GEISTER, l. (1984): Brkata sinica Panurus biar- micus. Acrocephalus 19-20: 26. LUKAČ, G. (1986): Struktura i godišnja dinamika faune ptica V araždinskog akumulacijskog jezera. Diplomski rad, Zagreb. MAŠTROVIc, A. (1942): Die Vogel des Kiisten- landes Kroatiens. Band 1, Zagreb. MATVEJEV, S. D. (1950): Rasprostranjenje i život ptica u Srbiji (Ornithogeographia Serbica). Knj. 161. MATVEJEV, S. D. & V. F. VASie (1973): Catalo- gus faunae Jugoslaviae. A ves IV /3. PELLE, l. (1977): Senica brkata Panurus biarmi- cus (ponovno) gnezdarica Vojvodine. Larus 29-30: 199-207. RADOVIc, D. (1987): Struktura i godišnja dinami- ka faune ptica rukavca Save kod Zagreba, Diplom- ski rad. Zagreb. · REISER, O. (1939): Materialien zu einer Ornis Balcanica, Bosnien und Herzegovina. Wien. REISER, O. & L. Fuhrer (1896): Materialien zu ei- ner Ornis Balcanica, Montenegro. Wien. SOVINC, A. (1983 a ): Brkata sinica Panurus biar- micus. Acrocephalus 15: 18. SOVINC, A. (1983 b): Zaščita ribnikov v dolini Drage pri Igu. Acrocephalus 15: 7-9. V ASic, V. F. ( 1980): The List of Birds of Skadar Lake (Montenegro, Yugoslavia). Larus 31-32: 201. VOOUS, K. H. (1960): Atlas of European Birds. Edinburgh. VREŠ, B. & D. VRHOVNIK (1984): Ornitološki po- gled na Dravograjsko jezero. Acrocephalus 19-20: 16. WAWRZYNIAK, H. & G. SOHNS ( 1986): Die Bart- meise. Die neue Brehrn-Bucherei. Wittenberg, Lut- herstadt. Gordan Lukač, Botanički zavod PMF, Maru- licev trg 20111, 41000 Zagreb »Razvoj oblačnosti« pri močvirskih čigrah Chlidonias in nenaden pojav morske srake Haematopus ostralegus Great increase of marsh terns Chlidonias and sudden appearance of the Oystercatcher Haematopus ostralegus BORUT ŠTUMBERGER Študentje si prav radi iz prazničnega dne sredi tedna napravimo krajše počitnice. Na- tanko to sem storil med lanskimi prvomajski- mi prazniki. Desetletna opazovanja so me prepričala, da se pričenja množični prelet črne Chlidonias niger in beloperute čigre Chlidonias leucopterus na štajerskih aku- mulacijskih jezerih po 20. aprilu. Koreografijo .sem zato pripravil tako, da bi se s čigri?-mi za- vrtel med Ptujem, Ormožem in Ledavo na Goričkem. 24. 4. 1987, Ptuj. Ob 19.30 sem v jasnem vremenu in pri temperaturi 18 °C razočarano spoznal, da so čigre ta dan jezero že zapu- . stile. Predstavljal sem si, da so v grozdasti jati tik pred mojim prihodom izginile v smeri za- pornic. Toda kam? To, da vsak večer izginejo neznano kam in da ne vem kje prenočujejo, že dolgo buri mojo domišljijo. 25.4.1987, Ormož. V sicer jasnem vreme- 68 nu in pri temperaturi 20 °C je v tem megle- nem in brezvetrnem jutru nad kot olje mirno jezersko gladino poplesavalo 80 črnih čiger. 26. 4. 1987, Ptuj. V soparnih zgodnjepopol- danskih urah z vmesno nevihto s'em med oto- koma opazoval na jezeru 56 črnih in 7 belo- perutnih čiger. Lovile so nerazpoznaven plen. Ni bilo videti, da bi jih rečni galebi in na- vadne čigre iz bližnje kolonije kakorkoli za- nimali. 27. 4. 1987, Ledava. Po jutranjem dežju se je okrog poldneva zjasnilo in tudi veter je pri- čel pihati, tako da se je ohladilo na 13 °C. Kdo bi si mislil, da bova s kolegom F. Bračkom na bližnjem Zlatem bregu slišala in videla čo­ pasto sinico Parus cristatus. Na jezeru je bilo 16 črnih čiger. 28.4.1987, Ptuj. Vreme je bilo ta dan jasno, ob jugovzhodnem vetriču ozračje kristalno čisto, temperatura 15 °C. V jati 250 črnih či- ger je bilo 90 % odraslih osebkov. Beloperut- nih čiger ni bilo videti. 7. 5. 1987, Ptuj. »Karenčni pregled« jezera je presenetljivo pokazal, da je preletel dose- gel vrhunec. 402 črne in 3 beloperutne čigre so se bojevale z orkanskim severozahodnim vetrom. Valovi so dosegali višino 1,5 min več ter butali krepko čez asfaltni nasip jezera. Ker je veter konice valov belo razpenjal, je bila Drava podobna z mlekom pomešani Kneippovi kavi. Na jezu so bila odprta kar 3 pretočna polja. Z enim teh orkanskih sunkov vetra je do mene prineslo nežen glas »klip«. Sprva sem pomislil na črno prosenko Pluvialis squatarola, ki je ob zadnjem obisku posedala na plitvini. Toda že sem v smeri ptujskega gradu zagledal 2 morski sraki Haematopus ostralegus. Sledeč desnemu nasipu, sta me preleteli na višini približno 15 metrov in od- leteli najbrž še z istim sunkom vetra v smeri Iz ornitološke beležnice Markovcev. Kar nekam opeharjenega sem se počutil, saj sem pričakoval, da bosta vsaj za hip pristali. Tako je s prvim znanim opazo- vanjem te vrste v celinskem delu Slovenije kar naenkrat padel eden zadnjih pobrežniš- kih tabujev štajerske. Summary The article deals with the appearance of marsh terns, primariiy black ones, at the and of April and in the beginning of May 1987 at reservoirs of the northeastern Slovenia. Their peak was reached during a very windy spell on May 7th, when no less than 402 black terns were seen above the Lake of Ptuj. On the same day the Oystercatcher (two spe- cimens) was noted for the first tirne in this part of Slovenia. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane, 41 From the Ornithological Note Book VELIKA BELA ČAPLJA Egretta alba GREAT WHITE EGRET - Number of breed- ing pairs: 12 ( 1982), 15 ( 1983) and due to burning of the reed (!) only 2 ( 1984) at San- canska bara near Apatin in Vojvodina Na nekdanjem gnezdišču Soncanske bare (1887-1891), kjer je gnezdilo 8-10 parov, v okolici Apatina spet gnezdi velika bela čap­ lja. Na obhodu terena 19. 6. 1982 je bila na Markovic bari registrirana kolonija velike bele čaplje. Tega letaje bilo zabeleženih 12 parov na gnezdenju in označenih 13 mladi- čev. Naslednje leto 1983 je bilo zabeleženih 15 parov teh ptic, leta 1984 pa sta gnezdila samo 2 para. 28. 3. tega leta je bilo naštetih v preletu nad močvirjem 20 primerkov in kaza- lo je, da bo spet gnezdilo 1 O do 15 parov. Žal pa so s požiganjem trsta v začetku aprila sko- raj vse prepodili. Zaradi majšega jezera sre- di močvirja pa je bilo ozkemu pasu trsta pri- zaneseno, tako da sta dva para ostala na gn~zdenju. Ptice so znesla jajca z zamudo več kot 20 dni. 26. 5. so bila v enem gnezdu registrirana 3 jajca. Po vsem tem je bilo nad Markovic baro vzpostavljeno varstvo, da· bi bila zavarovana pred kakršnimi koli posegi in bi se tako lahko kolonija ohranila in pticam omogočilo nemoteno gnezdenje. Razen veli- ke bele čaplje gnezdi v Soncanski bari še si- va gos Anser anser, v manjšem številu pa tu- di rjava čaplja Ardea purpurea, mala bela čaplja Egretta garzetta, kvakač Nycticorax nycticorax, mala bobnarica Ixbrychus mi- nutus, zato je to močvirje za gnezdenje te vr- ste izjemno pomembno. . Radivoj Obradovic, Rade Končara 3, 25260 Apatin 69