28
Dopisi.
Iz Gorice   13. jan.  —x+y.  —   Čudno  se mora zdeti čitateljem „Novic",  da nobeden njihovih dopisnikov nič ne piše o tistem opravičevanji, ktero so poslali pred dvema mesecema nekteri laški poslanci goriškega deželnega zbora svojim  volilcem  in  ktero  so  pretekli mesec mnogi  nemški časniki omenjali.    Opravičujejo se namreč zarad tega, da so lani zbornico zapustili, ko je poslanec F. nekaj  v slovenskem jeziku predlagal in razlagal.    Ne vem,   zakaj   se je  ta  opravičba mnogim važna videla,  da so o njej korespondencije kovali;   za nas nima nič zanimivega,   ker   nič  novega ne  obsega. Kdor je za lanskega zborovanja naše liste Čital, pozna slovenskih zbornikov stališče in laško.   Slovenci so zahtevali svojemu jeziku iste pravice,  kakor jih  vživa laški, Lahi pa sprevračajo to nedolžno potezanje tako, kakor da bi jim mi njih  pravice kratili.    To je stara basen o volku in jagnjetu.   -  Bolj kakor reč sama — ker že znana —  utegne marsikoga  mikati  to-le  troje: a) K ter i   so  tisti  laški poslanci,   ki  so opravičbo ali pojasnimo pismo podpisali?    b) zakaj so ga še le tako pozno?  c) kam pes taco moli?    Podpisali so pojasnilo poslanci  Bernardelli,   Candussi,   Dottori,  Del   Torre, dr. Pajer,  grof Straasoldo,   toraj   razen Depretis-a vsi izvoljenci laških občin   in   trgov   in velicega posestva zunaj mesta Gorice. Izvoljenca mesta Grorice (grof Coronini in dr. Maurovič) in kupčij ske zbornice (baron Ritter in dr. Deperia) niso podpisali opravičbe. Da se je podpisnikom vredno zdelo,  opravičevati se,   prihaja gotovo od tod,   ker  so jim njih volilci  očitali,  da delajo v zboru  brez  potrebe  razdražbo;  brez  dvoma pa imajo tudi  še drug namen.    Davno že Lahe od unkraj SoČe   in  iz   nekdanjega  Beneškega   (to  je   Tržiškega okraja) Gorica  nekako   mrzi,   znabiti zato,   ker  nima pravega laškega značaja, kakor na pr. Videm ali Palma, in pa ker oni po  nikakem v Gorico ne teže.    Zatoraj so si izvolili za svoje središče in glavno mesto   -   Gradišče.    Tam so  imeli  že  večkrat svoje shode o raznih zadevah;   hoteli so tudi  vže posebno kmetijsko družbo se sedežem v Gradišču ustanoviti. Tudi ob času lanskih volitev so  bili  ,,doljenci"   ločeni   od   mestnih   goriških veljakov in delali na svojo roko;   samo dr. Pajer-ja so bili potegnili na svojo stran.  Z eno besedo — prenesli so svoje težišče v Gradišče,   kakor Beust avstrijsko v Budo-Pešt.    S tem pa niso   zadovoljni  goriški (mestni) Labi, ker se jim kaže,  kakor da bi hoteli uni Gorico in njeno okolico Slovencem prepustiti. -— Kam pa politika laških doljencev meri? Da bi mislii sami za-se
biti, ni verjetno, saj bi jih bila celo premajhina peščica. Njih namera marveč je: združiti se s Trstom in Istro, ktero poslednjo deželo imajo oni za čisto italijansko. Tej združbi pri Lahih pot ugladiti, bil je morebiti glavni namen pojasnila šesterih laških poslancev. Dokazovaje namreč z goljufnimi sklepi, da jih hote slovenski zborniki ob vse stare pravice (v zboru) pripraviti (!), hočejo dokazati, da ni mogoče ž njimi zborovati, da je tedaj deželni zbor v Gorici nemogoč. Da njih narodnost premah zadobi, silijo na združenje se sorodnimi jim elementi, in to tem več, ker pri nas Slovencih enako, toda naravnejšo težnjo zapazujejo. — Zedinjenje vseh 3 primorskih okrajin je zdaj , kar je nekaj časa, tudi v Tržaškem „Cittadino-u" na dnevnem redu. Ta glasnik sedaj gospodujoče italijanske stranke v Trstu priobčuje neke akte nekterih malovažnih ister-skih municipijev od leta 1868., v kterih drugi druzega vabi in spodbada, naj bi se zahtevalo združenje primorskih dežel. Zakaj to ravno zdaj na dan spravljati? Lahi iščejo protitežja glede na našo Slovenijo" in „Jugoslavij o". Njih ideja je sicer še v povojih in „Cittadinova" stranka, zdaj še merodajavna, to dete nič kaj ljubeznjivo ne pestuje, — al v Avstriji je vse mogoče, in mi moramo za časa izjaviti naše mnenje o teh tacihjnamerah. Mi smo določno zoper ta načrt, ko bi ga kdo hotel izvršiti. In naša ljuba „Soča"? — še zmirom molči!
