Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 6. decembra 1931. Cena 1 Din. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneevropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cena 75 para med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci Pošt. ček. pol. št. 11.806. mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Leto XVIII. št. 49. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Naročnikom naznanje! Bliža se čas naročitve Novin za novo leto. Časi so težki, zaslüžka skoro ne, zato so izrazili naši naročniki želo, ka bi ceno Novin znižali. Poslüholi smo je. Ali da papir ni niti za paro falejši kak je bio že leta dugo i da se je poštnina celo povekčala, ne je mogoče nači znižati naročnine, kak da do Novine nekaj menše. Zdaj so oglasi vzeli dosta prostora pa črke prevelike so se štampale ali pa preredke vrste. Papira je šlo dosta gori, vsebina je pa bila li mala. Zdaj bo papira menje, nego stisnemo vrste i menše litere spravimo notri, pa de li teliko notri kak je dozdaj bilo. Ka na papiri prišparamo, to pri ceni püstimo. Cena Novin le tak doma za novo leto na sküpni naslov 20 Din., na posamezni naslov 25 Din; zvün države, kak v Ameriko, Francijo itd. znaša naročnina na leto 50 Dinarov V to znižanje tak moremo privoliti, če se Novine naprej plačajo. Vsaki frtao leta se morajo naprej pla- čati. Če što ne more celoga frtao leta naročnine zmočti, naednok januara naj da ka more, februara pali plača nekaj ka more, ka pa fali od 5 Din., plača marca. Plača se vsikdar naprej prvi den prvoga meseca v frtali. To se tiče tistih, ki majo doma na sküpni naslov Novine. Ki je majo na posameznoga, morajo na frtao leta naeonok naprej plačati to je 6 Din. 25 par prvi den prvoga meseca v frtali. Prek mej države ki si naročijo Novine pa morajo že janura meseca celo naročnino dolplačati, to je 50 Din. na leto. Dvoje prosimo zdaj od vseh naših lüdi: 1. Káj nede niedne hiše, štera ne bi si naročila novic i Z. vsaki ki na občem, naj pošle na gor držanje Novin vekšo naročnino. Časi so teški i naš jedini list je v nevarnosti, bo prepadne. Rešiti ga moremo vsi ! KLEKL JOZEF, vp. pleb. izdajateo Novin. Kmečke zadeve. Vse krajevne Kmečke zveze majo v nedelo dne 13. decembra t. I. svoje občne zbore (članska spravišča) v smisli § 10 naših drüštvenih pravil. Dnevni red : 1. Volitev krajevnoga odbora (načelnik, podnačelnik, tajnik, blagajnik i dva namestnika.) 2. Volitev dveh preglednikov računov. 3. Volitev delegatov za občni zbor Kmetske zveze v Maribori dne 19 decembra. Vsaka krajevna Kmetska zveza pošle na občni zbor v Maribor za vsakih začetih 20 članov po ednoga delegata, ki mora meti pismeno pooblastilo krajevnoga odbora. 4. Slučajnosti. Morebitno predavanje, če dobijo kakšega predavatela, a ne neobhodno potrebno. Predavanje se lehko Stavi na dnevni red tüdi kak prva točka. Za predavanje naprosite kmetijskoga strokovnjaka domačega okraja ali pa koga drügoga. Kmetska zveza ne more iz Maribora poslati nobenoga predavatela, ar so za te den že vsi oddani. Opomba: Članska Zborovanja (občne zdore) javite sami pravočasno, najkesnej 3 dni prle sreskomi načelstvi. V prijavi navedite: 1. den, vüro, kraj i lokal občnoga zbora; 2. dnevni red občnoga zbora. Prijavo trbe predpisano kolkovati. * Občni zbor Kmečke zveze v v Maribori bo v soboto dne 19. decembra 1931 ob 10 vüri predpoldne v Zadružnoj gospodarskoj banki v Maribori Aleksandrova cesta 6. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva i preglednikov. 2. Ka pričaküje Jugoslovansko kmetijstvo od naše vlade. — Ivan Vesenjak. 3. Denarna kri- za. Franc Jerebič. 4. Napake pri zavarovanji. — Franjo Žebot. 5. Predlogi. 6. Sklepi i resolucije k predlogom i poročilom. 7. Volitev načelstva i preglednikov. 8. Slučajnosti. Vsaka krajevna Kmetska zveza pošlje na občni zbor za vsakih začetih 20 članov po 1 delegata, ki mora meti s sebov pismeno pooblastilo krajevnoga odbora Kmetske zveze. S pogledom na izredno žmeten položaj našega malokmetijstva i na važnost skepov i resolucij prosimo, da pošle vsaka krajevna Kmetska zveza svoje delgate polnoštevilno. Povableni pa so tüdi vsi ostali organizera člani Kmetske zveze, da se občnoga zbora v velkom števili vdeležijo. Kmetska zveza v Maribori. Španija išče spravo s Cerkvov ? Iz krogov Svete stolice poročajo, da so prišle iz Španije vesti, po šterih naj bi republika i kulturno-bojna Španska vlada uredila neprijetnost položaja, v šteroga je zašla s svojim bojom pri cerkvi. Tak se je sprožila v vladnih krogih miseo, da se jezuitje pozovejo, naj znova začno s poukom v kolegiji, ki je za časa revolucije v Madridi zgoro do tal. Tüdi to bo mogoče odgovarjalo istini, da je bilo vrhovno Vodstvo jezuitov od toga že obveščeno i da se razgovori nadaljüjejo glede otvoritve jezuitskoga kolegija. Razumljivo je, da bo morala Španska Vlada ne samo razrüšeni kogij popraviti, nego dati tüdi zakonske garancije, da se varnost zavoda, njegovih voditelov i profesorskoga kolegija zaščiti. 