddaljena,« je ocenil krmar Čupine posadke. Jadralce sicer čaka septembra še državno prvenstvo v Loanu, misli pa so že usmerjene v naslednjo sezono. Kot kaže, ju je prvi (pravi) poraz že okrepil. Motivacija je že na višku. Veronika Sossa / ŠPORT Nedelja, 11. avgusta 2013 15 KOLESARSTVO - Trofeje ZSŠDI tudi letos najbrž ne bo »Ni denarja« Kaže, da kolesarske Trofeje ZSŠDI, najprestižnejše uvodne mednarodne dirke sezone v naši deželi, tudi letos ne bo. Po lanski odpovedi se Kolesarski klub Adria nagiba k odpovedi tudi letos: »Ni denarja,« je jasno in kratko pojasnil Radivoj Pečar, direktor in duša lonjerske dirke. »Nagibamo se k temu, da bomo dirko dokončno odpovedali tudi letos. Nimamo dovolj jamstev, da bi dirko organizirali, v to avanturo pa ne bomo silili, če ne bomo imeli zagotovljenih vseh sredstev,« je še dodal. Dirke, ki ne bi bila na nivoju prejšnjih izvedb, pri Adrii nočejo organizirati, saj želijo, da bi dirka ohranila prestiž, ki ga je pridobila. Finančna kriza je torej po vsej verjetnosti odpihnila tudi izvedbo 2014, ki bi stekla prvo nedeljo v marcu. Upanj pa sicer organizatorji še niso izgubili, saj NOGOMET Znani so nasprotniki in novi urniki Deželna nogometna zveza je objavila sestavo skupin deželnih amaterskih prvenstev, s tem da bodo možne še spremembe po 19. avgustu, ko zapade še zadnji rok (podaljšali so ga, zapade ob 19. uri) za oddajo manjkajoče dokumentacije. Zveza je nadalje upoštevala tudi vključitev Triestine v D-ligo. Elitna liga (16 ekip): Azzanese, Chions, Cjarlins Muzane, Comunale Fontanafredda, Gemonese, I.S.M. Gra-disca, Lumignacco, Manzanese, Muggia, N.K. Kras Repen, Rivignano, San Daniele, An Luigi Calcio, Tolmezzo Carnia, Tricesimo, Virtus Corno. Promocijska liga (2 skupini po 16 ekip): skupina B: Isonzo, Juventina, Ol3, Pro Cervinano Muscoli, Pro Romans Medea, Ronchi calcio, S. Giovanni, Sangiorgina, Sevegliano, Terzo, Tor-reanese, Torviscosa, Trieste calcio, Val-natisone, Vesna, Zaule Rabuiese. 1. amaterska liga (3 skupine po 16 ekip): skupina C: Aquileia, Begliano, Breg, Cormonese, Costalunga, Domio, Fo.Re.Turriaco, Gradese, Isontina, Mariano, Muglia F., Pieris, Ponziana, Primorec, Pro Gorizia, Sovodnje. 2. amaterska liga (4 skupine po 16 ekip): skupina D: Aurisina, Azzurra, Campanelle, Centro sedia Calcio, Esperia Anthares, Montebello Don Bosco, Moraro, Piedimonte, Roianese, Romana Monfalcone, S. Canzian di Isonzo, Sagrado, Sant Andrea San Vito, Sistiana, Villesse calcio, Zarja. Deželna nogometna zveza je obenem uvedla spremembe urnikov tekem v vseh amaterskih prvenstvih (vključno s 3. amatersko ligo): od 24. avgusta se bodo tekme začele ob 16.00, od 15. septembra ob 15.30, od 27. oktobra ob 14.30, od 2. februarja ob 15.00, od 30. marca ob 15.30, od 27. aprila pa ob 16.00. □ Obvestila ŠD KONTOVEL prireja od ponedeljka, 2. septembra do sobote, 7. septembra Odbojkarski kamp za deklice 2001 in mlajše na Kontovelu. Vadba bo potekala od 8.30 do 16.00. Za prijave in informacije 347 1421759 (Sandra Vitez) in 338 327 7407 (Nicole Starc). AŠZ SLOGA obvešča, da bo informativni sestanek za poletne priprave v Mežici jutri ob 19,30 v telovadnici srednje šole na Opčinah. ZSŠDI sporoča, da bo urad v Trstu zaprt od jutri do 16. avgusta, urad v Gorici pa od jutri do 23. avgusta. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od ponedeljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). Radivoj Pečar kroma bodo rešitev še iskali, čeprav se zadnji rok naglo približuje. Adria bo dokončno odločitev sprejela namreč med septembrom in oktobrom, je povedal Pečar. Prvi rok za uvrstitev dirke v koledar 2014 je sicer že zapadel maja letos, kasnejši vpis pa zahteva vplačilo višje kavcije. Finančna sredstva so v lonjerskem klubu sicer ves čas iskali, a še vedno jih nimajo dovolj. Čeprav so organizatorji zmanjšali proračun že v prejšnjih sezonah, vključuje organizacija takega tekmovanja določene fiksne stroške. Lonjerski prostovoljci, kot kaže, prve nedelje v marcu tretjič od leta 1977 ne bodo preživeli na dirki. Prvič so dirko odpovedali leta 2001, ko je dirko iz varnostih razlogov, zaradi vrha G 8 v Trstu, le nekaj dni pred njeno izvedbo odpovedala kve-stura, drugič pa je dirka odpadla lani zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. (V.S.) ODBOJKA - Sodelovanje goriških društev Končna oblika Štiri ekipe v članskih in pet v mladinskih prvenstvih - Pri ženskah osem ekip Sodelovanje med slovenskimi odbojkarskimi društvi na Goriškem je pridobilo končno obliko. Vodstva vključenih društev ŠZ Olympia, ŠZ Soča in OK Val so določila celotno strukturo piramide, ki bo imela na vrhu - kot smo že poročali - dve članski ekipi v deželni C-ligi. Nosilec »elitnega« moštva, ki bo skušalo doseči napredovanje v B2-ligo, bo Olympia, ŠZ Soča pa bo nosilec druge ekipe v deželni C-ligi. Piramido bo nato sestaljalo še pet mladinski ekip in dve v 1. diviziji. V režiji Olympie bodo ekipe U15, U17 in U19 (zadnji dve bosta sicer nastopali pod imenom Soča), OK Val pa bo vodil delo z najmljašimi, U12 in U13 (trenerja Boris Jelavič in David Če-bron). Olympia bo nato nastopala tudi v 1. diviziji oziroma v D-ligi. Deželna zveza je goriškemu klub namreč ponudila mesto v D-ligi, klub a se o tem še ni pogovoril z igralci: »Če si bodo igralci zaželeli nastopanja v deželni ligi, jim bomo to ugodili. Vendar se bodo morali za nastopanjefinansirati sami,« je pojasnil športni direktor Olym-pie Andrej Vogrič. Ekipo v 1. diviziji bodo naposled vpisali tudi pri OK Valu (trener David Cor va): tam bodo igrali vsi igralci, ki ne bodo prišli v po-štev za C-ligo. Vodstva klubov zdaj iščejo še pokrovitelja, ki bi podprl projekt, po njem pa bi se tudi imenovale vse eki- pe. Projekt, kot kaže, ne bo dobil novega imena. Še vedno ni jasno, kdo bo sestavljal »elitno« moštvo, ki bo treniralo pod vodstvom videmskega strokovnjaka Fabrizia Marchesinija in Roberta Makuca ter trenerja za kondicijsko vadbo Federica Battistute. Vsi razpoložljivi igralci bodo dva tedna trenirali skupaj v Gorici, nato pa jih bodo trenerji porazdelili. Skupno bo 32 igralcev, letnik 1998 in starejši, skratka tudi vsi mladi, ki bodo istočasno nastopali tudi v U17 in U19. Igralci U15 in mlajši pa se bodo zbrali ob začetku šolskega leta na skupnem treningu, kjer jih bodo porazdelili v ekipe. Odborniki zdaj nestrpno čakajo, da bi ekipe porazdelili tudi po teritoriju. Občinske uprave namreč še niso objavile razpoložljivih terminov za telovadnici V Sovodenjah in Štandrežu, zato ostaja na voljo v tem delu pripravljalnega obdobja samo Slovenski