List 46.
Dobrovoljen svet vinorejcem.
Letošnja trgatev je dokončana. Pa kako velik razloček med prejšnjimi pridelki in med letošnjimi! Tam, kjer je še trdo grozdje o. oktobra zmrznilo (kar se je na zeleniki ali križovatnjaku in na rdečem blanku ali šilharju posebno godilo) je prav stresljiva pijača — in tem bolj, čem bolj so vse skupaj trgali in skupaj pre-šali, ter jih ni volja bila, da bi bili vsako peto puto na pot nanošeno z eno Šako soli potrosili, kakor jim je bilo svetovano, saj našim župnijanom.
Zato, predragi moji! dajte slovo križovatnjaku in šilharju. Izrujte ji; žene naj vam tolste gibance ž njimi spečejo; boste se saj enkrat mastno najedli, nikoli pa od takih trt sladkega vinca napili. Pomnožujte žlahne sorte, kterih dober kup dobite pri gosp. Colnik-u, pri sv. Ani, v Radgoni in več drugih krajih. Tedaj ne sadite naravnost rozeg v vinograde, ako niste sami poleg dela in jih sami ne oskrbljujete; ženske bodo ne-oplete — s travo vred pokosile.
Najprimerneje je, da si iz najboljših sort, postavimo : italijanskega rizlinga, ki je prijetnega okusa in rad rodi, potem sladkih žlahnih baž (Gutedel), kterih grozdje že sladko prihaja, ko se še mecati začenja, rožnjenišnice napravite, v kterih se mlade rozgice o svojem času obrežejo na eno, vekše pa k večemu na dve očesi, in tako drugo ali tretje leto presadijo na odločeni kraj redoma po rajži tako, da se grabni po dva čevlja saksebi na ravnost po dolgosti grabice poldrugi čevelj globoko skopljejo, dobre sorte, med temi šipon, se pustijo, in kar je v redu, se vloži in ostane, kar pa ni, se pregroba in v red spravi, pomanjkljivo se pa iz rožnjenišnice nadomesti. Kjer je letos nemila toča vinograde oklestila, ne bo nič za grobanje;  zato kaže,
da si vinorejci boljših vkoreninjenih sort omislijo , ter jih po rečinah o omenjeni razmeri zasaditi dajo že zdaj v jeseni, ker tako se bolje vleže zemlja in trs se je svoji novi  legi  vdal,   tudi mraz mu toliko ne škoduje,
E osebno, ako ga še bela odeja pokriva skozi zimo. Da i le še delj časa jesen temu delu, pa tudi obrezovanju trte ugodna ostala! Tako bo delo prihodnjič v lepo vredjenem vinogradu ročneje in uspeh sila velik, ker vsaka rajda postane brajda.
Iz Slovenskih goric 4. nov. 1864.                  F. J.
372