2 NOVINE 6. decembra 1931, Kalendar. december (31 dni) 50. teden. Murska Sobota Proslava 1. decembra. Narodni svetek se je obhajao z velkov slovesnostjov. Dne 30. novembra večer je bila slavnostna akademija. Prvoga decembra predpoldnom Zahvalne slüžbe bože v vseh treh cerkvaj i v občinskoj posvetüvalnici slavnostna seja. Celi den je potekeo v svetešnjem razpoloženji. * — Občni zbor Kmečke zveze za M. Soboto se vrši v nedelo, 6. decembra ob ½ 12 vüri v Kmečkoj Posojilnici. Kmetje, pridite v velkom broji! — Osebna vest. Faflikova gospa, žena gospoda hotelera Faflika je bila opererana. Operacija se je posrečila i zdravstveno stanje gospe je že preci dobro. — Svengali. Preminoči teden je obiskao Soboto svetovno znam „Svengali.“ V staroj kavarni „Krona“ je kazao čüdovite reči. — Delavce odpüščajo. Gospodarska kriza postaja od dneva do dneva hüša. Velka podjetja nemrejo delati v tak velkom obsegi kak prle, morajo odpüščati delavce. Kak smo čüli je g. Hartner odpüsto več delavcov. — Dari za sirmake. Na poziv okrožnice Sv. oče i še posebi püšpekove okrožnice se je tüdi v Soboti začnolo zbirati za sirmake. Najbole se je v tom pogledi skazao Rakičan. Nabirala sta dečka Vogrin i Pertoci ; prvi je nabrao 111 Din. 25 par, drügi pa 117 Din. 15 par (sküpno oba 228 Din. 40 p.) Imena darovnikov objavimo drügoč, zdaj pa Povemo samo to, da so darüvali pri vseh hišaj zvün osmih. Darüvali so ešče tüdi : Fartelj Antonija M. Sobota 100 Din., Kozar Jula M. Sobota 20 Din., Zver Bara Veščica 10 Din., N. N. 5 Din., Činč, Bakovci l Din. Vsem v imeni sirot Bog plati 1 Što je količkaj mogoči, naj te nasledüje. -- Sprememba voznoga reda jutranjih vlakov na progi Murska So- bota—Hodoš. Pričenši s 1. decembrom 1931 odhaja jutranji vlak št. 8732 iz Murske Sobote ob 4 40 i prihaja v Hodoš ob 6 03; v obratni smeri odhaja jutranji vlak št. 8731 iz Hodoša ob 6 18 i prihaja v Mursko Soboto ob 7.39. Slovenska krajina. — Murski Črnci. Naša občina je mala, komaj ma 59 hiš. Prvi december smo lepo svetili, obslužavali pa ne tak, da bi vsaka hiša vün obesila državno zastavo. Niti pri župani na hiši ne visila. Pa on tüdi ne protidržaven. Zato kak Hrvatje i Srbi jo lübijo v nacionalnom smisli, tak tüdi mi na najsevernejšoj točki v Sloveniji jo lübimo Slovenci. Močna bo pa či mo jo vsaki po svojih močeh podpirali, spoštüvali pravice, drügi se zavedali svoje moralne odgovornosti kak slobodni lüdje. . . V tom mišlenji smo se obiskali sosid sosida, stric strica, rod rodbino. Stopili smo v hišo siromaka, v hišo agrarnoga interesenta, v hiše, kde prebivajo zdrave kotrige človeške drüžbe. Vsi smo se svojih nevol potožili i iskali zdravila. Pa smo našli. V pomaganji medsebojne lübezni i vküpdržanji stanovske gospodarske zadružne organizacije. Sklenili smo izvesti te svoj program tak le : najprle razširiti domače Novine či mogoče v vsako hišo. Naše lüdstvo naj čte i si naj pridobiva iz čtenja zaklade. Vsi stari naročniki „Novi“ i M. Lista so ostali verni. Novi naročnikov za Novine je dvanajst i to . Novak Ivan Štev 54, Novak Števan 40., Marič Mihalj 25.,. Pintarič Ivan 34., Rac Anton 36., Špolar Franc 16, Gomboc Franc 24., Grenfol Štefan 29, Marič Štefan 30., Bakan Alojz 48,, Prelec Lajoš 12., Prelec Marija 11, prvi trije so naročili tüdi Marijin list. S tem je prvi stopaj včinjeni. Ka mamo vse v načrti, Vam gosp. urednik bom že drugič napisao, za zdaj Vas prosim to vzeti naznanje Zednim tüdi za nove naročnike 12 falatov več Vaših listov poslati blagovolite na podpisanoga Serec Števan širitela Murski Črnci. (Črnci, ponosni smo na vas ! Le naprej po toj poti. O. u.) — INKA, francosko) žganje se porablja že več kak 10 let z velkim uspehom pri reumi i protini. Pri zobnih bolečinaj i glavoboli, nervoznosti i nespanji. Kak vüstna voda i pri potenji nog, rok ali tela. Dobi se po Din 10.- v Lekarni pri Sv. Trojici, Dol. Lendava. — Turnišče. Pri sestraj se je pred tedni otvorila gospodinjska šola. Obisküjejo jo mladenke iz domače občine i sosednih vesnic. — Premestitve. Vučitelica gdč. Mlekuž Zora je premeščena iz Kroga v Pince. V Krogi je bila v slüžbi 5 let. Ka de delala v Pinci, se ne ve. V Pinci je naime vse vogrsko, ona pa niti edne reči ne ve vogrski. Na njeno mesto pride gdč. Benčič, ki je prle že nekaj časa bila v Krogi. Z mesom se je zadavo. Kak poročajo, se je v Gradišči nekši dečkec zadavo z mesom. Ar pomoč ne prišla pravočasno, je nastopila smrt. — Nesreča pri žaganji drv. Granfolov hlapec Černjavič je pri Voglerovih v Črncih pomagao žagati drva na okroglo žago. Po nesreči njemi je prišla roka pod žago. Zobci so ga preci močno zrezali. Dobo je zagiftanje krvi. Od toga je v tork ponoči vmro. — Dolnja Lendava. V soboto, dne 28. novembra se je vršilo tü Zasedanje okrajnoga kmetijskoga odbora. Od zasedanja bomo v prišestnoj številki bole natančno pisali. — Što potrebüje okrepčila, posebno što je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zaneslivo varje z jačanjom mišic i kit, kak tüdi s pospešenjom krvnoga toka s Fellerovim Elsafluidom, s tem sprobanim domačim sredstvom. Posküsna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din. povsod. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici 62 Din. brez dalnih stroškov pri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banov. Razgled po domovini. Grozna smrt starke pod vlakom. V Novom Sadi je subotiški brzovlak v soboto ponoči povozo 73 letno starko Marijo Bede. Starka se je vračala domo i ar je bila skoro glüha i poleg toga šče kratkovidna ne čüla niti videla prihajajočega vlaka. Žalostna smrt 6 letne deklice. V vesi Levinovci pri Virovitici so Veški pastiri kürili ogenj. Pri ognji se je špilala tüdi 6 letna deklica Zorica Benovič. Naednok so njeno obleko obliznili plameni i v nekaj trenutkih se je deklica spremenila v gorečo bakljo. Deklica je dobila tak težke opekline, da je šče tisti den vmrla v bolnišnici. Vucje napadnoli čredo živine. Iz Kuršumlije poročajo: Tü so se že začnoli pojavlati prvi znaki zime. Eden prvih znakov so vucje, ki strašijo po okolici. Te dni je trgovec Azima Butuša iz Prištine gnao domo čredo živine. Sredi ravnine pa je čredo napadnola trupa vukov. Čuvarje črede so začnoli kričati, ka pa vukov ne niti malo preplašilo. Čuvarom ne preostalo drügo, kak da so zbežali do bližnje vesi po pomoč. Kda so prišli nazaj, so vučje obirali že zadnje kosti. 6. decembra 1931. NOVINE 3 Trojčke je povila preminočo nedelo Mileva, žena kmeta Milosava Lukiča v vesi Jasikovica blüzi Trstenika v Srbiji. Vsi trije zdravi dečkeci. Starček vtono. Preminočo sredo v noči je vtono v Mlinščici 74 letni Andrej Mrčun iz Radomlja. Zvečer med 7 i 9 vürov so ga še vidli v dveh gostilnaj, kde je vsega sküp izpio pol litra vina, potem je izginola sled za njim, dokeč ga neso zajtra v Škrjančovom potegnoli iz vode. Aretirani poulični pridigar. Osješka policija je aretirala nekšoga moža, ki je na nekšoj glavnoj vulici varaša zbrao okoli sebe lüdi i patetično pridigao i pozivao meščane, naj se pridrüžijo nekšoj novoj veri. Na policiji so ugotovili, da je to Franjo Vidakovič, mizarski mojster iz Sente i pristaš adventistične sekte. Policija ga je izgnala v domovinsko občino. Smrt deklice v plamenih. Sedemletna deklica Fehima Oblakovič v Sarajevi se je špilala na ogradčeki hiše, v šteroj stanüjejo njeni starišje. Ar je bilo mrzlo, je zakürila ogenj i se vrtela okoli njega. Naednok je plamen zajeo dekličino obleko. Na kričanje deklice je pribežala mati, ki je hitro trgala z nje gvant i gasila ogen. Vendar pa je bila deklica tak opečena, da je v bolnišnici v groznih mukah vmrla. Iz sveta. Najstarejša podoba Matere Bože. Iz Aten poročajo, da je neki grški menih v skoro že razpadlem samostani pri Trapezunti našeo veliko vnožino krščanskih relikvij, ki majo veliko zgodovinsko i znanstveno vrednost. Te relikvije so bile v tom samostani pokopane že v prvem stoletji po Kristuši. Med njimi se nahaja podoba Matere bože, ki zanjo trdijo strokovnjaki, da je izvirno delo evangelista Luke. Najstarejši dijak vmro. V Bratislavi so te dni pokopali najstarejšega študenta ne samo v Čehoslovaški, nego sploh na sveti. Vmro je 92 letni slüšateo medicinske fakultete Franc Kabina. On je bio nekaj časa advokat, kesnej pa je znova začno študirati i je Počasi absolvirao vse fakultete. Pogreba „večnega študenta“ so se vdeležili vsi profesorji i akademiki, ki so nosili lepi venec z napisom: „Svojemi najstarejšomi tüvariši !“ Najvekše jajce na sveti. Nemški časopisi poročajo, da je znesla neka kokoš v Tannenhofi (v Nemčiji) 152 gramov težko jajce. „Rekord“ glede težine jajc je mela dozdaj neka francoska kokoš, ali ta je znesla samo 138 gramov težko jajce. Na posestvi gospe Amalije Eber pa je znesla ko- koš 170 gramov težko jajce, a to ne samo edno, nego ta kokoš nese že dva meseca zaporedoma jajca, ki so težka od 143 do 170 gramov. Rüdarska katastrofa na Angleškom. V soboto ponoči se je zgodila strašna rüdarska katastrofa v oddelki Bendley pri Doucasteri v grofiji York. Eksplozija je iznenadila v rüdokopi velko število rüdarov. 19 je bilo izročenih smrti, 29 pa težko ranjenih, od šterih je vmrlo sledi šče 7 rüdarov. Trupla ponesrečenih rüdarov so tak strašno razmeserjena, da ne bilo mogoče ugotoviti identitete. Vstopi v katoliško Cerkev. Pretečeno leto je na Angleškem sto pilo v katoliško Cerkev 12.372 oseb, šče vekše je število tistih, ki so se pridrüžili našoj Cerkvi v Zedinjenih državah Sev. Amerike Med novimi kotrigami katoliške Cerkve je veliko nekdašnjih proteštantovskih dühovnikov, n. pr. farar Paget Revely v Glasgovi, ki je odpotüvao v Rim, da se pripravi za slüžbo katoliškoga dühovnika. Veliko pozornost je zbüdila Spreobrnitev h katolicizmi znanoga vseučiliškoga profesora matematike Edmunda Taylor Whittakera. Pokatoličano se je tüdi Protestantski farar Stanley Borrough v Uckfieldi. S svojov ženov je prejeo svestvo sv. birme iz rok kardinala Bourna, potem sta Šla v Afriko, delovat v katoliških misijoni V Zedinjenih državah so med drügimi prestopili v našo Cerkev dr. Selden Delany, Protestantski farar v Newyorki, Harold Flöwer, profesor protestantskoga bogoslovja v Čikagi, i miljonar Edwin Showers, eden izmed voditelov framasonov. V Švici je zbüdilo pozornost spreobrnenje P. Getaza, ki je bio Protestant i voditeo socialističnoga mladinskoga gibanja v franc. Švici. Vstopo je ne samo v Cerkev, nego tüdi v dühovniški stan. Kda je obhajao novo sv. mešo, ga je pozdravo glavni urednik lista „Courier de Geneve“ Leyovaz, ki je prle tüdi bio Socialni demokrat. ZA NEDELO. Drüga v adventi. Evang. sv. Mataja vu 9. táli. Vu onom vremeni : Kda bi Ivan čüo vu vozi dela Kristušova, poslavši dva od svojih vučenikov, pravo je njemi : Ti si te pridoči, ali drügoga Čakamo ? I odgovoreči Jezus veli njima: Idočiva nazvestita Ivani, štera sta Čüla i vidila. Slepi vidijo, plantavi hodijo, gobavci se očiščavajo, glüjejo, mrtvi gori stanüjejo, nevolnim se Evangeliom nazveščáva. I blaženi je, ki se ne spači v meni. Kda bi pa njidva odišla, začao je Jezuš praviti vnožini od Ivana : ka ste vün šli vu püstino gledat? jeli rozgo od vütra gibajočo ? ali ka ste vün šli gledat? človeka v mehkom gvanti oblečenoga? ovo, ki se z mehkim gvantom oblačijo, vu kraleski hižaj so. Ali ka ste vün šli gledat? Proroka ? ešče velim vam i Proroka. Ar je te šteroga je pisano: ovo jas pošilam angela mojega pred licom tvojim, šteri pripravi pot tvojo pred tebom. Pri bolečinaj povzročenih zavolo prehlajenja posebno pri bolečinaj v hrbti i pri trganji, je blagodejno ribanje s starim domačim sredstvom i kozmetikom, Fellerovim Elsafluidom. Poküsna steklenica 6 Din., dvojna steklenica 9 Din. povsedi. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih al 2 velike specialne steklenice 62 Din. brez dalnih stroškov pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banovina. Pošta upravništva. Sršan Jakob, Podturen. Zakaj neste bogali i se strašili, vse zavisi od banske uprave. Drügi vam ne more pomagati. Gaber Franc. Srdica. Pitajo vaši naročniki, če so dužni plačati tüdi tisti Poštnino od kalendara, ki majo poleg Novin tüdi Marijin List ? Odgovorimo, da so dužni. Od kalendara moramo plačati Poštnino i pošta ne gleda jeli ma što samo Marijin List ali tüdi Novine ž njim, zato pa tüdi mi nesmemo na to gledati, nego samo nato, ka vüdamo na poštnino. Mislimo, ka je zdaj vsakomi jasno. Poštnino od kalendara ne plača samo tisti, ki da za Marijin List 15 Din. to je ki ga j ma na svoj naslov naročenoga. Toga Poštnina je z temi 15 Din. že plačana. Ki pa ma samo Novine pa šče meti tüdi kalendar, plača za njega polovico določene cene, letos 4 Din. V tej 4 Din. je tüdi Poštnina notri. Tešanovčar. Bodi, kak se prosi. Novine iščite pri Gomboci, kak so v začetki hodile. Kavaš Jurij, Radoslav« ci. Din. 31. sprejeli. Z tem je 15 Din. že naprejplačano. Hvala i Pozdrav. Fartek Karol« Trdkova 114. Na pitanje je sledeči odgovor : Agrarno zemlo dobi vsaki siromak, ki stanüje v bližini kakšega Veleposestva i obdelavle sam zemljo. Če pa nega v 4 NOVINE 6. decembra 1931 bližini Veleposestva, se lehko glasi kak kolonist. Samo vi ste i za edno i za drügo zamüdili. Pomoč bode samo te, kda nedo šteli nešterni kolonisti obdržati njim podeljene zemle. Na mesto tej se lehko zglasite. Vložite prošnjo potom srezkoga načelstva v Soboti na agrarni inšpektorat v Maribor, ka vam priznajo pravico se naseliti, če bi se što odpovedao. V Soboti zvedite, ka morete vse v prošnji navesti. Sukič Franc, Radovci. Klementove Novine so prišle nazaj, zato smo je stavili. Zdaj je bomo znova pošilali od 1. dec. Zelko Franc nam je dužen 35 Din. 75 par. Siromaštvo je povsod veliko, zato pa bomo tak znižali i terjali naročnino v novom leti, ka jo vsaki lehko zmore. Pozdravljeni. Šadl Janoš« Večeslavci. Kalendare dobite, kda bodo gotovi. Gospodarstvo. Za pozdigo našega vinogradništva. Ar zavolo nesortnih vinogradov i šmarničnih nasadov naše vinogradništvo v Slov. Krajini ne more biti na dobrom glasi, bomo gotovo ustregli vsem činitelom, če priobčimo okrožnico kraljevske banske uprave. Uvidevnim gospodarom bo okrožnica hasnila posebno v sledečih zadevaj : Vinogradniki, ki šče ne poznajo žlahtnih vrst, nego gojijo slabe domače vrste bodo znali za naslove dobrih trsničarov, ki bi jim lehko dali prvovrstno trsje. Gospodari, lastniki šmarničnih i drügih samorodnih nasadov lehko vzgojijo zadosta cepičov za preceplanje samorodnic, lübiteli grozdja zvedijo, kde se dobi primerno trsje za produkcijo grozdja v obliki špalirov ali sklenjenih nasadov. Ar trsnice vzgajajo predpisane vrste, se bodo te razširile i pripomogle k tipizaciji vin. Žlahtne vrste bodo tak pri uvidevnih gospodarih znatno zbolšale vinogradništvo i s tem njegov sloves. Okrožnica banske uprave se glasi: Vinogradnike dravske banovine opominam s pogledom na predpise zakona i pravilnika od obnavlanja i pospešüvanja vinogradništva, da nabavlajo potrebni trsni material za zasajenje novih vinogradov dobro vkoreninenje i dobro razvite cepljenke 1. razreda na pravih podlagaj izklüčno iz Sledečih banovinskih i spodi navedenih privatnih trsnic, ki majo za izvršavanje trsničarstva dovolenje od ministrstva za kmetijstvo : A. Banovinske trsnice (objavimo samo tiste, ki za našo krajino pridejo v račun) : 1. Banovinska trsnica i drevesnica v Prekrah, p. Limbuš. 2. Banovinska trsnica i drevesnica pri Kapeli, p. Slatina Radenci. 3. Banovinska vinarska i sadjarska šola, Maribor. B. Privatne trsnice (objavimo tiste, ki so nam bližanje): 1. Prva trsničarska zadruga Sv. Lovrec, p. Juršinci pri Ptuji. 2. Bezjak Ivan, Žeher Franjo, Reberc Franjo, i Riml Franjo, Zamušani, p. Moškanjci. 3. Pušenjak Mihalj Kamenščak, p. Ljutomer. .4. Hrga Martin, Bratonečič, p. Sv. Tomaž pri Ormoži. 5. Bezjak Izidor, Sv. Lenart, p. Velika Nedelja. 6. Petrič Martin, Jiršovci, p. Sv. Urban pri Ptüji. 7. Tašner Franc, Oblaki, p. Juršinci pri Ptuji. 8: Čeh Franc, Grlinci, p. Juršinci pri Ptuji. 9. Mestna občina, Ljutomer. 10. Bratuša Josip, Ljutomer. 11. Bouvier Clotar, Gornja Radgona. 12. Novak Drago, Nunska graba, p. Ljutomer. 13. Pihler Avgust, Stročja vas, p. Ljutomer. 14. Brumen Franc, Gor, Krapje, p. Ljutomer. 