športni center Mirka Špacapana v Gorici. Jasna je tudi porazdelitev ženskih ekip slovenskih društev pri nas. Špica bo pod okriljem Govolleya: tam bodo trenirale najboljše igralke, igrale pa bodo v 1. diviziji in U16 pod vodstvom Paole Uršič. Soča bo nastopala prav tako z dvema ekipama: 1. divizijo in U16 pod vodstvom Lare Visintin, Olympia z U14 (Rok Knafelc), Ok Val pa z 1. divizijo, U12 in U13. (V.S.) KOŠARKA - Projekt Jadran je dorečen Gerjevič pomočnik v članski ekipi Jadrana Mario Gerjevič kroma V članski ekipi Jadrana bo letos ob trenerju Andrei Muri sedel Mario Gerjevič, lanski trener Kontovela v D-ligi in trener mladinskih ekip. Potem ko sta Dean Oberdan in Marko Švab, ki sta lani dopolnjevala trenersko ekipo članskega moštva, sprejela nove izzive (Oberdan v deželni C-ligi pri Boru, Švab v D-ligi pri Kontovelu), bo njuno mesto prevzel sežanski košarkarski strokovnjak. »Zelo dobro me dopolnjuje. Je pravi specialist za pripravo tekem, vodil bo tudi atletsko pripravo in slcrbel za individualno tehniko igralcev. Čeprav sva značajsko različna, sva se že dobro ujela. Najbrž bom po tem sodelovanju postal bolj resen, on pa bo bolj sproščen,« je pojasnil Mura. Gerjeviču, s katerim je trener Jadrana že dobro sodeloval v prejšnji sezonah, bo zaupal tudi vodenje nekaterih treningov. »Skratka, nudil mi bo precej pomoči, od njega pa sem bom lahko še marsikaj naučil.« Gerjevič bo ob članski ekipi vodil tudi ekipo U15 pri Jadranu in U14 pri Kontovelu. Pri Jadranu so medtem tudi določili strokovno ekipo. Šlo bo v bistvu za sodelovanje trenerjev na strokovnem in organizacijskem področju. Vodja bo Andrea Mura, ki bo z Jakominom, Oberdanom in Švabom sodeloval na več področjih. »Vsak izmed njih bo odgovoren za eno geografsko področje. Sodelovali bomo na strokovnem področju, usklajevali delo trenerjev in ekip, saj nekateri igralci bodo nastopali v več prvenstvih z različnimi trenerji, obenem pa bomo razbremenili delo odbornikov, kar se tiče organizacije,« je dodal Mura. Skratka, trenerji, ki so bili prvi spodbujevalci združevanja, bodo kot prvi tudi prikazali konkretno željo po sodelovanju. Strokovna ekipa je namreč dokaz želje po sodelovanju. V projektu Jadran so pred dnevi tudi določili strukturo piramide. Mladinski sektor bo letos štel štiri ekipe. Mladinci bodo igrali v prvenstvu U19 Elite pod vodstvom Deana Oberdana, Walter Vatovec bo vodil državni U17, Marko Švab in Emil Bu-kavec pa deželni U17 (nastopal bo sicer pod imenom Breg), državni U15 pa bo treniral Mario Gerjevič. (V.S.) KOŠARKA Novost samo pri Bregu Končnih spiskov igralske garniture Bora in Brega, ki bosta nastopala v deželni C-ligi, še ni na spregled. Obe ekipi bosta s pripravami začeli v ponedeljek, 19. avgusta, vprašljivo pa je, ali bosta takrat ekipi že dopolnjeni. Pri Bregu so že pred časom napovedali, da bodo ekipo pod Vatovčevim vodstvom, gradili na mladih igralcih. To sicer pomeni, da bodo ob petih do šestih izkušenih igralcev priložnost dobili še mladinci. Na spisku so vsi igralci U17, morda pa se jim bo pridružil še kdo izmed igralcev Jadrana, ki bodo sestavljali isto ekipo. Od starejših igralcev so svojo razpoložljivost že potrdili kapetan Alan Semec, Alberto Grimaldi, Dominik Kos in Andrea Cigliani. Edina novost je torej prihod Mattea Metza (195 cm, 1988), ki je bil lani član GSA Udi-ne v državni diviziji C. V ekipi ne bo več Giacoma Schillanija (igral bo v D-ligi pri Basket4Trieste) in Michaela Robbe, Kristjan Ferfoglia pa prav tako ne pride v poštev zaradi službenih obveznosti. Pri Bregu zdaj iščejo centra, razkrili so, da se pogovarjajo s tremi igralci, kdo pa bo naposled pristopil v dolinsko moštvo, pa je še neznanka. Pri Boru ni večjih novosti. Štefan Samec, ki z Marziom Krizmanom in trenerjem Deanom Oberdanom sestavlja ekipo, je pojasnil, da večjih sprememb v ekipi ne bo. Doslej ostaja večina na razpolago trenerju Oberdanu. Novost je prihod mladega Nika Da-neua, ki je lani igral v Jadranovici ekipi U19 in pri Kontovelu v D-ligi. Gotovo pa še iščejo visokega igralca, in be-ka, je potrdil trener Oberdan, ni pa še jasno, ali ostajajo Fumarola, Contento in Zivic. Časa za registracijo pa imajo še približno mesec dni, je potrdil Samec. Vprašljivo je tudi, kje bo igral bivši jadranovec Massimiliano Spigaglia, ki je na seznamu želja pri Bregu, baje pa tudi pri Boru. Medtem se ostale ekipe kar oja-čujejo. K Servolani prihaja Slovenec Peter Vujovič, ki je bi tudi na spisku želja Brega in Bora, tržiški Falconstar se je okrepil z Aniellom Laezzo, ki je lani igral v državni diviziji C s Pordenonom (ekipa je napredovala v državno divizijo B), Andrea Schina, ki so ga prav tako snubili pri Bregu, pa se je odločil za Don Bosco. Pri Goriziani pa bo igral bivši jadranovec Francesco Coco. (V.S.) HOKEJ NA ROLERJIH - Novosti pri Poletu Spet bodo igrali tudi v Italiji Ob nastopanju v 2. slovenski ligi se bodo vpisali v italijansko prvenstvo, po 15. avgustu bodo odločili, ali bodo nastopali v A2- ali B-ligi Načrtovanje nove hokejske sezone je pri Poletu v polnem teku. Članska ekipa, ki ne bo doživela sprememb v igralskem kadru, bo tudi v naslednji sezoni 2013/14 igrala v 2. slovenski ligi. Ker jim je lani višja uvrstitev spodletela, pri Poletu napovedujejo, da bodo letos ciljali na kaj več. Po letu dni so že bolje spoznali slovenski pravilnik, ki je nekoliko drugačen od italijanskega, na katerega so bili vajeni, tako da upajo, da bo letošnji izkupiček boljši. Bržkone bo ta lažje dosegljiv, če bodo hokejisti openskega kluba igrali tudi pred domačimi gledalci in na domači plošči. Lani so morali tudi domače tekme odigrati na »tujem«, v Ljubljani in njeni okolici, letos pa bo, kot kaže, Pikelc eno izmed prizorišč slovenske lige. Vključitev openske ploščadi pdpirata tudi Tolmin in Postojna, končna odločitev pa bo padla šele septembra. Druge članske ekipe Poleta letos ne bo, preostali igralci si bodo namreč na treningih morali priboriti morebitno mesto v prvi ekipi. Trener članske ekipe ostaja Dejan Rusanov. Novost letošnje sezone bo ponoven vpis Poleta v italijansko prvenstvo. Samo Kokorovec, igralec in odbornik, je napovedal, da načrtujejo vpis v B-ligo, ne izključuje pa možnosti, da bi se lahko vpisali tudi v A2-ligo. Kriza je namreč naredila svoje: v A2-ligo se je do danes vpisalo samo 7 ekip od 14, zato je zveza razpisala še dodatno mesto. Nanj se lahko prijavi katerokoli klub, torej tudi Polet. »O tem se moramo sicer še pogovoriti v odboru. Vsekakor dvomim, da se bomo vpisali v A2-ligo, saj so stroški višji,« je pojasnil Kokorovec. Stroški v drugi italijanski ligi so v primerjavi z B-ligo približno 3.000 evrov višji, nikakor pa niso visoki kot lani. Ekipe iz juga Italije so se namreč odpovedale igranju, tako bi bila gostovanja za Polet letos krajša in torej cenejša. »Lani smo se italijanski ligi odpovedali, ker so bili stroški izredno visoki, letos pa bodo nižji, zato bomo spet igrali tudi v Italiji.