Iz Gorice. — Slovenska čitalnica naša napravi besedo s plesom 4. in 18. februarija. Pri vseh veselicah bo sviral septet vojaške godbe. Veselice se začnejo točno ob 8. uri zvečer.                                    Odbor.
Iz Trsta 21. jan. — Magistrat in mestni očetje tako po „očetovsko" skrbijo za okolico našo, da jej hočejo zdaj še v vsaki okraj policijskega komisarja s policaji in drugimi beriči vriniti, da bi s tem lože dosegli svoj namen, okolico vplesti v mesto in zvezati jo z mestom. Al iz tega ne bode nič; okoličani tega nočejo in nobena moč jih ne more siliti v to. Vsa politika, kako bi po ovinkih okolico omrežili, je zastonj; naši kmetje niso več orodje Lahonov, kakor je to, žalibog, še nedavno bilo; oni že dobro spoznavajo, da so sini majke Slave in ne bodo trpeli, da bi ravnopravnost tujčeva peta trla. — Na tukajšnjem kolodvoru je obilo število naglostrelk, ki so neki pripravljene za turško vlado; došle so iz Beča. Ali mar Turk, predno konec vzame, bode še to peklensko znajdbo obrnil proti našim bratom Slovanom, ki zdihujejo pod jarmom polimeseca? — Pri nas je bil 19. dne t. m. zvečer ob 5. uri grozoviti grom in blisk; toča ko oreh debela je padala kakih 5 minut, da je mnogo šip razbila.*) — Nekemu delalcu je včeraj pri razkladanji hrastov hlod, ki se je sprožil, polovico glave odstrigel in zmečkal. Ubogi je zapustil ženo z več otroci.                                       Okoličan.
Iz Vranskega. (Čitalnica naša) napravi Vodniku na spomin 5. svečana veliko „besedo" s tombolo. Začetek ob 7. uri zvečer. Sledeče čitalničine veselice oznanimo drugi pot.
Iz Notranjskega 18. jan. (Gospod c. k. okrajni glavar Ogrinec in pa c. k. vladni ukazi). Planinska župa-nija, ki od svojih občanov dopise v domačem jeziku sprejema in jim v istem njim razumljivem jeziku dopisuje, je že mnogokrat c. kr. okrajnemu glavarstvu željo in zahtevo izrekla, naj tudi ono, kedar se s kakim dopisom ali razglasom obrne do županije, to stori v domačem jeziku. Al vse te prošnje bile so bob v steno; ni jej tedaj ostajalo druzega kakor pritožiti se do c. kr. deželne vlade. In to je storila z vlogo 7. oktobra 1870. leta. — Ker dandanes, hvala Bogu, niso oni časi več,
*) Tudi v Ljubljani je bila enaka nevihta.                     Vred.
ko se je stavila luč pod mernik, naj svet izvd, kaj se je zgodilo s to vlogo naše županije. — Gospod župan je dopis, podpisan od gosp. okrajnega glavarjaOgrinca 20. decembra 1870. leta, prejel 17. januarja 1871. leta. Kako je to, da je ta dopis iz Planine v Planino romal skoro mesec dni, tega ne vemo, to pa vemo, da ni bilo tacih žametov snega, ki bi bili ovirali dohod dopisa iz pisarnice cesarske v pisarnico županovo skozi skoro 4 tedne. Al pustimo to, naj povemo le, kaj je g. Ogrinec pisal županu gosp. Pere niču. Da nas nihče ne dolži, da smo morebiti interesantni dopis kako drugače zasukali, povemo ga od besede do besede; tako-le se glasi:
„Predstojništvo soseske Planinske se  je  s prošnjo od 7. oktobra 1870., št. 483, pri visoki c. k. deželni vladi pritožilo, da tukajšnje c. k. okrajno glavarstvo v svojih Planinski soseski   poslanih dopisih,   razglasih in odlokih se ne poslužuje slovenskega jezika.   Ker pred-stojništvo   posamesnih   dogodjajev,   v  kterih  se je   to zgodilo, ni naštelo,  je  visoka deželna vlada Ljubljanska z ukazom od 18. novembra 1870. leta, štev. 8597,  omenjeno ulogo meni izročila, ter povdarila, da se ima okrajno glavarstvo pri  poslovanji s slovenskimi strankami  po  vis.  deželno-vladinih  ukazih  od   14. j a-nuarija in 21. julija 1870. leta, št. 69 in 962 brez-izjemno ravnati,   in  da jim,   to je, strankam in soseskam,   je   prosto,   dokazaje   dotični   dogodjaj ,    pritožiti se do vikših uradov,   ako mislijo,   da se jim godi krivica, bodisi v obliki uradnega jezika ali v obsežku rešenja. To naznanjujem gosp. županu glede na omenjeno prošnjo vsled vis. deželno-vladnega ukaza.    