15. Lašič Franjo, Vitan, p. Sv. Bolfenk pri Sred. 16. Petek Friderik, Cvetkovci, p. Velika Nedelja. 17. Črešnar Leopold, Partinje, p., Sv. Jurij v Slov. gor. (Maribor 1. b.) 18. Kupčič Anton, Ptujska gora. 19. Pongraz Guido, Dornava, pri Ptuji. 20. Varga Madjar, Dol. Lendava. 21. Seršen Franc, Veržej. 22. Celec Franc, Kristanci, p. Križevci pri Ljutomeri. 23. Fras Jakob i Rantaša Franc, Murščak p. Slatina Radenci. 24. Žel Jožef, Zgor. Porčič, p. Sv. Trojica v Slov. gor. Pri naküpi naj zahtevajo vinogradniki od trsnice odnosno trsničara račun, iz šteroga mora biti točno razvidno, keliko falatov cepljenk 1. razreda so küpili, kakše vrste i na kakših podlagaj. Dobavatele trsnoga materiala, ki bi na šterikoli način postopali neredno tebe prijaviti prek pristojnoga sreskoga načelstva banskoj upravi. Za bana, pomočnik : Dr. PIRKMAJER, s. r. V MAČKOVCIH na posestvi se sprejme za gazdo sposoben človek z ženov. Slüžbo lehko nastopi taki. Plača po dogovori. Zglasiti se trbe pri BENKO JOSIPI, industrialci M. SOBOTA. Preselo je delavnico TOMO ŠPUR, stolar iz Geigerove hiše v Čisarovo hišo v Sodnoj vulici št. 1. Murska Sobota. Sprejme ednoga vajenca. AGRARNE ZADEVE Razlaga agrarnoga zakona. 30. § guči od toga, ka se tam poviša količnik, kde je prometna cena zemle vekša, stari kataster pa nizki. Poviša se za 200. Našega kraja se ne tiče te § kak smo že objavili, pač pa Medjimurja. Pri nas se 160 krat vzeme stari katasterski dohodek od drügoga razreda, v Medjimurji pa 200 krat. Pri ceni zemlje pa nega posebne razlike pri nas i v Medjimurji zavolo toga. 31. §. Za šume se določi cena po ministerstvi za kmetijstvo i ministerskom predsedniki. Te § je že tüdi rešen, samo šume neso ešče rešene, čida last bodejo. 32 §. Dvorišča, stavbišča, kde so vzeta pod agrar se vcenijo po zemlji, štera blüzi njih leži. Nerodovitna zemlja, od štere, se ne plačüje zemljarina, se pa brezplačno razdeli. 33. §. Pri mestih, to je varašej, šteri majo nad 100.000 prebivalcov, je cena agrarne zemlje 200% vekša, v varašej pod 100.000 prebivalci pa 100% vekša. Ta zemlja je najmre vzeta za Stavbišča, kde de se povalo. Zemljišča, za štera se plačüje v vodno zadrugo, smejo biti razmeroma falejša, kak ostala zemljišča agrara. To se tiče predvsem agrarne zemlje na lendavskom veleposestvi. 34. §. Če dobi agrarni interes sent z zemljiščom tüdi poslopje (hišo, štalo itd.) more to poslopje posebi plačati. Cena poslopja se ne sme više računati, kak je vreden material v njem vu vremeni, kda se prepiše na interesenta. 35. §. Kde je 1. 1919. 27. febr. ne bio zračunan čisti katasterski dohodek, nego samo kosmati, to je stroški neso se odračunali, tam se odračuna 30% od kosmatoga dohodka i dobljen dohodek je čisti katasterski, po šterom se zračuna cena agrarne zemlje. 36. §. Gde pa 1. 1919. 27. febr. ne bio nikši katasterski dohodek zračunan, tam se vzeme zdajšnji čisti kat. dohodek i se povnoži z 4. Po tom de se določavala cena agrarne zemlje. 37; §. Smejo se agrarni interesenti pogoditi z veleposestniki i za načišo ceno, kak jo zakon določi, ali za kolonizacijo po 47. §. Po tom se pa plačüje za kolonizacijo od 10% 6. decembra 1931. NOVINE do 20%. Te paragraf je vzeti iz prvejšega zakona od fakultativnoga odküpa agrarne zemlje. Zdaj, kda je stalen zakon tü, bi prišo te paragraf samo tak i te v poštev, če bi se spunili pogoji, kak smo je mi dnes tjeden objavili v Novinaj. Mi držimo, da se eden veleposestnik vsikdar ležej prehrani, kak eden Siromaški agrarni interesent, zato nemoremo priporačati toga odküpa po 37 § nači, kak smo dnes tjeden napisali. Z ednim pa tüdi opominamo vse interesente, naj se ne dajo od nikoga prestrašiti i naj nikdar ne podpišejo nikše pogodbe, dokeč te neje preglednolo vodstvo agrarne zadruge i samo tak če de skoz zadruge šlo Pogajanje. Keliki jočejo, ka so se pogodili brez zadruge, ne morejo naprej s plačilom. Zato javiti včasi vse zadrugi, če se kde ponüdi Odküp. Ne pozabite, da je nemogoče te nikomi veš pomagati, kda je že podpisana pogodba. Ta ide na bansko upravo i ta jo ma pravico potrditi. Zato nikaj ne delajte brez zadruge, sami si kopate grob, če ne bogate i ne krivte nikoga, če v kakšo nevolo pridete. 38. § Če je kultura zemlje zdaj ne tista, kak je bila 1. 1919. febr. 27. te se vzeme za odškodnino tista kultura, štera je zdaj i to po ceni, kak je bližnja kultura. To teliko pomeni, ka kde je 1. 1919. febr. 27. bio pašnik, zdaj je pa njiva, se bo cena računala kak od njive. Najčednej pa napravijo agrarni interesenti, če tiste pašnike, šteri se ne dajo spremeniti v njive, ka so preslabe njive, püstijo v pašnikaj, tak bo cena jako nisika. Zakaj bi orali kakše črete, štere njim nikaj ne nosijo, pašniki bi njim pa več prinesli, meli bi za marho dobro prehrano. 