« Če se bo Polet odločil, da nastopi v B-ligi, pa ne bo skrival želje po napredovanju v A2-ligo. Ob članskih ekipah bodo mlajši hokejisti nastopali tudi v mladinskih prvenstvih. Po dogovoru na deželni ravni z Bujo in Sacilejem so vsi trije klubi sestavili pet združenih ekip, v katerih igrajo igralci vseh treh klubov. Ekipa U20 bo nastopala pod imenom Polet, U18, U14 in U12 pod imenom Buja, ekipa šest-najstletnikov U16 pa bo nosila ime Sacile, čeprav bo v njej igrala glavnina poletovcev, ki bodo domače tekme igrali na Opčinah. Za najmlajše pa pripravljajo pri Poletu brezplačno hokejsko šolo, ki bo stekla septembra. Otroci do 12. leta bodo na začetniškem tečaju dobili zastonj tudi vso opremo. (V.S.) 16 Nedelja, 11. avgusta 2013 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ^ Rai Tre bis ^ Rai Tre / SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumentarec, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Dok.: Questa non e una pipa 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Distretto 8.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.05 Dreams Road 9.55 Linea Verde Oriz-zonti Estate 10.30 A sua immagine 10.55 Sv. Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde Estate 13.30 17.00, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'altra Tv - Il caso Sanremo 16.30 QB - All'estero quanto basta 17.05 Nan.: Nero Wolfe 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.40 Techetechete, vista la rivista 7.05 Nad.: La grande vallata 8.00 Film: Due pericoli pubblici 9.25 Film: Caccia al mari-to 11.15 Nad.: Doc Martin 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Prima della prima 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik 14.35 La musica di Raitre alla Scala di Milano 17.25 Film: Un ettaro di cielo 18.55 23.15 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Nad.: Emily Owens, M. D. 21.05 Kilimangiaro "Sere d'estate" 23.30 Film: Cronaca di una fuga u Rete 4 7.45 Media Shopping 8.15 Nan.: Vita da strega 9.25 Le storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 11.00 12.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 12.55 Slow tour - Italiani non per caso 14.00 Dnevnik 14.40 Don-navventura 15.20 Film: I due marescialli (kom.) 17.05 Film: Toto contro Maciste (kom.) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Nad.: Last Cop - L'ultimo sbir ro23.00 Speciale Tg1 Rai Due 7.00 Risanke 9.35 New Art Attack 10.00 Dok.: Voyage Factory 10.45 Nan.: Il nostro amico Charly 11.30 Serija: La nave dei so-gni 13.00 Dnevnik 13.45 Nan.: Delitti in paradiso 14.50 Nan.: Il commissario Herzog 15.50 Nan.: Squadra omicidi Istanbul 17.15 Nan.: Squadra speciale Lipsia 18.05 Film: Il figlio dell'inganno 19.35 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Hawaii Five-0 21.50 Nan.: Under the dome 22.40 Nan.: NYC 22 23.30 La Domenica sportiva Obvestilo bralcem Računalniški škrat nam jo je tokrat pošteno zagodel in na 14. stran včerajšnjega dnevnika ponovno postavil prilogo Iz morja v ponev, ki smo jo objavili že 3. avgusta. Bralcem in avtorjema priloge se opravičujemo za napako in jih prosimo za razumevanje. 21.30 Film: Arma letale 2 (krim., ZDA, '89, i. M. Gibson) 23.50 Film: I signori della truffa (kom., ZDA, '92) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 9.15 Film: Le ali di Katja 11.00 Dok.: La vita dei mammiferi 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'ar-ca di Noe 14.00 Serija: Sangue caldo 15.45 Nad.: Belli dentro 16.15 Nad.: Fratelli ben-venuti 17.20 Film: Rosamunde Pilcher - La voce del cuore 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Film: Amore, bugie e cal-cetto (kom., It., '07) 23.30 Film: Hush little baby - Chi giace nella culla (triler) O Italia 1 IRIS Nedelja, 11. avgusta Iris, ob 22.50 7.00 Nan.: Quelli dell'intervallo 7.40 Risanke 10.40 Nad.: Merlin 12.25 Dnevnik 13.40 Film: Free Willy - Un amico da salvare 15.55 Film: Free Willy 2 17.55 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Le riserve (kom., i. K. Reeves) 21.25 Archimede - La scienza secondo Italia 1 VREDNO OGLEDA Respiro Italija 2002 Režija: Emanuele Crialese Igrajo: Valeria Golino, Vincenzo Amato in Francesco Casisa Dogajanje je postavljeno na Lam-peduso, kjer živi prikupna prota-gonistka Grazia. Junakinja je poročena z ribičem Pietrom in z njim ima tri otroke. Njeno svobodomiselno vedenje pa je v nasprotju s strogimi pravili male skupnosti. V tem gre tudi iskati razlog, da jo njena družina v določenem trenutku pošlje na zdravljenje, saj Grazijino gledanje na svet absolutno ne sovpada s tistim vseh sosedov. Ko pa naslednjega dne najdejo na obali ostanke njenih oblačil, so bližnji prepričani, da so ubogo dekle pahnili v samomor. Prvi film Emanueleja Crialeseja, ki si je prislužil nagrado tedna kritike v Cannesu je tudi delo, s katerim je siciljski avtor opozoril nase. La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 Film: Toto e le donne 9.40 Film: Noi siamo angeli 11.251 menu di Benedetta -Sprint 11.40 Nad.: McBride 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Un bugiardo in paradiso 16.30 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 20.30 Nad.: Grey's anatomy 23.00 Nad.: Saving Hope 23.50 Športna rubrika ^ Tele 4 pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.20 Film: Sreča iz balona 12.10 Film: Umor v Greenwichu 13.50 Serija: Sočna strast 14.50 Serija: Kuharski mojster 15.45 Serija: Jamie - Obroki v pol ure 16.10 Se- rija: Ljubezen skozi želodec 16.40 Film: Pri šestnajstih 18.15 Nan.: Trafika 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Seks v mestu (kom., ZDA, '08, i. S. J. Parker) 22.25 Film: Nekaj iz božjih rok A Kanal A 6.30 Ricette di Giorgia 7.00 Voci in piazza 15.