Ne morem si pa kaj, da ne bi pristavil še kratke opombice:   Županstvo in okrajno glavarstvo , kot prva Člena javnega življenja, se naj lože sporazumita, ako se župan osebno in  odkritosrčno   obrne  do  okrajnega glavarja  ter  mu razodene, kar zahteva.    Ako ni zadovoljen z odlokom, naj se pritoži dalje.  Tako postopanje imenuje svet postavno,  in vsakdo,  bodi-si človek sam za-se ali javna oseba, mora podvreči se razsodbam pristojnih oblastnij. Zakotno zabavljanje pa in grde nje po časnikih ne vzroci druzega, kakor malomarnost,  sovraštvo ali celo srd do posamesnih značajev ali do človeštva sploh. Uno in to ne koristi ne med osebnimu in nejavnemu občenju". Tako se glasi pismo g. Ogrinca,   ki  ne  potrebuje nikakoršnega komentara, vendar si ne moremo kaj, da ne  bi   tudi  mi  „dodali kratke opombice".  —  Gospod Ogrinec, kot c. kr.  okrajni glavar,   mora že davno vedeti in če ne pred, vsaj od 21. decembra 1867. leta, kaj mu §. 19. temeljne postave zapoveduje.   Pa recimo ,  da n i bral te  zoperne postave,   tedaj   ga vprašamo: kaj je storil z ukazoma od 14. januarja in 21. julija 1870. leta,   ki ju je  prejel  od  c. kr.   deželne vlade? Ali ju je kar naravnost vrgel — „ad acta", ka-zaje,   kako   pokorni   so   nekteri   okrajni  glavarji   visi vladi?    Pa   kaj    se   bomo   čudili   temu,   vsaj   gospod Ogrinec še zdaj noče vedeti,  da županija Planinska zahteva slovenska pisma od okrajne gosp6ske, sicer bi s preočetovsko besedo župana ne vabil,   naj   pride k njemu in mu razodene  svoje  težave!    Čuditi pa  se moramo tudi c. kr.  deželni  vladi,  da — kakor gosp. Ogrinec piše —¦ je njemu izročila županovo vlogo zato, „ker predstojništvo ni naštelo posamesnih  dogodjajevu, o kterih je nemško rešitev dobilo  na  slovensko vlogo! Ali ni županija v svoji pritožbi si. vladi 7. dne oktobra 1870. 1. odločno rekla, da okrajno glavarstvo vkljub mu razodeti želji nikakor vstreČi noče in se le nemškega jezika poslužuje v svojih  dopisih in razglasih ? In glede na tako jasno pritožbo c. k. deželna vlada še išče „posamesnih dogodjajev"!    Po  naših mislih ni ostajalo si. deželni vladi tu ničesa druzega nego dvoje:
29
ali da bi bila županstvu rekla: to je laž, o čemur se pritožujete, in bi županu bila dala ostro svarilo, — ali pa okrajnemu glavarju brez vseh druzih besedi ukazala: spolnujte moje ukaze od 14. jan. in 21. julija 1870. leta, štev. 69 in 962, ali pa odstopite od svoje službe, ako niste zmožni slovenskega uradovanja. — Dokler se pa upravičene pritožbe tako rešujejo, je §. 19. temeljne postave in ces. ukazi prazna forma — igrača!
Iz Planine. = 9. in 10. dne t. m. so tako čudno sušmarili pri nas občinske volitve, da so nekteri volilci izročili deželnemu odboru oporoko (protest) zoper ne-postavno volitev. Namesti ustmene volitve so čudni volilni listi primorali v pisarnico, ki so pa nazadnje še zginuli kakor kafra. In izid teh nepostavnih postopanj bil je cel6 ta, da c. kr. okrajni glavar in še nekteri drugi uradniki so voljeni v občinski odbor. Ce hočete uradnike, ki utegnejo sicer pošteni ljudje biti, pa so danes tukaj, jutri drugod, v zastop domači imeti, pustimo vse svoje zadeve iz rok, pa dajmo jih gosposki v roke, potem nam cel6 domačega zastopa ni treba!