39. §. Pri določitvi odškodnine se jemlje bivša korona za eden dinar. Če je bio katasterski dohodek 15 koron se zdaj vzeme 15 Din. Agrarnim interesentom na srce. Interesentje, včakali ste se, ka ste najbole želeli. Stalen agrarni zakon razlagamo v Novinaj, včakali ste se ga. Proti neštetim sovražnikom so se borile Navine i vas pripelale do zaželenoga Cila. Naznanile so vam tüdi ceno agrarne zemle, znate vse i mate vse. Do krüha so vam pomagale priti. Ste že kda mislili na to? Ste si kda v srci bar edno samo pitanje zbüdili, jeli pa sme ostati ta velika lübezen brez povračila, brez zahvale !? Če neste se pitali i čeprav ste se pitali i ne dali na pitanje odgovora, ga damo mi mesto vas. Novine so se borile za vas pripelale do zmage, zato ste v prvoj vrsti vi interesentje dužni boriti za obstoj Novin. Ne sme biti niednoga interesenta, ki nebi bio naročen na Novine. Najvažnejši dec agrara stoji pred vratmi, najmre prihod lokalne komisije i vknižba intesentov na dobljeno agrarno zemljo. Od vsega toga najpotrebnejšega do pisale Novine v novom leti. Že Zatoga volo so vam neobhodno potrebne. A dužna zahvala pa vas veže, da jih naročite i njim verni ostenete. Tak pravi stari pregovor, ka če se od koga to trdi, ka je nezahvalen, te se vsa hüdobija pravi od njega. Od agrarnih interesentov v to nikdar nede se trdilo, oni so zahvalni i bodo. Zato pa z najvekšim vüpanjom i že naprej z najglobšov zahvalnostjov trdimo, ka so se agrarni interesenti odzvali našemi vabili i si vsi naročili Novine, svoje glasilo, svojega dobrotnika, šterih cena bo v novom leti menša, najmre samo 20 Din. na leto. Vodstvo agrarne zadruge. Za naše male. Pismo sv. Miklaužu. Ljubi sv. Miklauž lepo te prosim prinesi mi štrto čitanko. Učim se rad čitati, računati, zemljepis in tudi zgodovino. Molim tudi rad. Ljubi Miklauž jaz sem ubogih staršev otrok. Imam še enega brata in štiri sestre. Dva hodita v šolo. Oba se rada učita in tudi molita. Ljubi sv. Miklauž tudi sestrica in bratec lepo prosita, da njima prineseš kakšna darila. Bratec lepo prosi za en dnevnik, sestrica pa za edno škatlo za svinčnike in peresnike. Preljubi sv. Miklauž še eno te lepo prosim, prinesi moji mamici zdravje. Saj upam, da tebi ljubi Jezušček ne bo odrekel, če boš ga ti prosil za ljubo zdravje moji mamici. Še enkrat te lepo prosim, usliši mene, sestrico in brateca. Zbogom ! H. A. O. (Pošlji mi svoj naslov in dobiš vse, za kar prosiš. Urednik.) Sv. Miklauž. Ah ti sveti Miklauž kar te prosim dajmi daj konjca brzih nog svetlih par ostrog, tudi nepozabi biča, da, poženem znjim konjiča da, poženem ga — hi, hop — daleč pod nebeški strop Tam se zvezde šetajo, venec bozji spletajo. Zvezde zlate gledal in na nje bi sedal zase in za mamo dve bi vzel na ramo. Ko je Miklavž prišel. Jakec se je stiskal v kot. Bal se je. Vedno je bil poreden, radi tega so mu rekli, da ga bo parkelj zvezal in odnesel. Je pa tudi zaslužil, da bi mu sv. Miklavž dal našteti 50 vročih na zadnjo stran. Očeta i mame ni hotel ubogati, v šoli je jezil učitelja, pretepal se je in niti molil ni rad. Na cesti je zacingljal zvonec, nato pa se je zaslišal glas, kakor da bi tiger zarjul. Jakcu so se lasje na- ježili in po hrbtu so mu plesali mravljinci. Vzdihnil je. Zobje so mu zašklepetali od groze. Še bolj se je stisnil v kot. Vrata so se odprla. Spet je zacingljalo. Rjovenje je postalo tako močno, da so stekla v oknih zacinkala. Hipoma pa je vse utihnilo. Smrtno tišino je naposled pretrgal globok glas : „Poslan sem iz nebes. Miklavž mi je ime. S seboj imam angela in parklja. Prišli smo iskat Jakca ...“ Ko je Jakec to slišal, se mu je zdelo, da se tla podirajo pod njim. A še dalje je moral poslušati. „V knjigi imam zapisano, da je poreden. Noče ubogati. Učitelja jezi. Otroke pretepa. Celo moliti noče. Bog mi je naročil naj ga kaznujem...“ Jokcu je zastala sedaj sapa od groze. A še hujše je moral poslušati. „Ker ima slabo vest, se je nepridiprav skrit. A to nič ne pomaga. Vidim ga. Tam v kotu se skriva . . . Parkelj, pripravi svoj koš, privleci Jokca sem, zveži ga z lanci, vtakni v koš in potem ga odnesemo pred sodni stol . . . Parkelj je skočil in v naslednjem trenutku je Jokec bil zvezan. Cvilil je, kričal in brcal okrog sebe a zastonj. Rešiti se ni mogel. Nazadnje je padel na kolena in je začel prositi : „Sv. Miklavž, usmili se me, od zdáj naprej ne bom poreden!“ Po obrazu so mu tekle debele solze. Miklavžu se je omehčalo srce. „Če boš res priden, te ne bomo kaznovali.“ „Bom, bom!“ „Obljubiš, da boš rad molil ?“ „Obljubim !“ „Obljubiš, da boš ateka in mamo rad ubogal ?“ „Obljubim.“ „Obljubiš, da g. učitelja ne boš jezil in otrok ne pretepal?“ „Obljubim.“ „Dobro. Zdaj te izpustimo, a če obljube ne boš držal, jaj ti drugo leto. Miklavž in spremljevalca so odili. Jokec je obrisal solze. Re se je poboljšal. Od tistega dne je lepo molil vsako jutro, zvečer in še večkrat na dan. Staršem je rad pomagal pri delu in jih vedno ubogal. V šoli je postal eden najbolj pridnih učencev. 6 NOVINE 6. decembra 1931. Uradni razglas. Prijava izdelave specialnih vin. Kraljevska banka uprava dravske banovine razglaša na osnovi odloka kmetijskega ministerstva br. 54.472/11 ex 1931 z razpisom No III 7937/8 od 12. novembra 1931, da morajo vsi izdelovatelji specialnih vin (desertna, peneča se, amortisirana in medicinaina vina) v svrho prodaje to izdelavo nemudoma pismeno prijaviti kmetijskemu ministrstvu petom kletarskega nadzornika in kraljevske banske uprave dravske banovie v Ljubljani, Gosposka ulica 15, ako tega še niso storili. Pri tem je treba točno upoštevati §11. zakona o vinu, odnosno čl. 30 in 31 pravilnika k temu zakonu. Ako Prijava ustreza vsem zahtevam zakona s pravilnikom, jo kmetijsko ministrstvo odobri, sicer pa zavrne. Komur je kmetijsko ministrstvo že odobrilo izdelavo in naziv kakega specialnega vina, tisti mera po nalogu ministrstva poslati kletarskemu nadzorniku po 3 etikete za vsake vrsto proizvoda najpozneje do 31. decembra 1931. Proti izdelovalcem in prodajalecem specialnih vin, ki se ne bodo ravnali po zadevnih predpisih, se bo postopalo po zakonu o vinu. Sreski načelnik : Lipovšek s. r. Na prometnom mesti se da z rende krčma v Dobrovniki s klavnicov i mesnicov, nadalje z dva plüga zemlje s pravicov na pašo in na šumo.