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 II me-glio di... Battiti Live 21.10 Dnevnik 21.30 Battiti Live 0.00 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke 10.15 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Oza-re 11.25 Obzorja duha 12.05 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Števerjan 2013, 2. del 14.40 Slikovitih 55 15.15 Potopis: Kraljica v Kambodži 16.05 Nan.: Komisar Rex 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nad.: Mali širni svet 18.10 Dok. serija: Naši vrtovi 18.40 Risanke 18.55 23.15 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 23.40 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Umori na podeželju 21.30 Intervju 22.25 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.50 Poletna scena Jr Slovenija 2 7.20 Skozi čas 8.00 Poletna scena 8.25 Dvanajst 9.05 Globus 9.40 Turbulenca 10.10 Glasbena matineja 13.00 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo 13.30 Dok. odd.: Volk 14.00 Dok. film: Skrivnosti Yucatana 15.00 Košarka - prijateljska tekma: Slovenija : Srbija, posnetek 16.55 Atletika - SP, prenos 19.55 Žrebanje Lota 20.00 Najlepši zbori in arije iz Verdijevih oper 20.55 City folk 21.25 Dok. odd.: Pred morilskim vulkanom 22.55 Tv igra: Kekec, tri dni pred poroko (t* Slovenija 3 6.10 Primorska kronika (pon.) 6.30 7.05, 8.10, 21.30 Žarišče 6.45 14.50 Tedenski pregled 7.25 11.15, 15.50 Svet v besedi in sliki 9.25 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.05 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.50 Sporočamo 20.00 Mesečni izbor političnega dogajanja, marec 2013 20.40 Bomo vendarle imeli manj občin? Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Euronews 14.30 Rivedere che piacere 16.00 Potopisi 16.30 „Q" 17.15 L'appuntamento 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Ali me poznaš? 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 21.45 Avtomobilizem 22.15 Blue hole 22.45 Alpe Jadran 23.15 Koncert Tv Primorka 15.0016.30 Tv prodajno okno 15.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 17.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.00 Tedenski pregled 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Center za biomedicinske znanosti in inženiring UNG 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani 8.10 Film: Prepovedane skrivnosti 9.45 19.15 Serija: Newyorški gasilci 10.35 Tv Prodaja 10.50 Astro Tv 12.25 Naj posnetki z interneta 12.45 Nan.: Zoey 101 13.20 Film: Pet poletnih dni 15.20 Film: Posledice cunamija 16.55 Serija: Preživel sem japonski kviz 17.50 Nad.: Okrog sveta do srca 18.25 Odklop 20.00 Film: Časovna past 22.00 Film: Naelektrena meglica 23.55 Nad.: Pacifik RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.30 Otroški kotiček; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music Box; 14.30 Malo za štalo, malo za hec!; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.15 K izviru navdiha; 18.00 Rolling Stones; 19.25 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Ko-nika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.05 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00, 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.30 La Slovenija in 15 punti da vedere e assaporare; 12.00 Ora musica; 13.00 Temo scuola/Luog-hi e tradizioni/Speciali/Detto tra noi in musica; 15.00 E... state freschi - Hot hits; 17.00, 23.00 Pic-Nic elettronique; 18.00 Album charts; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 My chance on air; 21.30 Sonoricamente Puglia, 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Vio-linček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradij-ski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vo-kalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V domačem okolju se ne boste znali sprijazniti z nastalim položajem. V odnosu z družino boste bojeviti. Pazite, da ne boste pretiravali, saj se majhen spor kmalu sprevrže v težave. m^l BIK 21.4.-20.5.: V odnosih z bližnjimi boste sproščeni in prijazni. Doma boste radi poskrbeli za opravila, prav tako boste z veseljem razvajali ljudi okoli sebe. Čutili boste predanost svojim zanimanjem. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem obdobju lahko pričakujete manjše težave z zdravjem. Ker pa se stanje dolgo časa ne bo umirilo, se vas lahko poloti pesimizem, ki bo negativno vplival na motivacijo. RAK 22.6.-22.7.: Popolnoma vas bo prevzel val energije, ki bo močno vplival na vašo rutino. Stvarem se boste težko posvetili, saj se boste na vsak način poskušali umakniti z ustaljenih smernic življenja. LEV 23.7.-23.8.: Popolnoma (^^r vas bosta prevzela pozitivna volja in optimizem. Vaša samozavest bo visoka, vaša samopodoba pa boljša. Levi, ki se še šolate, ne pričakujte velikega navdušenja ob učenju. DEVICA 24.8.-22.9.: Venera ^^ vas bo navdala z ljubeznijo in čutnostjo. Vaše razpoloženje bo močno nihalo. Med vami in prijatelji bo po dolgem času spet čutiti močno povezanost. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Iska-^ ^ li boste toplino ljubezenskega odnosa. Samske tehtnice se lahko v prihodnjem tednu lotijo neutrudnega iskanja partnerja, ki pa ne bo uspešno. Raje se posvetite službi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Če se v prihodnjih dneh odpravljate na potovanje, lahko pričakujete zanimivo in razburljivo dogodivščino. Tistim, ki ustreza varnost potovalne rutine, planeti niso naklonjeni. STRELEC 23.11.-21.12.: V odnosu s partnerjem se boste skrivali za stereotipno podobo ideala, ki ga v resnici ne morete doseči. To bo slabo vplivalo na vašo samozavest. Na delovnem mestu se potrudite. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na finančnem področju boste vse prej kot realistični. Pretiran optimizem pri denarnih zadevah vam lahko le škodi. Prijateljstvo: v prihodnjih dneh boste bolj družabni. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Na delovnem mestu ne pričakujte večjih sprememb, čeprav so vam že dolgo obljubljene. Nadaljujte svoje delo, če pa so razmere nevzdržne, se o tem posvetujte z nadrejenim. RIBI 20.2.-20.3.: Napolnil vas bo notranji nemir, ki si ga ne boste znali pojasniti. V prihodnjem tednu se boste zaprli vase in se oddaljili od bližnjih. Če so vaši hobiji individualni, jim boste posvetili veliko časa. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, ll. avgusta 20l3 17 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 21.15 Nad.: Il commissario Montal-bano 23.30 Dok.: Overland 14 V^ Rai Due ^ Rai Tre 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Nad.: Secreto de puerte viejo 15.20 Nad.: Al di la del lago 18.05 Film: Gli angeli di Lisa 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Pa-perissima Sprint 21.10 Film: Il mio finto fi-danzato (kom., ZDA, '09) 23.15 Nad.: Il tre-dicesimo apostolo V Italia 1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.10 Road Italy - Day by day 11.20 Nad.: Don Matteo 13.30 17.