Od Pivke 20. jan. M-c. (Okrajna naša komisija za cenitev zemljišč v Planini) je imela že nekoliko sej, a nič še niso zvedeli, kako so rešeni bili njeni predlogi v deželni komisiji ljubljanski. Edino, o čemur nam je glas došel, je to, da je si. deželna komisija v Ljubljani zavrgla tukajšnji sklep o ustanovitvi klasificijskih okrajev zato, ker je ceniina komisija Planinska namesti zadržanega pravega uda komisij nega poklicala namestnika njegovega v sejo in ga glasovati pustila. Deželna komisija, ko je zavrgla sklepe one Planinske seje, se je sklioevala na oni §. postave, ki pravi, da takrat, ako je komisij ni ud dalje časa zadržan, se more namestnik poklicati v sejo. Ker pa postava ne določuje na drobno časa „der dauernden Abwesenheita, smemo si misliti, da je deželni komisiji prepuščeno razsoditi, kedaj naj namestnik stopi v komisijo. Ali je pa o tem razsojevala deželna komisij a ali le referent njen gosp. Pajk, nam ni znano; dozdeva se nam pa, da je o tej zadevi namesti cele komisije sodil edini referent, misle, da je postavi že zadosteno, ako pod njegovo razsodbo stoji podpis predsednika. To pa ne velja. Gosp. Pajk je bil dolgo vajen okrajni gosposki „bog oče" biti; al zdaj je le referent veliko-važne deželne komisije, in bi moral vedeti, da ima le poročati deželni komisiji, ktera kot avtonomna skupščina o predlogih sklepa. Prosimo tedaj si. deželno komisijo in predsednika njenega, naj na tanko čuje nad tem, da birokratična vsegamogočnost ne sega v to, kar je področje celi komisiji, v ktero zaupanje stavimo. Stvar je važna, ker gre za našo kožo ¦— za davke!
Iz Bohinja blizu Triglava 21. jan. — Naše žu-panijsko predstojništvo je v ponižni prošnji naprosilo kranjski deželni zbor pomoči za silno potrebno cesto čez Babno goro. Že je to opravilo izročeno našemu si. deželnemu odboru. „Ruda, kupčija tebe red6": te Vodnikove besede nas Bohinjce zadevajo; in, če umetno in dobro napravljena pota kmetijstvu in kupčiji že sploh pomagajo, koliko od silne potrebe je pa pripravna casta za naš Bohinj. Dobra pot je močna žila našemu življenju. Drva, oglje, rudo, železo — izvaž-vamo na tisoče centov — po sto žakljev žita — na teden pa privažvamo: in od tega živi okoli 5000 zdravih, delavnih ljudi. Nam živež zboljšati, olajšati gotovo želite tudi Vi, bratje Kranjci, in nam toraj privoščite deželne dobrodejne podpore. Že pričakujemo iz okrajne Radoljiške kaše in iz deželne zaloge vsaj 2 do 3000 gold., kteri so v našem cesarstvu pri finančnih izdatkih še le kaplja v Bohinjsko jezero. Hvaležnega srca pa očitno izrekamo, da sedanjo Bistriško fužinarsko
gospodarstvo je z veseljem pripravljeno, nam pota po Bohinju umetno poravnati. Že je obljubilo denarne podpore in naš učeni tehnikar in fužinski gosp. pl. Pantz je dobro izrisal cestne načrte in izmeril kantonsko pot ob tekoči vodi lepo varno in ravno, en palec na seženj visečo. Tlake za ceste delati je Bohinjec precej rad pripravljen. Ve dobro njen dobiček. Bohinjec je delal cesto pri Radoljici čez Lancovo v Kamnogorico. Okoli Blejskega jezera je naš močni Bohinjec pota prenarejal in popravljal; — in še le zdaj skrbi za-se: dobro okrajno pot skozi „štenge" in po Bohinju narediti. Vi, gospodje v Ljubljani, kteri imate ljubezen do nas in veselje do naših lepih krajev blizo Triglava; recite tudi Vi eno lepo besedo v svoj prid. Iz Ljubljane Vam bode zdaj ravna in pripravna pot na Bled, skozi ,,štenge" na Bistrico in na naše jezero do Savice; — in nazaj grede skozi Stare fužine, Srednjo vas pod Triglavom, čez Babnagoro na Bitnje in Lesce.
Stare fužine v Bohinji 19. jan. — Znano Vam je, da je tukaj tisti srečni kraj, kjer je baron Zoisova rodovina obogatela pri železni rudi; zdaj pa delamo mi iz bohinjske rude prajzovske tolarje. Pretekli teden je bilo od tukaj v Lesce poslano naše rude za deset vagonov po 200 centov teže, za ktero naša soseska 3 solde od centa plačane dobi. Na 25.000 centov te rude upamo v enem letu prodati.   Bog daj srečo!