— Pitati pri KREDITNOJ BANKI D. D. V MURSKOJ SOBOTI. Dober leder. Što šče ne ve« da je samo dober leder fal? Slab leder je dragi ! Fal i dober leder pa vsigdar dobite pri 2 ŠKAFAR JOŽEFI v Beltincih. Tržne cene. Penezi: USA dolar D. 55 50, Canadski dolar Din. 45·—, Austrijski šiling Din. 7·— Francuski frank Din 2·18 Talijanska liraD 2·80 Pengӧ D Marka 12·90 Urugu- ajski peso Din —, Argentinski peso Din. —. Živina: biki, jünci i telice Din. 3, jako debeli Din. 4), krave Din· —, teoci Din. —, svinje Din. Zrnje: pšenica Din. 160 žito Din., 160, oves Din. 160, kukorca Din. 140, krumpli Din. 65, ajdina Din. 130, proso Din. 130 lenovo seme Din. 250, grob črešnji Din 200, mešani Din. 150, Kam naj naložim peneze, da dobim najboljši intereš ??? Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI, štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8—9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig. Pridite i se osvedočite ! NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI. AMATERJE POZOR! Fotografski aparati vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HANH IZIDOR-a v M. Soboti. MLINARJE! MLINSKE KAMNE garant. kakovosti — MLINSKA SITA svilena i voln.— Ia R EMNE za pogon i vse ostale mlinske potrebščine nüdi najceneje: Brcar & Komp. Ljubljana 3 Kolodvorska 35. Zahtevajte cenike! Vinogradsko imanje se taki oda z lepov hišov, (4 sobe, kühnja) lepa velika prostorna klet z novim vinom. Samo žlahtno trsje, i prvovrstno vino. Cena je jako ugodna i popolnoma primerni plačilni pogoji. Vse sobe i kühnja so opremleno z vsem, ka je potrebno. Imanja je okoli 5 ½ novih plügov (4 goric, 1 plüg šume ½ plüga sadovnjaka, njive i povanje). Posestvo leži na krasnoj razglednoj točki na Strmci blüzi Ljutomera. Ogledajte si osebno i potem Sodite. Vse pokaže VREG GOSTILNA LJUTOMER. 2 Izjava. Podpisani Vukan Štefan iz Mürskih Petrovec, h. št. 7. na tom mesti izjavlam, da nesam plačnik za nikše duge, štere je napravo i bo napravo kdešteč moj sin Vukan Stanislav. VUKAN ŠTEFAN M. Petrovci. Izjava. Podpisani Németh Janez iz Polane h. št. 31. izjavlam, da moj sin Franc Németh nema z menov nikaj sküpnoga i za nikše stroške (duge), štere on gdešteč napravi, sam ne plačnik. NÉMETH JANEZ Polana. Izšla je Blasnikova V ELIKA P RATIKA za prestopilo loto 1932, ki ima 366 dni. „VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, ki je bio že od naši pradedov najbole upoštevan i je šče dnes najbole obrajtan. V „Veliki Pratiki“ najdeš vse, ka človik potrebüje vsaki den: Katoliški kaledar z nebeskimi, sunčnimi, mesečnimi, vremenskimi i dnevnimi znamenji; — sunčne i mesečne mrke; — mesečne spremembe ; — poštne določbe za Jugoslavijo ; — lestvice za koleke, za pobotnice, küpne pogodbe i račune ; — konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; — vse senje na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijki Benečiji; — pregled na konci brejosti živine; — popis vseh važnih domači i tüji dogodkov v preteklom leti ; — tabele za računanje obresti; — živlenjepise važnih i odločilnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmet i žena v hiši. — Cena 5 Din. „VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki: tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. o Ljubljani. 6. decembra 1931. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR : S STRELOV i PLINOM. — Čüdovito, da eden potepuh v takšem strahi zna držati ravno nas, ki zadosta dobro poznamo meje znanstvenih možnosti — se je norčaro Overton. — Što je te človek, da obrača proti nam tak smešno orožje terora? Jaz ga pozovem na odgovornost . . . — Še edna minuta! — se je smejala Alice. Toda kaj, če sem vdari tisti električni bič, ne pa na predvaraš ? — Mogoče — je prikimao Brinkley. — Eden stomilimeterski odklon na daljavi i . . . — Fantazmagorija ! — si je prižigao Overton cigareto. Teta Bettsy je karala Alico. — Ne bodi hüda, draga, ali ne spodobi se, da kak mlada dama delaš takše ironične pripombe na takšega bistroumneža, kakši je Mutsuhito Dsain . . . To v mojem časi ne bilo v navadi. Alice je zarudela. — Oprostite . . . toda zabavno se mi vidi i se moram smejati tomi rumenomi človeki zavolo te svetpretresujoče ideje . . . Kazalec vüre na minutnom kazali je skočo na VI. — Zdaj ! — se je nagno Brinkley v stolci nazaj. — Pride Elija na ognjenom vozi, — se je smejao Overton — da vkradne mojo nevesto i . . . Strašen blisk je razdvojo nebo. — Tü je ! — je obledeo Brinkley. — Tü je ognjeni voz. Na čistom nebi je zadoneo takši grom, da se je hiša v fundamenti stresla. Za njim seje nad pred varašom zasveto dugi plamen. Brinkleyovi so se v odsevajoči svetlobi smrtno bledo poglednoli. — Ka je to? — se je stresla Alice. — Zgodilo se je — je vstao Brinkley. — Grozno ! Overton je zbežao na balkon. — Predvaraš gori — je pravo hripavo. Šli so vün. — Moj Bog ! — je