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Il commissario Manara 15.05 Film: Segui il tuo cuore 17.15 Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Giovani campionesse 9.30 Nad.: The Vampire diaries 10.25 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.25 Top One 16.25 Nad.: Smallville 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nord Sud Ovest Est 23.30 Film: Lui, lei e babydog (kom.) La 7 LA 7.00 Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 In Onda - Estate 8.30 Nad.: Due South 10.00 Film: Jane Doe 11.301 menu di Benedetta 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.30 In Onda Estate 21.10 Film: The Getaway 7.00 Protestantesimo 7.30 Risanke 8.25 Nan.: Heartland 9.05 Nad.: Settimo cielo 10.30 Rubrike 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nad.: Castle 14.50 Nad.: The Good Wife 16.15 Nan.: Guardia costiera 17.55 Dnevnik 18.45 Nad.: Senza traccia 19.35 Nan.: Castle 20.30 23.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Ombrelloni 21.10 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Nan.: Vegas 23.15 FiIm: Una bionda tutta d'oro (i. Kim Basinger) 6.00 Dnevnik 8.00 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 8.40 Film: Le signore dello 04 10.20 Film: Appuntamento a Ischia 12.00 Dnevnik 12.15 Nad.: New York, New York 13.05 Comiche all'italiana 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Tgr LIS 14.55 Nad.: Le nuo-ve avventure di Flipper 15.40 Film: Rico-mincio da me 18.05 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.40 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Emily Owens, M. D. 21.05 Film: Il profeta 0.00 Dok.: La stagione di Blitz K Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Distretto di polizia 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Si-ska 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in gial-lo 16.35 Nad.: My life 17.00 Film: Indovi-na chi viene a merenda? 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: In the name of the king (akc., '07) 23.50 Film: Bangkok senza ritorno (dram.) ^ Tele 4 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.4017.30 Dok.: Borgo Italia 8.05 17.55 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 18.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Film: Insieme a Parigi 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta iT Slovenija 1 6.55 Poletna scena 7.25 Utrip 7.40 Zrcalo tedna 8.0015.50, 18.40 Risanke in risane nanizanke 11.10 Dok. film: Andrej Komel Plemeniti Sočebran 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.0015.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Poletna scena 17.35 Nad.: Strasti 18.05 Dok. serija: Zgodovina arhitekture 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.05 Dok. odd.: Skriti vrh 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 22.50 Poletna scena 23.15 Platforma 23.50 Knjiga mene briga Canale S Slovenija 2 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Film: Nuovi arrivi (kom.) 9.20 Nad.: Elisa di Rivombrosa 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Otroški infokanal 8.00 Zabavni infokanal 12.10 23.15 Točka 13.55 Intervju 14.45 Dok. odd.: Ham, vesoljski potnik št. 55 15.40 To bo moj poklic 16.20 Dober dan, Koroška! 16.55 SP - Atletika, prenos 19.55 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 21.45 Nad.: Črni angeli (t Slovenija 3 6.00 7.50, 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.25 Poslanski premislek 6.35 13.00 Svet v besedi in sliki 9.10 21.30 Žarišče 11.25 Zrcalo tedna 12.00 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 15.30 17.25 Poročila 15.45 Satirično oko 17.50 Kronika 18.40 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Polletni pregled 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.45 Film: Avventura nel tempo 16.15 Vesolje je... 16.45 Istra in... 17.15 Istrska potovanja 18.00 Športel - izbor 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 I richiami della Dalmazia 21.30 Mediteran 22.15 Ora musica 23.00 Lynx magazin Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija na Bledu 9.30 ŠKL 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 21.00 Šum v filmu 21.30 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni ve- pop Pop TV 7.00 Risanke 8.3512.45 Nan.: Tv Dober dan 9.25 10.30, 11.35 Tv Prodaja 9.40 15.55 Nad.: Ljubljena moja 10.45 16.50 Nad.: Rožnati diamant 11.5017.55 Nad.: Divja v srcu 13.45 Nan.: Naša mala klinika 14.35 Nan.: Mladi zdravniki 15.05 Nan.: Precej legalno 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Čivava z Beverly Hillsa 21.40 24UR - zvečer 22.00 Nad.: Razočarane gospodinje 22.55 Nad.: Dogodek Kanal A 6.30 Risanke 7.45 Nan.: Will in Grace 8.15 12.55 Nan.: VIP 9.10 Faktor strahu ZDA 10.25 Naj posnetki z interneta 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.45 19.10 Nan.: Vsi moji moški 14.15 19.35 Nan.: Dva moža in pol 14.45 Film: Čudaki s telefona 16.35 Nan.: Jimova družina 17.05 Nan.: Na kraju zločina - New York 18.40 Pazi, kamera! 20.00 Film: Oblegani 2 21.50 Film: Nevarna tarča 23.30 Film: Jedrska podmornica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila: 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D: 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Cankar: Hlapec Jernej -2. nad.; 18.00 V sinjo brezkončnost; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik: 19.00 Radijski dnevnik; 21.00 Lepo je bilo 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, HM Ponedeljek, 12. avgusta Umi Rai 3, ob 21.05 Il profeta Francija Italija 2009 Režija: Jacques Audiard Igrajo: Tahar Rahim, Niels Arestrup, Adel Bencherif in Hichem Yacoubi VREDNO OGLEDA F t r.-rt I Ijtff J Malik El Djebena, 19-letni fant, ki ne zna ne brati ne pisati, je obsojen na šest let zapora. Ko prispe odslužit kazen, se počuti neskončno osamljenega. Veliko mlajši je in šibkejši od drugih zapornikov. Že kmalu po prihodu si ga podredi Cesar, vodja skupine korziških jetnikov, ki v zaporu uveljavljajo svoja pravila, in mu naloži vrsto »zadolžitev«. Ko jih opravlja, se Malik hitro utrdi, dodobra spozna razmerja med jetniki in pravila življenja v zaporu ter si končno pridobi tudi popolno zaupanje vodje korziške skupine. A Malik ni le hitro učeči se fant, temveč premore tudi veliko drznosti; tako kmalu začne skrivoma razvijati lastno mrežo in ambiciozne načrte. Film je prejel veliko nagrado žirije v Cannesu. Ob Malikovi zgodbi spoznamo tudi, da zapor ni nujno vzgojen. Nasprotno, povprečnega mladeniča, spremeni v neizprosnega kriminalca. 