Iz Kamnika. (Čitalnica naša) napravi v nedeljo 29. dne t. m. veliko besedo v spomin Vodniku z govorom, petjem, deklamacijo in glediščino igro ^Raztre-senca". Vljudno vabimo k tej besedi vse častite družbenike, pa tudi druge domorodce. Neudje plačajo 30 kr. vstopnine.                                                             Odbor.
Iz Kleč. — V veliko svojo dolžnost si štejemo, očitno se zahvaliti dobrotljivemu gospodu baronu Antonu Zois-u za mili dar 50 gold., ki smo jih podpisani pogorelci po gosp. dr. Jan. Bleiweisu iz rok g. Jož. Vodeta prejeli. Dobri Bog Vam blagi gospod, povrni stoterno, kar ste nam dali v nadlogah naših! Jakob Pavčnik, Franc Jamec, Anton Lenček, Mica Bernad,  Mat. Tihel, Janez Banač, Juri SuŠter, Jakob
Lenček, France Ocvirk.
Iz okolice ljubljanske 20. januarija. (Glas do sL kranjske deželne vlade.) Zelo me je osupnil glas, da namerava deželna naša vlada naložiti nam nov naklad zastran nekterih nam čisto neznanih del za osušenje ljubljanskega močvirja, in to potem, ko smo že davno odrajtali vse, kar nam je bilo za to delo plačati predpisano. Željno že čakamo, da bi se dodelal nam tako silno potreben in koristen „Cornov graben" , za ktero so se s krvavimi žulji prisluženi doneski že davno odrajtali , pa še zmirom ga ni, sedaj pa celo slišimo, da morda celo nič ne bo iz tega dela, ker neki podvzetnik tega dela je odvezan svoje dolžnosti. Po takem je tedaj vse naše upanje prazno! Delo tedaj še ni dogotovljeno, podvzetnik se odpoveduje svojej dolžnosti — mi pa bi morali na novo plačevati, čeravno mora gotovo najmanj še 70.000 gold. za to namenjenega denarja v deželni kaši ležati. Razdraženost zastran tacega postopanja bode velika in ne bode lahko novega naklada vkup spraviti, ako ljudje ne bodo videli, da delo, za kterega so že toliko žrtev prinesli, ne napreduje, in da se podvzetnik, ki je to delo prevzel, tako lahko svojej dolžnosti odpove. Kdo je tega kriv? SI. vlado prosimo, naj nam to razjasniti blagovoli in nam potolaži našo skrb, kajti dandanes je huda za denar in kmeta vsak goldinar težko zadene.
Iz Ljubljane. (Deželna komisija za povzdigo konjereje na Kranjskem) je v saboto zavolj mnozih in obširnih razprav zborovala celi dan. Prihodnjič povčmo kaj več o  njenih   sklepih,    danes   samo  to,   da  na   vprašanje
dr. J. Bleiweisa je odgovoril major Schwarzel, da letos I se ne bo dalo več cesarskih žebcev kmetom za pleme na deželo, ker tistih 10 težkih (pincgav-skih), ki so jih lani dali na 6 krajev Gorenskega, so se dali zato, da na te kraje ne bodo spomladi ved prišli cesarski žebčarji kakor so hodili dozdaj iz. Ljubljane. Kadar pa (o čemur bomo prihodnjič bolj natanko govorili) bode popis k6nj naše dežele gotov, da se bo videlo, kje je še težkih pincgavskih žebcev potreba, takrat se jih utegne se nekoliko dati kmetom na deželo. — Naj to poročilo tisti gospodarji, kteri so pri kmetijski družbi ali pri dr. Bleiweis-u vložili prošnjo za cesarske žebce, vzamejo v vednost, pa tudi drugi, da vejo kako in kaj.
—   (Nova Škoporeznica pod imenom ,fExcentricell)f ki jo je po nasvetu ministerstva kmetijstva dala družba kmetijska iz Frankfurta priti, je zdaj na vrtu njenem (na spodnjih Poljanah) na ogled postavljena. Naj jo tedaj posestniki pridejo ogledat in poskusit. V primeri z druzimi res ta masina dela tako, kakor močan mož proti otroku.
—    (Veliki včerajšnji sejm) ni bil prida. Kramarji so pogrešali ženinov in nevest. Zavoljo pomanjkanja krme pa je bilo čez navado veliko, akoravno ne posebno dobro rejene goveje živine na sejmu, ktera se je še precej lahko, če tudi po nizi ceni, kakor so morebiti prodajalci pričakovali, večidel tržaškim kupcem prodala. Tudi k6nj se je mnogo prignalo, pa skor nic prodalo, kajti vnanjega kupca ni bilo, domači jih pa vsled dragega sena niso kupovali. — Lešičjih kož so barantači veliko nosili okoli; cena paru je bilo okoli 5 gold.
—  (Poseben voz železnice gorenske) se bode od danes počenši vsako sredo in saboto, to je, ob tržnih dnevih, že ob pol osmih zjutraj v Ljubljano pripeljal, — če bi v sredo ali saboto praznik bil, pa v torkih in petkih. To je kaj priložno vsacemu, kdor v Ljubljano hoče ob tržnih dnevih, da je že pred 8. uro tukaj in gre spet s železnico tisti dan popoldne nazaj. Iz Lesec se ta posebni voz ob 5. uri zjutraj odpelje, od Podnarta 41 minut po 5. uri, iz Kranja 12 minut po 6. uri, iz Loke 36 minut po 6. uri, iz M e d-vod 58 minut po 6. uri, iz Vižmarjev 15 minut po 7. uri ter pride v Ljubljano 33 minut po 7. uri.
—   (C. k. poštnemu vodstvu v Trstu) je mnogo trgovcev, obrtnikov in drugih rodoljubov poslalo sledeče pismo, kteremu bode gotovo pristopilo mnogo županij na Kranjskem:
,,Slavno poštno vodstvo v Trstu! Slavnemu vodstvu je gotovo znan §. 19. osnovnih postav, in da so njegove tirjatve izpolnila vsa poštna vodstva po cislaj-tanskih deželah, razun Vas. Zatoraj je treba, da se tudi Vi, kot c. kr. urad, ravnate strogo po postavah in ne žalite naroda z neodpustljivo malomarnostjo. Točno tedaj tir jamo vpeljavo slovenskih rece-pisov, denarnih nakaznic in dopisnih listkov, v obče, popolno ravnopravnost na vseh poštah Vam podredjenih, in to tem več, ker ustavno vodstvo zaradi peščice primorskih in isterskih Lahov izdaja le laške liste. Tirjatev naša je upravičena; vsaj prebivajo skoraj le Slovani v deželah slav. ravnateljstvu podredjenih. Pričakujemo tedaj naglega odloka naše tirjatve.
V Ljubljani 14. januarija 1871".
—  (Drugi letošnji občni zbor društva ,}Slovenije{i) je prihodnjo nedeljo, to je, 29. t. m. v čitalničini dvorani, zvečer ob pol sedmih. Program temu zboru je: 1) Ali društvo odobri adreso deželnega zbora kranjskega od 30. avgusta 1870. leta. 2) Nasvet o napravi denarnih založnic  v podporo   kmetijstva in obrtnijstva
30
31
na Kranjskem. 3. O prihodnjih volitvah mestnega odbora. 4. O prihodnjih volitvah občinskih zastopov (županstev) po deželi. 5. Naj društvo vsak mesec napravi eno govorniško vajo. 6. Predlogi posamesnih družbenikov. Ker je zbor zarad mnozih v duševni in gmotni blagor naroda našega segaj očih razprav zelo važen, pričakuje odbor obilega udeleštva tukajšnjih in vnanjih udov.
— (Beseda na čast Vodniku), ki so gospodje bogo-slovci napravili v semenišču 19. dne t. m., se je prav posebno prikupila vsem, ki so bili pričujoči. Po izvrstni lanski „besedi" na čast sv. Cirilu Metodu pričakovali smo veliko, a reči moramo, da smo dočakali še več. Od prve do zadnje točke vršili so gospodje vse tako lepo, da živahna pohvala bila je res tudi zaslužena. Veličasten je bil prolog, ki je slavil zasluge Vodnikove za vero, dom, cesarja; tehten je bil govor, ki je nanašaje se na Vodnika kot izdatelja „Novic ljublj." kazal veliko pomembo in potrebo časnikov, ki se dandanes borijo za vero naših očetov; pevce bogoslovce hvaliti bilo bi le vode prilivati Savi, pa tudi overtura na glasovirju kazala je lepe moči. In kaj hočemo o „Dijaku-prosjaku" (Bettelstudentj reči? Burkica tako vsa je vzeta iz narodnega življenja, tako polna je dobrovolj-nega humora, tako bogata izvirnih slovenskih izrek, da jo za izgled stavimo, kako naj se pišejo domače naše vesele igre. Igrala se je pa tudi v vsem ta humoreska tako primerno vsaki nalogi, da smeha ni bilo ni konca ni kraja. Jako zadovoljen je zapustil vsak veselišče in hvalil mlade duhovnike, da so tako vredno častili neumrlega Vodnika, ki je in na veke ostane pon6s duhovnemu našemu stanu. Naj kranjski ,,liberalci", ki dandanes od zora do mraka strupene svoje zobe brusijo o ,,črnih", pokažejo iz cele svoje vrste možd, ki bi se le od dalječ meriti mogel z Vodnikom „dem Schwarzen"!