zajavkala teta Bettsy. — Overton, ka sem pravo ? — Falot ! — je škripao z zobmi Overton. — Ne! — je protestirao Brinkley. — Kak morete kaj takšega praviti, g. Overton? — je kričao razdraženo. — To je titansko čüdo vse vničüjoče bistroumnosti. Jaz se klanjam Mutsuhito Dsainovi veličini... — San Francisko gori ! — je streseo pesnico Overton. — Takše orožje nüca, proti šteromi nega obrambe . . . Ali ne falot, što v slepih čemeraj ide nad varaš, ki se ne brani ? Predvaraš gori . . . — I sledio njemi de San Francisko s svojimi palačami ! — je zdigno glas Brinkley. — Overton, ka sem pravo? Ali znate, da se proti toj sili nemremo braniti? Mutsuhito Dsain je gospodar sveta. Alicka je zakrila obraz, da bi ne Vidla strašnoga ognja, ki se je srdito zajedao v vrste palač predvaraša. Orjaški plamen je sikao v višavo i zlatordeči greben je odeo večerno kmico v morje svetlobe. — I tü za njim pride na red Amerika ! — je razširo roke Brinkley v nekšem obüpnom preroškom navdehnjenji. — Jaz si predstavlam Mutsuhito Dsainevo miseo že v človeškoj grozoti i v božanskoj lepoti. Mustuhito Dsain je iz električnoga štüka strelo na San-Francisko i če pošle na Ameriko svetvničüjoči viher pozitivnih ionov, smo zgübleni ! S takšov neizmernov močnov srelov nas lehko vdari, ki celo Ameriko razdvoji i jo lehko vniči s celov silov, vsemi mašini, celim bogastvom vred! Rumena pogübeo, pred šterov trepeče bela rasa . . . Svet je v tom trenutki prišo v Japončove roke ? Ali razmite, ka pravim ? — I vse to zavolo mene ! — je zajokala Alicka. Teliko živlenj i vrednosti se pogübi . . . Oče, ka naj napravim? Brinkley je bledi mučao. — Nika nemremo napraviti . . . — je potem potreti pravo. — Pred svetovnov katastrofov stojimo... — I jaz? — je zabliščalo Overtonovo oko. — Japonska tüdi pogine ! Drügo djanje svetovne katastrofe bom jaz vodo . . . Hodite, mr. Brinkley, da od blüzi pogledneva predigro . . . — Jaz tüdi idem ! — se je oprijela Alicka Overtona. — Pri meni ostaneš ! — je pravila teta Bettsy. — Ali čüješ zunaj grozno kričanje? Tam za ženske nega mesta. Od predvaraša se je čülo javkanje. Avtomobili drvijo, sirene tulijo, glas zvona pretresa kmico . . . Brinkley je polübo hčer na čelo. — Ostani doma ! Predvaraš itak zapera vojaški kordon i nikoga ne püstijo prek . . . Miva moreva poglednoti katastrofo i jo preprečiti, keliko se da . . . — njemi je ozeleno obraz. — Amerika je v nevarnosti ! I se je paščo z Overtonom va vulico. — Varaš je v plamenaj ! — se je čülo divje kričanje. Noč je razsvetila skoro dnevna svetloba . . . Trüme lüdi so bežale proti predvaraši, šprickance šo ropotale po kamenitih vulicaj, javkanje, grozne novice, zmešnjava . . . Znanstvenika sta z avtomobilom drvela proti ognji. — Što bi mislo — je mrmrao Overton. — Jaz . . . — je gledao Brinkley visike pismene vrtince. - Poznam strašno bistro pamet Mutsuhito Dsaina. Trepečem pred bližnjov bodočnostjov, mr. Overton ! Auto je pomali vozo v zmešnjavi. Od sto strani sto kričanj. Na jezero obrazaj jezero pitanj vdarja v strah velikanske množice. Pot je palik zapro policijski i vojaški kordon. — Nazaj ! — je kazao policaj. Nad javkajočim varaškim delom je ogen zdigne zlatordeči obraz. Demon ! Rumeni Japonski obraz . . . Ženske i deca cvilijo, ogen prasketa, zrak tuli, stene se rüšijo . . . voda šušti, toda rešitve nega . . . Zemla bruha ognjene krugle, tü eksplozija, tam eksplozija, fabrički dimniki se rüšijo i veter süče dim, na zlatordečem obrazi Čarne brke. — Pomoč ! — se čüje obupno kričanje. Nega. Nega pomoči i rešitve. Smrt hodi po vulicaj, s sebov nosi plamenico, hiše njoj do kolena segajo i z nevidnim plaščom rüši stene, kak dih podere grad iz kart . . . Odked prihaja te strašen ogen. Panika se je razlejala po vulici i se stekla v prestrašeno jeclanje. — Požig ! — Črnci. . . — Strela ga je povzročila . . . — Delo Kitajcov je ! — je kričao nekak srdite. Overton se je v avtomobili zdigno. — Japonci ! — je kričao divje. — Od japonske strani je prišeo. Japonska! . . . Japonska! . . . — Molči ! — ga je potegno k sebi profesor Brinkley. Če se izve, bodejo tüdi nas linčali. . . Nesrečnež ! Toda množica je že pograbila Overtonovo parolo. — Japonska ! — je zadonela divja jeza. (Dale.) 8 NOVINE 6. decembra 1931. PREDOBJAVA ! ! Dne 8. decembra t. l. se začne od strani Ministerstva Poljedelstva i vode pod št. 54.210 od 4. septembra t. 1. odobrena Dobródeinoga društva sv. Vinka v Beogradi (Ulica Jovana Rističa 20) za zgradbo Rimokatoliške katedrale v Beogradi i za drüge dobre namene. * Broj srečk : 250.000 falatov dvojnih srečk v vrednosti od Din 5,000.000·— 2 po Din 2,500.000·— 2 po Din 500.000·— 10 po Din 100.000·— 100 po Din 114 dobitkov v iznosi od Dinarov 5,000.000·— 1,000.000·— 1,000.000· — 1,000.000·— Dinarov 8,000.000·— v gotovščini ! Glavni dobitek (v najsrečnejšem slučaji) Din 5,000.000·— 1/1 (cela srečka) Din 100·— Cene srečk : 1/2 (polovica srečke) Din 50·— 1/4 (frtao srečke) Din 25.— Vlečenje: se obdrži dne l. maja 1932 V Beogradi (Ulica Jovana Rističa 20), pod nadzorstvom oblasti. Izplačilo dobitkov de po plani loterije. Srečke se dobilo : pri vseh rimokatoliških župnih uradaj, cerkvenih i dobrodelnih ustanovaj), kolekturaj, bankaj itd. od 8. decembra 1931 dale. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC.