Embalaža Embalaža Gregor FRANKEN Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za teks ti lstvo Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 200 32 00 faks: +386 (0)1 200 32 70 h tt p://www.n tf .uni-lj.si/ Serija embalaže za izdelek, pri čemer etiketa delno razkriva produkt, hkrati pa oblikovna rešitev poudarja njegov zna čaj. Serija embalaže za marmelado. Avtorica: Tina Zakotnik (fotografi ja: J. Ahtik). Serija embalaže za sladoled: ju scream, aj scream. Provokativna ženska usta z uporabo tipi čnih sladolednih barv. Avtor: David Gregorin (fotografi ja: J. Ahtik). Pri projektu izdelave embalaže za intelektualno storitev, pri čemer je bilo zaslediti najve č pravniških map, map za sodne spise, je nastala tudi embalaža za shranjevanje negativov, diapozitivov in fotografskih slik. Avtorji: Jasna Bliznakovska, Anja Dalbello in Maja Graši č (fotografi ja: J. Ahtik). Serija embalaže za domače piškote tete Magde. Vodilo pri izdelavi embalaže za piškote je pridih doma čnosti s kakovostno povratno embalažo z uporabo ekoloških materialov. Avtorica: Maja Graši č (fotografi ja: J. Ahtik). V sklopu serije embalaže, ki bi jo lahko uporabljali za pakiranje sadja, je nastala preprosta ekološka embalaža za pakiranje manjšega sadja, kot so marelice, ringlo ipd. Različne velikosti embalaže dolo čajo koli čino sadja. Avtorji: Jasna Bliznakovska, Anja Dalbello in Maja Graši č (fotografi ja: J. Ahtik). Serijo embalaže, namenjene oreš čkom in manjšemu suhemu sadju, odlikuje enak likovni jezik, ideja pa je nastala iz analize Studenten futter. Avtorica: Anja Dalbello (fotografi ja: J. Ahtik). GRAFIČAR - 9 TEHNOLOGIJA V okviru študija na Naravoslovnoteh- niški fakulte ti v Ljubljani, na Katedri za informacijsko in grafi čno tehnologijo, se študentje poleg drugih predmetov in predmeta Embalaža, ki obravnava pred- vsem tehnologijo embalaže, spoznajo tudi s predmetom Oblikovanje embalaže. Pri predmetu Embalaža obravnavajo osnovno terminologijo in tehnologijo embalaže (oblikovanje forme embalaže, priprava orodja, izrezovanje embalaže). Oblikujejo s pomo čjo programa Engview Package Designer, ki omogo ča oblikova- nje na črta embalaže, 3D-pogled, izrezo- vanje, izra čun stroškov takega izdelka. Ko je izdelek kon čan, ga izrežejo na rezalniku. Pred tem preu čijo še lastnos ti materiala, ki ga bodo uporabili pri izdelavi (utržna trdnost, raztezek, vpojnost itn.). Predmet Oblikovanje embalaže, ki ga vodi doc. Domen Fras, je razdeljen na sklope predavanj in vaj, na katerih se stva- ri projektno realizirajo. Delo na projektu poteka v skupinah, v sklopu predavanj pa se kon čni ali medfazni projekt vedno predstavi in tako študentje spoznavajo in spremljajo tudi projekte drugih skupin. Pri projek ti h ne gre samo za oblikovanje embalaže kot oblikovanje, ampak tudi za analizo in strategijo raziskav. Velik pouda- rek je na ekologiji in pravilni izbiri materi- alov. Projek ti , ki so bili realizirani, so bili razdeljeni takole: Tipološka študija embalaže široke po- 1. trošnje: analiza stereo ti pnega likovnega mo ti va in dvig na višjo sporo čilno raven. Problema ti ka pakiranja neembalirane 2. hrane (predvsem zelenjave) na stoj- nicah in transport do kuhinje: obliko- vanje vsebnika, ki zadovolji potrebe prodajalca in kupca. Embalaža za storitev: vzpostavitev di- 3. aloga med storitvijo, dokumentom in njegovim vsebnikom. Embalaža za produkt: vsebnik naj bo 4. tak, da delno razkriva produkt, hkra- ti pa naj oblikovna rešitev embala- že poudarja njegov zna čaj in kreira pripoved. Embalaža za serijo izdelkov: vzposta- 5. vitev temeljne likovne govorice naj bo nadgrajena s pripovedjo, ki zbuja viso- ko privla čnost prehrambnih izdelkov. EMBALAŽA IN OBLIKOVANJE EMBALAŽE Uspešno oblikovana embalaža je poleg oglaševanja najmo čnejši medij trženja izdelka. Njen osnovni namen je torej, da kupec prepozna embalažo in jo naslednji č znova poiš če in kupi. Kupujemo izdelek in blagovno znamko, pri tem pa embalaža ni le del izdelka, temve č ima mo č obveš čanja in s tem dodatno vpliva na nakup. Poslanstvo embalaže je zaupanje vanjo in v njeno vsebino. Izdelki, ki nastajajo v fazi študija, ne pri- dejo v s ti k s pravimi naro čniki in industrijo, kar je izjemna škoda. Posamezni poskusi so, vendar je to vseeno premalo za resno sode- lovanje med industrijo in izobraževanjem.