—    (Dramatičnega društva dvanajsta predstava) v gledališču je zopet napolnila v nedeljo vse prostore čez in čez, in zadovoljstvo s burko ,,Cevlj ar-baron" glasilo se je večkrat prav živahno. Grosp. Alešovcu gre hvala, da je nemško igro dobro presno val na naše razmere. Vršila se je pa igra v večih in manjših rolah tudi prav dobro; posebno je gosp. P. Kaj zel izvrstno delal čevljarskega fanta, ki je nenadoma postal ,,baron"; gosp. Noili, čevljarski mojster, nas je radoval s posebno pikantnimi koupleti; gospodičina Brusova se je z veliko pohvalo vedla kot nervozna ,,baronica", in gospa Odijeva je dobro delala „kuharico". S to igro je vnovič pokazalo dramatično društvo, da ima dobre moči za veče vesele igre združene s petjem.
—  (Mesečnega Usta „Vrtecu imenovanega), ki so ga „Novice" priporočale v svojem 50. listu 1. 1., je prišel 1. list na svetlo. Kar je vrednik njegov gosp. Ivan Tomšič obetal, spolnil je zvesto. Listeč, tudi olepšan s štirimi slikama in s prilogo pesmice in napeva, je ves primeren otrokom, kterim je namenjen. Zato le po njem, ki hočete mladino podučevati in kratkočasiti ob enem!
—  (Nasledki nove vsvobodneu ere) se kažejo tudi pri hudodelcih, ki so zaprti na gradu ljubljanskem. Vsi brez razločka prosti vseh oklepov, kakor je zdaj šega v jetnišnicah, in zbirčni v hrani, se vpr6 večkrat tudi med seboj tako, da drug druzega pobija ali da njih čuvaji niso življenja varni. Tako je 5. dne t. m. nek razbojnik mahnil s količem strežaja po glavi, da ga je skoro ubil; 6. dan t, m. so se sprli med seboj, da je eden do mrtvega bil ranjen, drugi manj. Ko je drugi dan bil hudodelnik v preiskovalnico odpeljan, so nekteri hudo razsajali in žugali oskrbniku in jetnišni-čarju. Naj bi — piše „Vaterl." resnično — gospoda Hye in Lušin živela med tacimi ljudmi, gotovo  ne bi
uni, ki je odpravil verige iz jetnišnic, ne ta, ki duhovnikom priporoča pridige o neumerjočosti duše, dolgo več zagovarjal humanitete na napčnem mestu, ta pa bi videl, da vse moralne pridige so večidel bob v steno.
—  (Vabilo tukajšnjim in vnanjim udom ljubljanske Čitalnice.) Vodniku na Čast napravi naša čitalnica na Svečnice večer slovesno „besedo" s krasnim plesom po večletni navadi. „Besedo" bode začela c. k. vojaška godba grof Huynovega polka z veliko ouver-turo od Fr. Suppe-a; potem Vodniku na slavo sledi slovesni govor, ki ga je zložila Lujiza Pesjakova; zdaj nastopi moški zbor s čveterospevom in poje ,,Bra-t o m" od Blodeka; za njim samospev za tenor, — trospev za ženske glase „Spančkaj dete" od Teodora Elze-a, besede Lujize Pesjakove, — veliki moški zbor s samospevoma za tenor in bariton in orhestrom: „Tejnplarski pohod" iz češke opere ,,Templari" od Sebora sklepa pevski del; za njim svira orhester „Domačinke", potpouri narodnih pesem, zložil ka-peinik J. Schantel. Izvrstne moči, ki bodo sodelovale, zagotovljajo nam izvrstno izpeljavo tega programa. Po „besedi" je plesalna veselica, v kteri se bode odlikoval tudi narodni ples „Kolo". — Ker po večletni navadi je dohodek tega večera namenjen v podporo muzikal-nim potrebščinam čitalničnim, je vstopnina (brez orne-jenja posebne rodoljubne radodarnosti) odločena tako, da gospodje plačajo po 1 gold., gospe in gospodičine pa po 50 kr.
K tej veselici smejo udje čitalnični tudi pripeljati svoje prijatle ali znance, kteri niso udje, ki plačajo vstopnine 1 gold. Vstopnice se pred besedinim večerom dobivajo v štacuni gosp. Antona Jentelna v špital-skih ulicah.   Začetek ob 7. uri.