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi - Estate; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Siga Single; 10.35, 15.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 La radio fuori; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Reportage istriani; 14.35, 22.00 My radio; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando - Il meglio; 20.00 London calling; 21.00 Sonoramente classici; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvesti-la;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 18 Nedelja, 11. avgusta 2013 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA / ITALIJA - Tudi počitnice ne utišajo polemik Tudi za Montija bi bile volitve prava katastrofa RIM - Medtem ko Silvio Berlusconi še naprej razmišlja o predčasnih volitvah, je bivši predsednik vlade Mario Monti prepričan, da bi volitve pomenile polom in katastrofo za Italijo. Tako razmišljata tudi premier Enrico Letta in predsednik republike Giorgio Napolitano. Italijanska politika tokrat vsekakor ni šla na počitnice, kot se je dogajalo v preteklih letih. Dopusti senatorjev in poslancev bodo letos trajali le tri tedne, kar pomeni, da bodo najkrajši v vsem povojnem obdobju. Monti pravi, da bi se morala vlada na nek način ograditi od sodnih težav voditelja Ljudstva svobode (LS), v prepričanju, da morajo biti javni interesi pred Berlusconijevimi. V LS pa razmišljajo čisto drugače in usodo vlade neposredno vežejo na usodo bivšega ministrskega predsednika, ki še vedno računa na ne vrste »pomilo-stitveno prepustnico« s strani predsednika Napolitana. Slednji je že večkrat poudaril, da tega ne bo naredil in da tudi morebitni odstop Let-tove vlade ne pomeni razpusta parlamenta in predčasnih volitev. V Berlusconijevi stranki se glede volitev bijeta dve liniji. Nekateri, med njimi je vplivni državni koordinator stranke Dennis Verdini, bi hoteli na volitve že jeseni, drugi, kot je podpredsednik vlade in notranji minister Angelino Alfano, pa so previdnejši. In to kljub temu, da je Berlusconi (sklicuje se na svoje notranje predvolilne ankete) prepričan v zmago, če bi bile volitve pred koncem leta, kar je sicer malo verjetno. V primeru volitev bo vodja LS spet zaigral na struno »nepravične pravice« in obenem na ukinitev davka na nepremičnine IMU. V Demokratski stranki so vse bolj naveličani te neskončne zgodbe o davku IMU, ki jo v volilne namene napihujejo Berlusconi in njegovi. Monti odločno nasprotuje ukinitvi davka na nepremičnine, demokrati pa predlagajo davčne ukrepe, ki bi zaščitili lastnike stanovanj in hiš z nižjimi dohodki, nasprotujejo pa enostranski ukinitvi davka, ki jo predlaga Berlusconi. BAGDAD - Nasilje Krvav zaključek ramadana BAGDAD - Iraško prestolnico je včeraj pretresel niz napadov z avtomobilom bombo, v katerih je življenje po navedbah oblasti izgubilo najmanj 40 ljudi. Do novega nasilja je prišlo, medtem ko Iračani praznujejo eid al fitr ob zaključku enega najbolj krvavih ramadanov v več letih. Eksplozije so zvečer skorajda istočasno odjeknile v sedmih večinsko šiitskih predelih mesta, tarča so bile med drugim kavarne in mošeje. Ramadan je bil letos v Iraku še posebej nasilen. V napadih je po podatkih AFP umrlo več kot 800 ljudi. Skrajneži, ki naj bi pripadali skupinam, povezanim z Al Kaido, so napadali predvsem mošeje, kavarne in tržnice. Matteo Renzi se pripravlja na primarne volitve v Demokratski stranki, včeraj je medtem z bagerjem pomagal pri rušenju neke opuščene stavbe Firencah ansa SIRIJA - Spopadi se nadaljujejo V zračnem napadu sirske vojske najmanj 20 mrtvih DAMASK - V zračnem napadu sirske vojske v pokrajini Latakija na severozahodu države je bilo v noči na soboto ubitih najmanj dvajset ljudi, je včeraj sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Med žrtvami naj bi bila polovica civilistov, preostale žrtve pa so bili sirski uporniki in tuji borci. Direktor sirskega observatorija Rami Abdel Rahman je dejal, da je v več napadih na mesto Salma na območju Džabal Akrad umrlo najmanj 20 ljudi, število smrtnih žrtev pa bi lahko še naraslo, saj so med žrtvami tudi hudo ranjeni. Med ubitimi naj bi bilo po besedah Rahmana deset civilistov, čeprav njihovih posmrtnih ostankov ni bilo mogoče takoj identificirati, saj so bila številna trupla močno iznakažena. V napadih naj bi bilo ubitih tudi naj- manj šest upornikov in štirje tuji borci prostovoljci. Latakija sicer velja za trdnjavo alavitske manjšine, ki ji pripada tudi sirski predsednik Bašar al Asad. V minulih dneh so uporniki zasedli več krajev na goratem območju Džabal Akrada na severu te pokrajine. Sirska vojska je nato odgovorila s povračilnimi ukrepi, kar je sprožilo hude spopade s številnimi mrtvimi na obeh straneh, navaja sirski observatorij. V pokrajini Alep na severu države pa so vladne sile ponoči vdrle v neko vas in ubile 12 ljudi, je sporočil observatorij, ki še navaja, da so hudi spopadi med vladnimi silami in uporniki ponoči izbruhnili tudi v predelu prestolnice Damask, Barzeh. Tako Barzeh kot predel Džubar sta bila tarča obstreljevanja sirske vojske, navaja sirski observatorij s sedežem v Londonu. Sirska vojska je poleg tega danes izvedla še en zračni napad na mesto Raka na severu Sirije, ki je v rokah upornikov. Ubitih je bilo najmanj 13 civilistov, od tega sedem otrok, je sporočil observatorij. Okoli 30 ljudi je bilo ranjenih. Tarča napada naj bi bili sicer položaji islami-stične skupine, ki nadzoruje mesto. Sirski mediji, kritični do režima, pa so včeraj poročali o novih podrobnostih okoliščin spodletelega napada na konvoj sirskega predsednika Asada pred dvema dnevoma v Damasku. Ob napadu naj bi granate zadele predsednikove telesne stražarje. V bolnišnici Al Šami v Damasku zaradi ran zdravijo tri častnike, je objavila spletna stran Zaman al Vasl. (STA) Španska in francoska policija razbili mrežo tihotapcev ljudi MADRID - Španska in francoska policija sta včeraj sporočili, da sta razbili mrežo, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem kitajskih migrantov v Evropo in ZDA. Pri tem so aretirali 75 osumljencev, med njimi tudi vodilne osebe tihotapske mreže v Evropi, ki je imela sedež v Barceloni. Po dve leti trajajoči skupni preiskavi so v Španiji aretirali 51 oseb, v Franciji pa 24, so zapisali v izjavi policije, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP. Zasegli so tudi 81 ponarejenih potnih listov azijskih držav Tajvana, Južne Koreje, Malezije, Japonske, Hong-konga in Singapurja. Tihotapci so zahtevali med 40.000 in 50.000 evrov plačila na osebo, da so kitajske