—  (Poberki iz Časnikov.) „Tagblatt", ki ima v vsem ,,svojo pamet", v 14. listu iz obilniših davkov, ki so lansko leto iz naše dežele pritekli v državno kašo, dokazuje, kako dobro se nam Kranjcem godi in da je laž, da po ustavi ljudstvo obožuje. „Tagblatt" pripoveduje namreč, da je lansko leto cesarski kaši došlo po čoln in i 99.342 gold., po davku za vino, pivo, žganje in druge vžite reči 570.073 gold., po cestnini in mostnini 59.460 gold., za tobak 782.211 gold., za kolke (štempeljne) 220.515 gold., po druzih neposrednih davščinah pa 299.346 gld., v vsem skupaj po posrednjih davkih tedaj 2 milijona in 30.947 gld., tedaj za 139.922 gold. več kakor predlanskim. Iz tega „Tagblatt" sodi, da je to znamenje čedalje večega bogastva dežele naše, ne pa uboštva! — O ti precartani „Tagblatt", kako vendar s takimi besedami vlado slepiš, da bi mislila, da smo prav srečni in da kmalu pridemo do tega, da vsak Kranjec bo imel vsak dan pečenko na mizi! Ce se je več vina, žganja ali piva popilo , je to „Tagblattu" znamenje , da smo bogatejše, kakor da jae bi znal pregovora, da pijanec tudi srajco zapije! Ce se je več tobaka in smodek požgalo, ker dandanes že vsak smrkavec smodko v ustih ima, da le kje kak krajcar vlovi, je to „Tagblattu" znamenje, da dežela prihaja bogatejša! Ravno narobe je pravo. Naj gre „Tagblatt" po hišah, pa bo videl, kako se ljudem godi, kako se zadolžujejo čedalje bolj ; naj gr6 v posojilnice prašat, pa bo videl, kdo vse je ondi dolžnik; naj gre v gruntne bukve gledat, pa bo videl, kako so zemljišča in hiše čedalje bolj zapečatene! Kdor po lišpu, potrati in pijančevanji premoženje ljudi sodi, naj si išče diplomo trčenega ,,nationaleconoma". Pa to „Tagblattu" še ni zadosti; on še dalje dokazuje, da je memo lani naša dežela veliko na boljem in sicer zato, ker je gruntnega, hišnega in sicer direktnega davka plačala za 1 milijon in 400.026 gld., tedaj za 6736 gld« več kakor lani.   Kako pa se ti davki  plačujejo,  ali
mar tega ne vž „Tagblatt"? AH ne bere v „Laib. Ztg.u kako grč grunt za gruntom, hiša za hišo na boben ? Ali ne ve, da samo v okolici ljubljanski je bilo lani nad 300 davkarskih eksekucij? ali ne ve, da se je kmetom prodajal celo „fundus instructus"? In vsega tega ne vidi in ne ve „Tagblatt", in hoče vlado slepiti, da blagostanje naše dežele raste in da po takem lahko še več plača! Njemu mora po takem cel6 z gruntnim davkom silno preobložena naša dežela dokaz biti večega bogastva memo druzih! Gledite! kamo jo zabrede nemškutar, ki ga je Bog s slepoto udaril! In tisti davkarski možičelj Ertl je „hodil«po kočah naših kmetov in ni nič druzega „slišal" od njih kakor to, da — ne pritrjujejo jugoslavenskemu programu! Se ve, da njemu več koristi kaže, „v protinarodni politiki delati" kakor davke naše dežele študirati, kajti tako se popred pride iz tobakopalde — na Dunaj. — Kako zel6 že hira „Tagblatt" in kako mu poštenega gradiva manjka, kaže spet v sabotnem listu, kjer vnovič svoje lačne bralce pita z lažnjivo „pogreto rihto", da je prof. Lesar pisal kuharske bukve. Ce tudi potem, ko je Vodnik sam pisal kuharske bukve, bi ne bilo nič nečastnega pisati, kako se jedi okusno kuhajo, je vsaj tako pisanje vendar še čaštneje kakor dihurje ali smr-dokavre „izšopovati", kar je delo Dežmanovo. Al hvala Boga, da smo jo Slovenci vendar vkljub vsemu zatiranju našega jezika iz lastne marljivosti tako daleč prignali, da imamo žensko mladino, ki menda bolje zna pravilno slovenski pisati kakor dandanes gospod Dežman, in ^a se njej lahko prepušča pisanje kuharskih knjig. Ce pa se gosp. Dežman norčuje iz germa-nizmov te knjige, naj ve, da je pisana tudi za gosp. Dežmanovo sestro in take gospodinje, ki „zastopijo kranjsko špraho", pa ne razumejo jezika slovenskega.
32