državljane z lažno identiteto spravili v ZDA in evropske države, kot so Španija, Francija, Grčija, Italija, Velika Britanija, Irska in Turčija. Španska policija še navaja, da je tihotapska mreža v nekaterih primerih tudi spolno izkoriščala migrante. Španija je bila zadnja postaja na poti s Kitajske in odskočna deska do končnega cilja, ki je bil običajno v Veliki Britaniji ali ZDA. Izbruh vulkana v Indoneziji terjal 6 žrtev DŽAKARTA - V osrednji Indoneziji je včeraj izbruhnil vulkan, ki je visoko v zrak bruhal vroč pepel in kamne. Umrlo je šest ljudi, štirje odrasli in dva otroka.Pristojne oblasti so pred morebitnim izbruhom vulkana Rokatenda na majhnem otoku Palue svarile že od oktobra lani. Ljudem so prepovedali zadrževanje v radiju treh kilometrov od kraterja vulkana na otoku z okoli 7000 prebivalci. Kot je pojasnil vodja indonezijskega centra za vulkane na otoku Java, je šesterica umrla znotraj prepovedanega območja. Ni pa jasno, kaj so tam počeli, ko je prišlo do izbruha. Do izbruha vulkana je prišlo v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, bruhanje ognjene lave pa je trajalo skoraj štiri ure. Vulkanski prah je pristal tudi do dva kilometra stran od kraterja, je še dejal. Indonezijsko otočje ima sicer več deset aktivnih vulkanov. Najaktivnejši med njimi, Merapi na otoku Java, je v nizu izbruhov leta 2010 ubil več kot 350 ljudi. ITALIJA - Še ena tragedija migrantov na obalah Sicilije Utonilo šest Sirijcev CATANIA - Na plaži Lido Verde v Catanii na Siciliji so včeraj našli trupla šestih utopljenih migrantov, še okoli 120 so jih z majhnega ribiškega čolna, ki je nasedel v bližini obale, rešili. Lokalne oblasti domnevajo, da so migranti, med katerimi so tudi mlajši otroci, Sirijci. Trupla utopljenih migrantov so včeraj zjutraj še pred odprtjem plaže našli uslužbenci tamkajšnjega turističnega kompleksa, ko naj bi plažo pripravili za kopalce. Preiskovalci so ugotovili, da šesterica ni znala plavati in je utonila, potem ko je z nasedlega čolna poskušala priplavati do kopnega. Čoln je sicer nasedel vsega skupaj 15 metrov od obale. Na čolnu je bilo še okoli 120 mi-grantov, med njimi tudi ženske in mlajši otroci, ki so jih oblasti rešile. Šlo naj bi za Sirijce, od kod natančno so iz-pluli, pa oblasti ne vedo. Na catanijski plaži Lido Verde so včeraj zjutraj našli trupla šestih utopljenih priseljencev ansa PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 11. avgusta 2013 1 9 /— GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V petek, 30. avgusta, ob 21.00 »Siti teater: STAR FOTR«. Nastopa: Janez Hočevar Rifle / Režija: Jurij Zrnec. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJNA PADRIČE Športno igrišče ■ Trieste Rock City V soboto, 7 in v nedeljo, 8. septembra, ob 16.00 Nastopajo: Gonzales, King Bravado, Black Mamba Rock Explosion, Border Bastards, Black Pope, Damned Pilots, Glory Owl, Elbow Strike, Wondernoise in Pork Chop Express. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ ■ Portoroške noči 2013 Plaža ob Rožnem vrtu V torek, 13. avgusta, ob 21.30 nastopa skupina Mono V sredo, 14. avgusta, ob 21.30 nastopa Stefano Franco - boogie woogie večer. V četrtek, 15. avgusta, ob 21.30 nastopa Lue Angel Gang feat. Franco Toro - najboljši tržaški bluesman. V petek, 16. avgusta, ob 21.00 nastopa Magazzino Commerciale - pop, crossover glasba. Sobota, 17. avgusta, ob 22.00 nastopa Anna Oxa. Trg Prekomorskih brigad V torek, 13. avgusta, ob 21.30 nastopajo Jazzlessness - crossover glasba. V sredo, 14. avgusta, ob 21.30 nastopa Roberto - italijanska glasba. V četrtek, 15. avgusta, ob 21.30 nastopata Art Dance - plesna točka in Quattro Por Tango - tango glasba. V petek, 16. avgusta, ob 21.00 Dance Project - plesna točka in Špicikuc Orchestra - pop, funk in crossover glasba Amfiteater Portorož V sredo, 14. avgusta, ob 21.00 Koncert ob 45. obletnici Faraonov. TOLMIN ■ Overjam: international Reggae party Plaža V torek, 13. avgusta, ob 18.00 Overjam: »Pre festival Day« / Nastopajo: Freedom Fighters (Slo), Richie Ramsay (Jam), King Shango (Hr), Jamstone (I) in Raina (I). Vstop prost! Od srede, 14. do nedelje, 18. avgusta Glavni oder Nastopajo: Groundation, Protoje, Mo-mar Gaye, Sun Sooley, Rootsman, Si-sta Namely, Inner Circle, Jamaram, Jah Sun, Lion D, Raphael, Ras Tewelde, Barrington Levy, Mellow Mood, Dub Heart, Millions Of Dreads, Skarra Mucci, Dr.R & Mr.Happy, Tadiman, Hornsman Coyote, Mate Bro, Quartiere Coffee, Jahcoustix, Arawak. Mali oder Nastopajo: Waitapu, Bush Doctorz, Ma-ci's Mobile, Medial Banana, Psycho Immune, Rootical Foundation, Brain Holidays, Sell Out, Raggalution, Na Sal-vadi, Dub Spencer & Trance Hill, Jahmmi Youth & Lazy Face, Woodrops, Killo Killo Banda, Medial Banana, Dj Afghan. Plesna dvorana Nastopajo: Pakkia Crew, Sued Massiv + Rebel Elementz, Deadly Hunta, Boo-marang Sound, Haul & Pull Up, Roots In Session, Boomarang Sound & Sued Massiv, Sentinel, Benny Page, Max Kali, Mr.Skavillage, Dreadsquad, Dr.Ring Ding, Burnin Fyah. Dub area Nastopajo: Rockers Dub Master, Melc-hizedek Hi Powa, Channel One, Dja-ne Sista, Roots Daughters, Rockers Dub Master + Melchizedek Hi Powa, Sha-lamanda Hi-Fi, Toffo Selektah & Andrew I, Moa Ambessa, Rockers Dub Master & Shalamanda Hi-Fi, Permanent Echo, Warrior Charge, Dubble, O.B.F. Feat Sis I-Leen, Rockers Dub Master. LJUBLJANA Kino Šiška Jutri, 12. avgusta ob 21.00 nastopa av-straljanski rock band Tame Impala. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Salone degli Incanti - Bivša Ribarnica v petek, 6. septembra ob 18.00 bo otvoritev nove razstave projekta Jannisa Kounellisa. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2014. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. BOLJUNEC Do konca avgusta je v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'ricena na ogled razstava fotografij "Boljunec sre- di prejšnjega stoletja" v priredbi SKD France Prešeren in Skupine 35-55 REPEN Kraška hiša: je na ogled fotografska razstava Loredane Prinčič "Vidiki" do 18. avgusta. Ogled je možen ob urnikih odprtja muzeja (nedelje in prazniki od11.00 do12.30 in od 15.00 do 17.00).Več informacij preko spletne strani www.kraskahisa.com ali e-mail info@kraskahisa.com. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po pred- hodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. Stolp na vratih: na ogled je fotografska razstava Urbana Goloba z naslovom Sozvočja, gre za ciklus fotografiji iz gorskega sveta v barvni in črno beli tehniki. Razstava bo odprta do 9. septembra. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Ljubljanski grad (Stanovska dvorana in Palacij): »Arne Hodalič: Njegovih 25 let Indije & Skrivnosti Ljubljanice na straneh National Geographica. Fotografska razstava ob 25. obletnici prvega fotografovega obiska Indije.Razsta-va bo na ogled do nedelje, 1. septembra. Ogled je možen po urniku ljubljanskega grada. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO BERI PRIMORSKI DNEVNIK ODGOVORNI UREDNIK NOVEGA GLASA (JURIJ) ETILNI ALKOHOL, VINSKI CVET BARVA KOŽE, POLT ANGL. PEVEC JOHN KUBANSKI PISATELJ (JOSE ANTONIO) "VEČNO MESTO" GRŠKA MUZA LJUBEZENSKEGA PESNIŠTVA TELIČEK ITALIJANSKA PEVKA SCARRONE TRŽAŠKI ŽUPAN (ROBERTO) PREBIVALEC ANTIČNE LJUBLJANE DEL TENIŠKE IGRE USTANOVA ZA DOJENČKE REMO, DIEGO, MARINO MUSLIMAN. POST. MESEC UREDNIK PD (GORAZD) LATINSKA BESEDA ZA POT "IZPITNI ODBOR" KAREL ERBEN PALEC, COLA GLAVNO MESTO TURČIJE ČEŠKI SKLADATELJ (KAREL BOLESLAV) MADŽARSKO MESTO GRAFIČNA DEJAVNOST RUSKI SLIKAR (IVAN) RUSKI SKLADATELJ PREB. OTOKA V VEL. ANTILIH ŠVEDSKI POP PEVEC LEKMAN NIKO KURET / ORODJE ZA OBDELAVO LESA SLAŠČICE OBRAT, ZASUK ERICA JONG KRAJ PRI DOMŽALAH VRHUNSKI ŠPORTNIK SL. ŽENSKA REVIJA NEKD. OSNOVNA ŠOLA GORSTVO NA MEJI MED AVSTRIJO IN ITALIJO PRVA SLOV. IGRALKA KRAVANJA (ITA RINA) KARL LOCH NEMŠKA PRI-TRDILNICA JOŽE KOREN NORDIJSKA BOGINJA MORJA NAČIN PREMIKANJA NA TELOVADNEM ORODJU MENIČNO JAMSTVO URADNA LISTINA, DEJANJE NAŠ POLITIK MOČNIK MARTINA NAVRATILOVA ZVEZNA DRŽAVA ZDA ANGL. PEVEC (CHRIS) DEL VEČJE CELOTE OTREBLJEN SVET AM. IGRALKA (LINDA) MESTO NA KITAJSKEM, V PROVINCI ŠENSI PIJAČA ZA APERITIV DELAVNICA UMETNIKOV UMETNOST (LAT.) NIKOLAJ KOPERNIK POKRAJINA V GRČIJI SRBSKI VLADAR IZ 12. STOLETJA RUPEL ALDO KOSITRU PODOBNA KOVINA (LA) OMEJEN ČLOVEK SOVA UHARICA LJUBEZENSKI TEKMEC DIVJA MAČKA ERNA MUSER IN TAKO DALJE JOLE NAMOR POSEBNI REPTILI OZEK KONEC POLOTOKA OPENSKI BEZBOLSKI KLUB ANNA OXA KDOR IGRA NA TROBILO, ROG REKA NA PELEPONEZU IZPRAŠEVALEC, ZBIRALEC PODATKOV / LIDA TURK AMERIŠKA IGRALKA IN PEVKA (IRENE) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ETIOPSKI KNEZ ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI SPODNJI DEL POSODE SLOVARČEK - AKIMOV = ruski slikar • IRI = reka na Peleponezu • LJADOV = ruski skladatelj (Anatolij Kostantinovič, 1855 - 1914) • RAN = nordijska boginja • SOLEV = makedonski pisatelj • VAC = mesto na Madžarskem GLASBA 20 Nedelja, 11. avgusta 2013 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Območje nizkega zračnega pritiska se iznad Italije pomika proti Grčiji, v zahodni Evropi pa se ponovno vzpostavlja anticiklon, ki bo dva dni zagotavljal stabilno ozračje. S ponedeljka na torek se bo v višinah svež zrak iznad severne Evrope približal Alpam in zla-^ sti v gore prinašal nekoliko bolj nestabilno vreme. j Dopoldan bo lepo in v glavnem sončno z burinom ob morju. Popoldan bo v gorah spremenljivo, v nižinah in ob morju sončno. Tam bo pihal šibak veter. Danes bo pretežno jasno, šibka burja na Primorskem bo dopoldne ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, v alpskih dolinah okoli 8, ob morju 18, najvišje d nevne od 25 do 29, na Primorskem do 31 stopinj C. Jutri zjutraj bo spremenljivo oblačno, kasneje ob morju jasno, v nižinah pretežno jasno, v gorah pa pretežno jasno ali spremenljivo vreme. Na meji z območjem Cadore ni izključena kakšna lokalna večerna ploha. Zjutraj bo ob morju pihal burin, ki se bo takoj obrnil v šibak veter. Jutri bo pretežno jasno. 2000 m ..........12 2500 m............9 2864 m............6 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7,5 in v visokogorju 8,5. Hugh Grant bo nastopil v filmu Guyja Ritchieja LOS ANGELES - Britanski igralec Hugh Grant bo nastopil v filmu režiserja Guyja Ritchieja "The Man From U.N.C.L.E." (Mož iz U.N.C.L.E.), ki temelji na istoimenski televizijski seriji iz 60. let minulega stoletja. Zvezdnik bo v filmu nastopil v vlogi vodje obveščevalne službe britanske mornarice. Film sledi zgodbi dveh tajnih agentov skrivnostne organizacije United Network Command for Law Enforcement (U.N.C.L.E.) Napoleonu Solu, ki ga bo zaigral Henry Cavill, in Illyi Kuryakinu, ki mu bo obraz posodil Armie Hammer. V igralski zasedbi bosta poleg njih med drugim še Alicia Vikander in Elisabeth Debicki. Scenarij za film bo Ritchie napisal z Lionelom Wigramom, ki podpisuje tudi scenarija za oba Ritchiejeva Sherlocka Holmesa. Black Sabbath bodo prejeli naziv žive legende r» LONDON - Veterani heavy metala Black Sabbath bodo na letošnji podelitvi Classic Rock Roll of Honour prejeli naziv žive legende in se tako pridružili ustvarjalcem, kot so Jimmy Page, Jeff Beck, Alice Cooper in ZZ Top. Nagrade bodo podelili 14. novembra v londonskem klubu Roundhouse. Black Sabbath bodo priznanje dobili potem, ko je njihov zadnji album 13 prvič po skoraj 43 letih osvojil vrh britanske glasbene lestvice.Na podelitvi nagrad se bo skupina potegovala še za priznanja za band leta, album leta in zaradi prvega mesta na lestvici - za dogodek leta. ZDA - Ogenj zajel območje 7000 hektarov V Kaliforniji divja požar, drugod se borijo z vodo Ogenj na svoji poti uniči vse, na kar naleti LOS ANGELES - V ameriški zvezni državi Kalifornija se več kot 1600 gasilcev bori s požarom vzhodno od Los Angelesa, v katerem je bilo doslej ranjenih šest ljudi, več kot tisoč jih je moralo zapustiti domove. Požar se širi, njegova površina se je od četrtka že skorajda podvojila. Trenutno zajema območje več kot 7000 hektarov, so v petek zvečer sporočile tamkajšnje oblasti. Med ranjenimi je pet gasilcev in civilist. Požar je poleg tega uničil okoli trideset stavb, večinoma domov. V četrtek so iz več mest v bližini Banninga, ki leži 150 kilometrov vzhodno od Los Angelesa, evakuirali 1800 lju- ansa di. Nekateri so se lahko v petek že vrnili na domove. Pri gašenju požara, čigar vzroka ne poznajo, si gasilci pomagajo z osmimi helikopterji. Njihova prizadevanja ovirajo visoke temperature, nizka vlažnost in sunki vetra, zaradi katerih ser ogenj še hitreje širi. V več zveznih držav v osrednjem delu ZDA se medtem soočajo s poplavami. Najhuje je v Missouriju, kjer so v minulih dneh našteli tri smrtne žrtve. Opozorilo pred poplavami velja tudi v delih Kansasa, Arkansasa, Okla-home in Tennesseeja. Za konec tedna so vremenoslovci napovedovali nove padavine. Do konca septembra Primorski dnevnik še isti dan v vseh najpomembnejših trafikah na Trbižu in v okolici, na obali od Gradeža do Bibioneja in v Benečiji Primorski dnevnik z vami na počitnicah /-Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji